>
h
V)
Q
3
■»
u
V)
■J
o
Medtem ko
so sabljo brusili, je jezik že glavo odsekal.
Armenski
pregovor
C	15
	
Številka 33 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
16. avgusta 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt Z Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Danes, v petek, minister Einem v Tinjah. Avstrijski notranji minister diskutira o možnostih in mejah nenasilnosti. Pri podijski razpravi bo sodelovala mdr. tudi Freda Meissner-Blau. Začetek razprave ob 16. uri. Prireditelj: Zveza katoliških akademikov Avstrije.
Občina Suha: otroški vrtec
dobi dvojezično skupino
Strani 2/3
Najvažnejša stvar, ki se je mora majhen človek naučiti, je ljubezen. Ljubezen do narave, ljubezen do sočloveka, ljubezen do vsega, kar je slabšega in nenazadnje ljubezen do jezikov in kultur. V občini Suha bodo otroci v prihodnje imeli (možnost, da se (bodo lahko v dveh jezikih spoznavali, igrali in izobraževali. Sklep suškega občinskega sveta v tej zadevi je Pohvale vreden.
Naslednji Naš tednik v torek, 27. avgusta
DVOJNA ŠTEVILKA
Naslednjo - dvojno - številko Našega tednika bomo posvetili Pliberškemu sejmu. Prejeli jo bodo vsa gospodinjstva v občinah Pjiberk, Šmihel, Suha, Globasnica, Dobrla vas, Železna Kapla, Sele in v Mežiški dolini (Mežica, Črna, poleg tega v občinah Ravne in Preva-
NAKLADA 18.000
Ije). Zato bo izšel prihodnji Naš tednik v torek, 27. avgusta (namesto v petek, 23. avgusta) -in to v dvojnem obsegu. Po jormaški številki bomo izšli spet ob rednem terminu - v petek, 6. septembra.
Uredništvo
KULTURA
Galerija Šikoronja vabi na poletno razstavo - Srečanje v avgustu. Pogovoarja-li smo se z lastnico galerije Marijo Šiko-ronjo.
Strani 10/11
2
Politika
petek,
16. avgust 1996
Politika
3
Jože Wakounig
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Tujci kot glavni problem
Iskali so delovno silo, prišli so ljudje. Ti ljudje so pripeljali s seboj družine, so se množili, prinesli so s seboj svoje navade, svoja izročila; sčasoma so se začele kopičiti težave in teh je bilo čedalje več pa več. Problematiko tujcev so odkrili agitatorji, ki so s čutom plenilca zvohali, da se tu da izbiti velikanski politični kapital. Volilni bolj za dunajske občinske volitve 13. oktobra letos kaže vso zahrbtno krutost, kako skušajo svobodnjaki z Rainerjem Paw-kovviczem na čelu vsiljevati volilno tematiko vladajočim socialdemokratom z županom Michaelom Hauplom kot glavnim kandidatom.
Socialdemokrati so postali žrtve svoje dolgoletne politike. Podjetniki so vabili tujce; potrebovali so delavce za dela, kakršnih domačini niso hoteli opravljati, saj so bila prehuda in preveč umazana. Problemi so nastajali, so se ostrili, vladajoči pa jih niso hoteli spoznati. Zapirali so oči, zanašajoč se na svojo politično veroizpoved, da se bojo tujci tako pa tako prej ali slej asimilirali, s čimer bo zmanjkalo tudi vseh morebitnih problemov. Ta račun se seveda ni izšel. Tujci so prišli iz tako različnih okolij, da je bilo treba pričakovati ta razvoj.
Dunajska SPO navija vse morebitne strune, tudi najbolj neprijetne tujcem, da bi le obdržala kar se da veliko volilstva pod rdečimi zastavami. Rdeči dunajski oblastniki ravnajo s tujci v številnih in odločilnih primerih tako, kakor zahtevajo svobodnjaki. Vrstijo se šikane, ljudje dobivajo od občine odločitve, ki pogostokrat nasprotujejo sleherni logiki, predvsem pa človeškemu čutenju. Policija kontrolira po mili in nemili volji ljudi s količkaj tujim videzom; če je kdo črne ali bolj temne polti, bo pač večkrat moral čutiti posledice te svoje posebnosti, za katero seveda ničesar ne more.
Upravično je vprašanje, kam je izginila zavest solidarnosti, nekoč tako močna predvsem v socialističnih vrstah. Saj je ta stranka nastala prav iz potrebe,
da bi pomagali izkoriščanim in zatiranim. S socialnim vprašanjem je postala velika, zdaj pa kaže, da prav ob njem začenja vse bolj pešati in se odtujevati od svojih starih, nekoč tako globoko zakoreninjenih načel.
Zanimivi so izsledki nekega povpraševanja. Naj večji je čut solidarnosti med zelenimi, sledijo liberalci, za njimi ljudska stranka, in na koncu šele, tik pred svobodnjaki, socialisti. To mora seveda imeti globlje vzroke tudi v vodstvu stranke same. Če je vodilnim v prvi vrsti do tega, da si natlačijo žepe, ne moreš pričakovati od pristašev drugega.
Politične spremembe v Evropi so povzročile tudi nepričakovane selitve, bolj ali manj prisiljene. Istočasno z dunajskimi občinskimi bojo volitve v parlament Evropske unije. EU ločuje Evropo z neko novo zaveso. Seveda se je treba bojevati proti mednarodnemu kriminalu, človeško je razumljivo, da se vsak boji za svoje premoženje, za svoj posel, za svojo varnost. Centrale mednarodnega kriminala pa niso le v deželah zunaj EU, znotraj nje kriminalne organizacije deloma celo usmerjajo najvišjo politiko. Brez domačih pomagačev kriminalci iz tujine v Avstriji ne bi bili tako uspešni.
Pri politiki do tujcev bo treba priti do jasnih smernic. Potrebne so omejitve. S tistimi tujci pa, ki so že tukaj in leta pošteno živijo pa pomagajo ohranjati in večati našo blaginjo, je treba ravnati, kakor se ravna s človekom. Niso vsi zlati, predvsem pa niso vsi kriminalci in taki, da bi nam za vsako ceno hoteli vzeti delo in službo. Zavedati se moramo tudi tega, da celo odseki v gospodarstvu brez tujcev ne bi mogli več delati; to čisto enostavno zaradi tega, ker se domačini počutijo previso-koblagorodne, da bi se lotili vseh del, ki se jih je treba lotiti.
Sicer pa je znano, da mnogi najglasnejših kričačev kar dobro živijo od tujcev, bodisi da jih imajo nastavljene kot slabo plačano delovno silo ali pa se drugače bogatijo z njimi in na njihov račun.
Suha: otroški tec dobi dvojezično skupino
Občinski svet na Suhi je pretekli petek (9. 8.) sklenil ustanoviti dodatno skupino v otroškem vrtcu in zanjo razpisal mesto vzgojiteljice s slovensko izobrazbo, ker bo skupina dvojezična.
Ta dan bodo suški Slovenci gotovo zapisali z zlatimi črkami v vaško kroniko. Izpolnila se je namreč dolgoletna želja, ki ima neprecenljiv pomen za ohranitev slovenskega življa na obrobnem jezikovnem območju. V dvojezični skupini otroškega vrtca bodo malčki lahko uporabljali materino govorico in slovenščina se bo vtisnila v mlade glave kot enakopravni jezik na Koroškem.
Kako je prišlo do tega? Na kratko lahko rečemo, da je suški uspeh zmaga realne pameti večine občinskih odbornikov in dosežek vztrajnega prizadevanja obeh zastopnikov EL Lenarta Katza in Mi-heja Druga.
Izhodišče. Letos so na Suhi prijavili za otroški vrtec 30 otrok. Ker v eni skupini ne sme biti več kot 25 otrok, je bilo nujno ustanoviti dodatno skupino, če naj občina ugodi vsem staršem. Pobuda za dvojezično skupino je bila želja med drugim Tatjane Vrhnjak, ki je izjavila, da bo prijavila svoja otroka samo, če bo ena skupina tudi dvojezična. Urad zveznega kanclerja je po sklepu sosveta pismeno opozoril občinske odbornike, da je pripravljen prevzeti stroške za vzgojiteljico dvojezične skupine. To dejstvo in prizadevni raz-
govori odbornikov EL s posameznimi predstavniki občine, predvsem stalni stiki z županom, so bili vzrok, daje občinsko predstoj-ništvo soglasno sklenilo predlagati razpis za mesto dvojezične vzgojiteljice.
Mnenja za in proti. Ko je
župan kot tretjo točko dnevnega reda na občinski seji prebral ta predlog, se je razvila živahna razprava. V prid dvojezične skupine je vsekakor dejstvo, da bi v tem primeru urad zveznega kanclerja prevzel dodatne stroške. Predvsem odborniki ljudske stranke so poudarili, da so se časi spremenili, meja s Slovenijo ne pomeni več ograditev, marveč sodelovanje preko nje in tudi Koroška se mora odpreti širokemu evropskemu duhu tolerance. Vrtec, ki pomeni za občino veliko investicijo, mora biti čim bolj izkoriščen, so menili drugi, in sožitje v občini je naloga vseh pametnih občanov. Pojavili so se tudi ..pomisleki": prepričati se je treba, koliko je takih staršev, ki bodo vzeli svoje otroke iz vrtca, če bo priznana tudi slovenščina (H. Sadnik, SPO), H. Skubel, zastopnik svobodnjakov pa je izjavil, da je načelno proti, ker je proti javnemu priznanju slovenščine v občini.
Zelo razsodno in mirno je predstavnik EL Lenart Katz pomiril razburjene duhove, opozoril na prednost varčnosti v primeru dvojezičnosti v vrtcu in na pravice slovenskih staršev do enakopravnosti na vseh ravneh. Mihej Drug pa je poudaril:,.Denar naj ne bi bil glavni vzrok za ustanovitev dvojezične skupine - temveč pripravljenost občine, da demokratično upošteva tudi pripadnike druge narodne skupnosti." Predvsem pa je presenetil, ko je naštel nadaljnjih sedem prijav, pod pogojem, da bo dodatna skupina dvojezična. Predlagal je še dopolnilo k besedilu razpisa: vzgojiteljica naj ima strokovno izobrazbo tudi v slovenščini (in ne samo znanje slovenščine). Ko je župan dal predlog na glasovanje, so bili skoraj vsi presenečeni nad izidom, vendar olajšani, deloma celo veseli: Predlog za dodatno skupino v vrtcu in razpis za dvojezično vzgojiteljico je bil sprejet z 12:3 glasovi! Proti sta glasovala dva predstavnika socialdemokratske stranke in zastopnik svobodnjakov. Natančno besedilo sklepa
Naš tednik: Kot edini koroški Slovenec deluješ v Evropskem parlamentu oz. v okviru Evropske zveze. Kako si prišel do tega dela?
Mag. Sturm-Šnabl: Klasična pot v Bruselj je potegovanje za posel v okviru natečaja; tukaj ima Avstrija še nekaj odprtih mest. Običajno zahtevajo poleg strokovne kvalifikacije tudi znanje dveh do treh evropskih jezikov. Informacije o tem je možno dobiti pri predstavništvu Evropske zveze. Kdor je zainteresiran, pa se lahko obrne tudi name.
Je tvoja pot v Bruselj bila klasična?
Jaz sem zvedel, da je odprto mesto asistenta v okviru socialdemokratske frakcije in sem se za to mesto potegoval. Mdr. sem omenil, da sem svojčas deloval v okviru Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju ter tudi v okviru Zveze slovenske mladine,
objavljamo v celoti, ker je zelo pomembno za vse področje dvojezične Koroške. Seveda se je predvsem obema predstavnikoma EL, Lenartu Katzu in Miheju Drugu, odvalil velik kamen od srca. Skoraj nista mogla skriti vidnega olajšanja in zadovoljstva,
da sem nadaljeval pri UNESCO in da sem mdr. dobil tudi znanstveno nagrado za delo, katero sem napisal o tretjem svetu. Odločilno pa je verjetno bilo moje znanje jezikov, zlasti slovanskih.
Kakšno je Tvoje delovno področje?
V glavnem spremljam delo mojega poslanca Konecnyja, ki je član zunanjepolitičnega in zuna-njetrgovskega odbora Evropskega parlamenta. Zbiram informacije, pišem disjeje in sestavljam različne analize. Delujem pa tudi v okviru Mešanega odbora Evropski parlament - Slovenija. Posledica mojega doslejšnjega delovanja je tudi, da imam dosti opravka z vprašanji tretjega sveta, vzhodnoevropskih držav ter z manjšinsko problematiko.
Imaš tudi kaj opravka s koroškim Slovenci?
Da, .npr. sem obdeloval tudi neko prošnjo Mohorjeve družbe
saj se je dolgoletno vztrajno prizadevanje končno obrestovalo.
Preostale točke dnevnega reda so se odvijale hitro in brez posebnih nasprotij. Vendar sta svobodnjak Herbert Skubel in socialdemokrat Helmut Sadnik mislila, da morata vsakokrat nasprotovati, če
za štipendiranje nekega projekta. Mohorjeva je iz Bruslja dobila odgovor v slovenščini. V Bruslju sem predaval tudi že skupini dijakov Slovenske gimnazije. Skupine, ki želijo spoznati delovanje Evropskega parlamenta, se lahko obrnejo name.
Sedaj boš v okviru predavanj po južnem Koroškem predstavil delovanje Evropskega parlamenta. Kaj bo v ospredju?
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Da lahko volilci odločajo, je nujno potrebna informacija, kaj Evropski parlament sploh dela. To informacijo želim posredovati, 50% avstrijske zakonodaje npr. sloni na osnovi politike Evropske zveze; soodločanje pri volitvah v Evropski parlament je torej bistveno za sooblikovanje bodoče orientacije Evrope. Informacija je nujno potrebna, žal včasih tudi politiki ne vejo točno, kako Evropski parlament deluje.
je slovenščina samo_ omenjena. Sadnik dobesedno: „Če Lenart o slovenščini govori, sem proti." Proti je bil, da so Slovenci omenjeni v seznamu za razvojni koncept, proti, da sodelujejo Slovenci pri kulturni prireditvi „Ajdov teden", proti, da živijo Slovenci v občini, ki je uradno dvojezična! Ali je taka strankarska politika v občini koristna za mirno sožitje . . .!?
Na kratko še zanimivi sklepi oziroma rešitve odprtih vprašanj na tej občinski seji:
•	Zveza slovenskih izseljencev ni dobila podpore, ker občina ni dobila ustrezne prošnje.
•	V dodatnem proračunu je predvidena podpora ob 15-letnici Okteta Suha.
•	Tudi slovenske ustanove bodo sodelovale pri Kulturni prireditvi „Ajdov teden", ki poskuša letos prvič poudariti staro tradicijo na Suhi in oživiti gojenje ajde, ki je povezana z bogato bero narodnih običajev. V bodoče si bo posebno društvo prizadevalo, da bodo pridobili še druge občine za obsežen projekt, ki obeta podporo iz sklada EU.
Kakšen je status slovenščine oz. slovanskih jezikov v Bruslju?
Brez znanja slovanskih jezikov bi tega posla verjetno ne dobil. Zlasti zaradi prihodnje razširitve Evropske zveze bodo slovanski jeziki dobili zmeraj večjo težo. Koroški Slovenci imamo zato prednost. Opažam, da so se državljani ..vzhodnih" držav pravočasno začeli učiti angleščino, nemščino itd. Avstrijci tega dolgo niso spoznali.
Koliko se Evropski parlament ukvarja z evropskim manjšinskim pravom?
Obstaja delovna skupina za manjšinske jezike; organizacije kot npr. FUENS imajo svetovalni status. Vendar so evropske države glede manjšinskega prava zelo različne, tako, da bo razvoj evropskega manjšinskega prava dolgoročen proces in ni možno računati s hitrimi rešitvami.
Omenil si, da si imel opravka z nekim projektom Mohorjeve družbe. Se lahko tudi drugi v vprašanjih subvencioniranja obrnejo nate, zlasti kulturne organizacije?
Seveda.
Besedilo sklepa občine Suha o razpisu delovnega mesta za vzgojiteljico dvojezične skupine v otroškem vrtcu:
Občinski svet občine Suha sklene ustanoviti drugo skupino v otroškem vrtcu na Suhi od 1. oktobra 1996, dokler bo obstajala potreba za to. Istočasno sklene, da bo razpisano ustrezno delovno mesto z naslednjim besedilom:
Razpis delovnega mesta
Občina Suha odpira za občinski otroški vrtec s 1. oktobrom 1996 delovno mesto vzgojitelja/ice za otroke. Delovni čas je razviden iz časa obratovanja otroškega vrtca. Plačilo je določeno z veljavnimi zakonskimi predpisi za vzgojitelje/ice otroškega vrtca na podlagi delovni pogodbe. Zaposlitev velja, dokler obstaja dodatna skupina v otroškem vrtcu.
Prošnji za zaposlitev je treba priložiti:
Potrdilo o avstrijskem ali EU-državljanstvu, rojstni list, za poročene poročni list, življenjepis, spričevalo o zaključeni izobrazbi za vz-gojitelja/ico otroškega vrtca, potrdilo o strokovni izobrazbi tudi v slovenščini, zdravstveno spričevalo, za moške potrdilo o odsluženju vojaškega roka, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah.
Prošnje za zaposlitev je treba vložiti pismeno najkasneje do 6. septembra 1996, 13. ure, pri občinskem uradu Suha, 9473 Labot.
Suha, dne 9. 8.1996
Župan Siegfried Skubl
Slovenščina tudi v Bruslju
Mag. Bojan llija Šnabl je asistent avstrijskih poslancev Konecny in Hav-licek v evropskem parlamentu v Bruslju oz. v Strassburgu. Od 17. avgusta dalje bo mag. Šnabl v ciklu predavanj po dvojezičnem ozemlju predstavil delovanje evropskega parlamenta.
POLETNI POGOVOR
Od organizacij zahtevam pomoč pri uradovanju v slovenščini
Z Micko Miškulnik se je pogovarjal mag. Janko Kulmesch
Micka Miškulnik ni samo pionirka na področju Kaj pričakuješ v tej zadevi upokojenskega gibanja koroških Slovencev ter glav- ganizacijnv°cefovcu?Skl °r na urednica „Našega upokojenca11 - je tudi dosledna, 0d organizacij zahtevam, da če gre za uveljavljanje slovenščine na uradih. Med se bolj zanimajo za uporabo sio-
drugim Se je OSem let borila Za tO, da ji je zavod Za venščine na uradih in ljudem nu-‘	■	, , t ■	i -	diio potrebno pomoč. Od pred-
socialno zavarovanje poslal predpis o plačevanju s,Javnikov organizacij Pa nujno
prispevkov za nezgodno zavarovanje v slovenščini, zahtevam, da na uradih tudi zg-Od slovenskih organizacij v Celovcu pričakuje v zade- ledno uporabijo slovenščino, to vi slovenščina na uradih več pomoči in doslednosti.	m^fzaS-
tevati.
Osem let si se borila za to, da ti je zavod za socialno zavarovanje kmetov poslal predpis o plačevanju prispevkov za nezgodno zavarovanje v slovenščini. V slovenščini ti je poslal tudi vplačilnico. Kakšna je bila tvoja prva reakcija na ta tvoj uspeh?
Micka Miškulnik: Moja reakcija je bila mešana - je delni uspeh, vendar ne takšen, kakršnega sem pričakovala. Nisem dobila še odločbe v slovenščini -dobila sem predpis in položnico v slovenščini. Ker sem na žalost edina, ki sem zahtevala pri tej ustanovi slovenščino, so zame predpis posebej izstavili. Moja zahteva, da bi na osnovi odločb omogočili vsem koroškim Slovencem uradovanje v slovenščini, leži že več kot leto dni pri Uradu zveznega kanclerja in socialnem ministrstvu in se mi v pismih vedno spet sporoča, da Dunaj zadeve še ni rešil.
Zahtevaš slovenske odločbe samo od zavoda za socialno zavarovanje kmetov?
Od občine, finančnega urada, okrajnega glavarstva in žandar-merije dobim predpise brez od-
ločbe v slovenščini. Zatakne se samo pri uradih, ki so v pristojnosti Koroške.
Znano je, da se le malo koroških Šlovenk/cev v praksi tako dosledno zavzema za uveljavljanje slovenskega uradnega jezika kakor ti. Kje vidiš glavni razlog za to nedoslednost?
Glavni razlog za nedoslednost uveljavljanja slovenskega uradnega jezika vidim v tem, da med ljudmi vlada strah, da bi bili zaradi te zahteve na drugih področjih zapostavljeni. Vzrok je tudi manjkajoča samozavest in predvsem neznanje slovenskih izrazov na področju upravne terminologije.
Mnogi koroški Slovenci pravijo, da se „ne spoznajo" na uradovanje v slovenski materinščini in da se zato raje poslužujejo nemškega uradnega jezika. Se strinjaš s to utemeljitvijo?
Čisto ta utemeljitev ne drži. Drži pa v toliko, da ljudem manjka hrbtenica - ni organizacije, ki bi jim v teh zadevah nudila potrebno pomoč. Zato si izvolijo pot z najmanjšimi ovirami.
Katere „celovške organizacije" bi se po tvojem mnenju morale še posebej brigati za to, da bi se lahko pripadniki slovenske narodne skupnosti v čim večjem številu posluževali slovenskega uradnega jezika?
„Zatakne se samo pri uradih, ki so v pristojnosti Koroške."
MICKA MIŠKULNIK
Obe osrednji politični in kulturni organizaciji ter PUAK - Politična upravna akademija. Na žalost moram ugotoviti, da za ta problem ne kažejo potrebnega zanimanja; kot zgleda, so jim bolj važni stolčki in denar kakor boj za slovenščino.
Zelo razoračana sem od PUAK. Ponuja izobraževalne tečaje za italijanščino in angleščino, njena naloga pa bi bila, da pomaga občinskim odbornikom v njihovem boju za dosego slovenščine pri uradih. Končno je denar za PUAK namenjen predvsem izobraževanju koroških Slovencev.
Znana si kot ženska, ki zelo kritično spremlja narodnostno politiko na Koroškem. Smo koroški Slovenci obsojeni na narodnostno smrt?
Na to vprašanje bi odgovorila z „jajn“. Če se ljudje ne bodo zbudili, če ne bo več idealizma ter samozavesti - pri tem bi predvsem apelirala na mladino -potem bo obstoj naše narodne skupnosti obsojen na počasno ali pa zelo hitro izumiranje. Tek za denarjem ni vse. Važna je ohranitev naše samobitnosti, ker samo tako bomo preživeli.
Tvoje tri največje želje za koroške Slovence v tretjem tisočletju?
Moje tri želje za tretje tisočletje bi bile: Enotnost koroških Slovencev ne glede na ideologijo, uveljavitev dosledne dvojezičnosti na ozemlju, kjer prebiva naš narod, in vera naše mladine v naš narodni obstoj.
5
Politika
ZAHTEVA ŠENTJAKOBSKE SGS:
Regionalna zveza Carnica Rož naj upošteva dvojezičnost
Šentjakobski občinski svet je na seji 8. 8. 1996 razpravljal tudi o finančnem načrtu in jamstvu občine za kanal za odplake v okviru zveze za centralne odplake - Vrbsko jezero zapad.
V to zvezo so vključene občine Vernberk, Vrba, Rožek in Št. Jakob. Z glasovi SPO in OVP je šentjakobska občina prevzela jamstvo v znesku šil. 49,680.000. Proti temu sklepu sta glasovali Socialno gospodarska skupnost (SGS) ter svobodnjaška stranka. Nadalje se je proti glasovom SGS in F potrdila odredba (Verord-nung) o obsegu kanalizacije -gradbeni odsek 07, ki obsega vasi Kot, Gorinčiče in Reka. Prav tako sta Socialno gospodarska skupnost in F glasovali proti odredbi za priključek h kanalu v znesku šil.
35.000,- na enoto, (100 m2 stanovanjske površine). Ta odredba bo začela takoj veljati in bodo prebivalci gradbenega odseka 07, torej Kota, Gorinčič in Reke, v naslednjem času sprejeli odločbe (Be-scheid) za plačilo njim pripadajočega zneska. Poleg tega so z večino glasov sklenili tudi odredbo o zvišanju pristojbine za vodo,
ki prihaja iz vodovodne naprave Baško jezero (VVasserversor-gungsanlage Faaker See-Ge-biet). Odslej bo znašala pristojbina za kubični meter vode 11,20 (bruto). Proti temu zvišanju se je izrekla samo SGS.
Nadalje so soglasno sklenili sanacijo občinskega vodovoda za Tale in okoliš in oddajo gradbenih del tvrdki Svietelsky v znesku šil. 174.800 ter inštalacijskih del tvrdki Kropiunig v znesku šil. 168.500,-.
Soglasno je bil potrjen 2. redni in izredni proračun za leto 1996. Redni proračun znaša
50.682.000,	- šilingov, izredni šil.
10.183.000,	-
Soglasno se je sklenila tudi uporaba namensko vezane dotacije dežele (Bedarfs-zuvveisung) za 1996 v znesku 3,8 mio. Uporabila se bo za popravilo cest, za ljudsko šolo v Podrožci, napravo novega drsališča in delno za nakup traktorja.
Važna točka dnevnega reda je bila spojitev društva „Carni-ca Region Ro-sental“ in „Na-tur- und Feri-enregion Ro-sental“ v „Re-gionalverband Carnica Ro-sental", razen tega sprejem Statutov in poslovnika regionalne zveze. Proti tej točki se je izrekla SGS ter vložila svoj predlog. SGS zahteva, da občina Št. Jakob kot članica regionalne zveze „Carnica Re-
Dvojezičnost regionalne zveze „Carnica Region RosentaT je ena izmed njenih tipičnih značilnosti in se jo naj zaradi tega tudi dosledno upošteva.
SOCIALNA GOSPODARSKA SKUPNOST (SGS) ŠT. JAKOB
gion Rosental“ skuša doseči, da se v regionalni zvezi vsestransko upošteva dvojezičnost. Pri tem opozarja SGS, da je v regionalni zvezi vključenih nekaj občin, ki so po zakonu o narodnih skupnostih izrecno priznane kot dvojezične občine (Sele, Št. Jakob, Bistrica, Bilčovs, Borovlje in Šmarjeta). Predlog SGS je bil z 21 glasovi odklonjen in se je dal v nadaljnjo obravnavo občinskemu predstoj-ništvu.
Občina Št. Jakob se je tudi obvezala, da bo 45 % turistične takse letno odvajala tej regionalni zvezi in da bo le-ta poskrbela za reklamo glede tujskega prometa.
Razveseljiva novica je bila nakup 10.000 m2 zemljišča za športno igrišče, namenjeno za šolsko mladino oz. glavno šolo. To naj bi služilo tudi ostali mladini, ki se zanima za šport.
-Mi-
C E LOVŠ KI SEJEM:
Barometer koroškega gospodarstva in sodelovanja s sosedi?
Novi minister za gospodarstvo dr. Johann Farnleitner je v soboto, 10. avgusta 1996, slavnostno odprl letošnji celovški sejem. Odprtje sejma je bilo v novo zgrajeni sprejemni hali, ki jo je umetniško oblikoval tudi koroški umetnik Franz Karl Brandstatter.
Vabilo na sejem je bilo zgledno večjezično oblikovano. Kljub temu je bilo le malo častnih gostov iz tujine. Na listi gostov so bile vpisane tudi znane osebe kot ljubljanski župan dr. Rupel, generalni konzul Jože Jeraj itd., toda na odprtju sejma ju in drugih gospodarskih zastopnikov iz Slovenije ni bilo.
Predsednik gospodarske zbornice Avstrije dr. Leopold Maderthaner je v svojem nagovoru poudaril pomembnost trgov na vzhodu. Ravno Slovenija je država z mnogimi možnostmi in statistično gledano na prebivalca kupi največ avstrijskega blaga od vseh držav na svetu, kamor Avstrija izvaža. Deželni glavar dr. Zematto je ponovno apeliral na zvezne politike, da bi končno zaprli preostajajočo luknjo avtoceste med Velikovcem
in Celovcem.
Slavnostni govornik minister dr. Farnleitner je menil, da Celovčani radi pošiljajo svoje tožbe proč na Dunaj („lhr schickt die Klagen na VVien furt“) in da so premelo optimistični ter sploh premalo naredijo za razvoj gospodarstva. Kritiziral je manjkajočo podjetniško žilico prebivalstva, češ da imata avstrijsko gospodarstvo in prebivalstvo 3.600,0 mia. šilingov naloženega denarja in na primer ni bilo mogoče, da bi se našla v Avstriji skupina, ki bi kupila podjetje BILLA za nekaj več kot 10,0 mia. avstrijskih šilingov. Na eni strani tarnamo, da vse več avstrijskih podjetij pride v tuje roke, kar lahko postane katastrofalno za Avstrijo, na drugi strani pa ne moremo mobilizirati prej omenjenega velikega kapitala za take
namene. Omenil je še tudi, da mu je njegov stari oče pripovedoval, da je bilo včasih možno od Nemčije pa do Madžarske delati in prehajati meje brez delovnega dovoljenja in viz. Stari oče je menil, da ga bo on šele lahko kritiziral, ko bodo politiki zadeve tako daleč uredili, da bo kaj takega tudi danes možno. Zaenkrat je potrebnih še vedno nešteto dovoljenj.
Celovški župan dr. Leopold Guggenberger se je na odprtju sejma poslovil kot govornik mesta Celovec, ker v naslednjem letu sejma ne bo več skupno odpiral (zaradi občinskih volitev spomladi 1997) in da bo tam sedel neopazno v zadnji vrsti.
V zadnjem letu so na celovškem sejmu zgradili dve novi hali in tudi za dodatno halo za drsalce na ledu in za celovški
hokejski klub bo poskrbljeno. Tako je uprava celovškega sejma investirala v zadnjih letih v posodobitev sejma preko 200 mio. šilingov. Celovški sejem je postal ogromen konzumni sejem, kjer je mogoče na kraju samem ne samo ogledovati razne konzumne potrebščine, ampak jih tudi kupiti.
Trgovski odnosi med Avstrijo in Slovenijo so se v zadnjem letu in tudi v letošnjem polletju odlično razvijali. Zato čudi na sejmu odsotnost osebnosti in firm iz Slovenije, ko bi vendar moralo slovensko gospodarstvo napeti vse sile, da bi izenačilo primanjkljaj v blagovni menjavi obeh držav. Vsaj firme kot so to Radenska, Gorenje, Elan, Sloveni-javino, Mura itn., bi morale na sejmu razstavljati in prodajati. Ob istem terminu je odprl vrata poletni sejem v Kranju, kjer je avstrijsko gospodarstvo močno zastopano in je tudi koroška trgovska zbornica tam prisotna s skupinsko razstavo. Na celovškem sejmišču pa je paviljon nekdanje Jugoslavije postal velika jedilnica za lačne. Zakaj ga ni prevzela gospodarska zbornica Slovenije za svoje člane?
Priporočamo obisk celovškega sejma. Odprt je še do 18. 8. 1996.
6
Rož - Podjuna - Zilja
ČESTITAMO
Ludmila Sienčnik iz Dobrle vasi je obhajala 78. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam EL Dobrle vasi in Slovenskega prosvetnega društva „Srce“ se pridržuje uredništvo Našega tednika.
V	Vogrčah je obhajala 51. rojstni dan Rozka Polesnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje!
V	Rutah pri Podgorjah je obhajal rojstni dan Joži Ottovvitz, nekdanji občinski odbornik SGS Št. Jakob v Rožu. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in mnogo sreče pri ribolovu. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL in sodelavci iz Mohorjeve.
Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Pečnik z Reke pri Št. Jakobu, ki je preteklo soboto slavila jubilejno obletnico življenja. Ob tem lepem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva!
V	Podjuni pri Globasnici je obhajal rojstni Hubert Kor-desch Priljubljenemu občinskemu odborniku iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem uspeha v občinski politiki in sreče pri lovu. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Jožetu Partlu in Rozaliji Mert z Bistrice pri Pliberku. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Žele iz Doba, ki te dni slavil 80. rojstni dan. Vsi ostali člani društva slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencem na mnoga leta!
30-letnico skupnega življenja sta obhajala Fani in Marko Marko s Horc pri Št. Vidu. Slavljencema za ta lepi skupni jubilej iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga 'srečna in vesela skupna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo otroci, zeti in vnuki.
Abrahama je srečala Lenčka Enzi iz Črgovič, za kar prisrčno čestitamo in kličemo na najmanj še enkrat 50 let!
Prisrčne čestitke za rojstni dan veljajo tudi Veroniki Sienčnik iz Dobrle vasi. Čestitkam Našega tednika se pridru-
žujeta EL Dobrla vas in SPD „Srce“. Vse najboljše!
Fric Kert iz Nonče vasi pri Pliberku je obhajal rojstni dan, za kar mu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje EL.
V Selah bo obhajala rojstni dan Nadja Janežič. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem mnogo sreče in ljubezni med najdražjimi! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijateljice in prijatelji od blizu in daleč.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Roku Bučovniku in Raj-meju Hudlu iz Goselne vasi ter Mariji Pečnik iz Grabalje vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Te dni obhaja v Selah na Srednjem Kotu rojstni dan Han-zi Užnik Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL.
Prav tako osebni praznik obhaja predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik iz Železne Kaple. Prisrčno čestitamo!
V Štebnu pri Globasnici je pred nedavnim obhajala visok življenjski jubilej, 85. rojstni dan, Marija Kogelnik, po domače Rečnikova mama. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitke veljajo tudi za včerajšnji god.
Na Suhi pri Železni Kapli je obhajala 30. pomlad Evi Kum-mer. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
Milka Mochar iz Celovca je pred nedavnim obhajala jubilejno obletnico življenja, za kar iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta!
Naslednje voščilo je namenjeno Ignacu Voku iz Kort, ki je obhajal osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše!
Magister sociologije Daniel Sturm iz Dobrle vasi je na Dunaju zaključil študij teologije. Dvojnemu magistru prisrčno čestitamo! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, EL Dobrla vas in člani SPD „Srce“, ki upajo, da bo imel Daniel sedaj tudi časa za društveni zbor.
Rojstni dan je obhajala Su-sana Sturm iz Mokrij. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, zadovoljstva in dobega počutja v krogu najdražjih!
Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Vera Sadjak iz Nonče vasi. Dirigentki Mlade Podjune in mladinskega zbora Podjuna prisrčno čestitajo pevke in pevci „Podjune“. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
65-letnica Karla Sagerja
V ponedeljek, 19. avgusta, bo praznoval 65. rojstni dan Karl Sager s Polene pri Št. Lipšu.
Karleja poznamo kot veselega in vedno nasmejanega, predvsem pa dobrega in prizadevnega lovca, saj se že nad 36 let žrtvuje v prid naravi. Med tem časom je prehodil mnogo lovskih poti, in to ne le na Koroškem, pač pa tudi zunaj naše meje. Da pa ni le prizadeven lovec, ampak tudi uspešen, prikazuje slika, na kateri se naš jubilant krasi s posebnim plenom - s kapitalnim jelenom, kakršnega daleč naokrog ni videti.
Karlu Sagerju želimo še veliko srečnih in zdravih let ter mnogo uspeha pri lovu. Čestitkam znancev, prijateljev in njegove lovske družine se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencu: Na mnoga leta!
Podpredsedniku NSKS mag. Vladimirju Smrtniku in Betini Čebul iz Št. Jurja pri Libučah se je rodil sin, ki mu bosta dala ime Matjaž. Srečnima staršema prisrčno čestitamo, mladem Matjažu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti!
7
Rož - Podjuna - Zilja
Za ljubeče rajni niso nikdar mrtvi
Turobno slovo od Blažejevega Jozeja - moža, čigar ljubezen do družine, sorodnikov in znancev bodo vsi zelo, zelo pogrešali.
Jože Blaže j je bil nadvse ljubezniv in skrben zakonski partner ženi Dori in družinski oče, posebej pa so ga še ljubili njegovi vnuki Iris, Mario, Sarah in Manuel (slika).
v Vsaka smrt je žalostna, kruta. Ce pa se moraš za vedno posloviti od človeka, ki je vse svoje življenje delil ljubezen in izžareval prijaznost ter srčno toplino, je Božja dekla še toliko bolj krivična. Krivična zlasti še do rajnega, saj mu neusmiljeno da vedeti, da se ne more več veseliti svoje velike povezanosti z družino, sorodniki, znanci.
Človek take ljubeznije bil Jože Blažej z Letine pri Šmihelu. Za svoje najdražje, pa tudi za sosede, znance in prijatelje je živel, delal in v zadnjih letih zelo trpel. Težka bolezen ga je mučila skoraj deset let. Kljub temu je bil optimist, da ga ne bo mogla premagati. Veroval je, da bo lahko še naprej stal svojim najdražjim ob strani - trdno so upali njegova žena Dora, sinova Jozej in Štefan, snahi Marca in Juliana, vnuki Iris, Mano, Sarah in Manuel, da jim bo Vsemogočni še ohranil nadvse ljubljenega moža, očeta, dedeja. Z njimi so delili upanje tudi bratje Foltej, Dolfej, Tonej in Nacej z . družinami, kajti Blažejeve odlikuje trdna medsebojna povezanost in globoka družinska zavest.
Na žalost je bilo vse upanje zaman. Preteklo nedeljo, 11. avgusta, zgodaj zjutraj, je nehalo biti | dobro srce Blažejevega Jozeja. Bog ga je odrešil telesnih bolečin v 64. letu starosti. Prestopil je
prag večnosti v krogu svoje družine in sorodnikov, zadnjikrat pa so se mu prišli zahvalit za njegovo ljubezen in dobroto tudi vaščani.
Jože Blažej ni bil človek, ki bi se moral »uveljavljati" z glasno besedo ali neobzirnim vsiljevanjem. Kaj takega ni poznal. Zato je toliko bolj cenil pravičnost, ljubeznivost, zvestobo. Iz njegovih ust nisi slišal hude besede. Služil je z dobroto, bodril s prijazno besedo. Razumel
je pomen resnične krščanske ljubezni in jo tudi živel. Poleg tega je vse svoje življenje ostal zvest svoji narodni skupnosti.
Kako priljubljen in spoštovan je bil rajni, je dokazala tudi pogrebna svečanost. Pretekli torek, 13. avgusta, ga je velika množica žalnih gostov (mdr. podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik, šmihels-ki župan Janko Pajank, podžupan
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem, prijateljem, duhovnikom dr. Stanku Čegovniku, rektorju Jožetu Kopeinigu, mag. Ivanu Olipu in Florjanu Zergoju, cerkvenim pevcem, zdravnikom ter bolniškim sestram in vsem, ki so pospremili našega očeta
Jožeta Blažeja
na pokopališču v Šmihelu k zadnjemu počitku.
Družina BLAŽEJ
Andrej VVakounig, zbornični svetnik Dl Štefan Domej in pliberški mestni svetnik Fric Kumer) pospremila na njegovi zadnji zemeljski poti. V šmihelski farni cerkvi so - ob petju domačega cerkvenega zbora pod vodstvom Alberta Kraj-gerja - darovali sv. mašo dr. Stanko Cegovnik, rektor Jože Kopei-nig, mag. Ivan Olip in Florjan Zer-goi. Pogrebni obred je vodil Jože Kopeinig. V svoji žalni pridigi je mdr. dejal: „Za ljubeče rajni niso nikdar mrtvi, temveč živijo v njihovem hvaležnem spominu."
V tem smislu izrekamo naše iskreno sožalje^vdovi Dori, sinovoma Jozeju in Štefanu ter ostalim družinam Blažej! Naj uživa dobri oče in mož Jože pri Pravičnem sodniku neminljivo veselje za svojo neskončno dobroto.
Janko Kulmesch
Franc Modrej vse prekosil
Tekma koscev je bila napeta, razpoloženje po tekmi pa sproščeno. Slika: Fera
Tekma je tekma in to zato, da se zmaga. Malovaščan Franc Modrej si to na tekmi koscev in kosic v Čepičah pri Globasnici ni dal povedati dvakrat in je poleg kvadratov trave prekosil tudi vse nasprotnike. Kdor je že kdaj prisostvoval tekmi koscev, ve, da mora za zmago vse „štimati“. Na koncu pa pogosto, kakor tudi v športu, odločata dnevna forma in srečna roka. Vendar to ni vedno odločilni dejavnik, kakor je bilo dokazano na čepiškem travniku za gostiščem Juenna. Domačinka Apolonija Schmautzer iz Štebna in gostija Rosi Kogoj iz Železne Kaple sta suvereno odnesli zma-
go v svoji skupini - bili sta edini, zato brezkonkurenčni. Trše je šlo pri moških, ki so deloma prav tako dokazali, da kosa doma še zdavnaj ne leži zarjavela v kotu. Spet pa se je izkazalo, da tudi v Čepičah brez košnje ni muzike. Za pravi ritem pri košnji so poskrbeli kot prireditelj MoPZ Edinost Šteben ter duet Dumpelnik & Pet-jak, ki so stimulirali k veselemu razpoloženju ob dobri kapljici. Kdor je mislil, da je samo košnja vžgala žejo, se je hudo motil, kajti drugače si ni razložiti, kako da so pevci Edinosti po prvi pesmi že naskočili’ teko in omočili hudo sušo vzdolž grla. Za konec še
rezultati - domačini: 1. Franc Modrej, Mala vas, 2. Franc Fera, Večna vas, 3. Gvido Sadjak, Glo-
basnica; gosti: 1. Herbert Kogoj, Železna Kapla, 2. Rafko Planinc, Krško, 3. Vinko Kušej, Blato.
8
Rož - Podjuna - Zilja
Pri sv. Heleni v Bilčov-su so se Gallusovci poslovili od domačega občinstva in prosili za varno pot, preden so se ponovno podali na turnejo v Ameriko (14. 8.-4. 9.).
MPZ Gallus že tretjič v ZDA in Kanado
Kar lepo število domačinov in ljubiteljev zborovske glasbe se je zbralo v taborski šenthelenski cerkvici nad Malo goro v Bilčovsu, ko je MPZ J. P. Gallus oblikoval sveto mašo za srečno pot in po maši zapel nekaj najlepših pesmi iz repertoarja za tretjo turnejo v ZDA in Kanado. Dekan Polde Kassl je pevke in pevce priporočil angelu varuhu, da bi jih spremljal na dolgem potovanju in jim dal božji blagoslov za srečno vrnitev. Tokrat jih bo vodila pot najprej v Kalifornijo (v Los Angelesu jih bo pozdravil tudi predstavnik avstrijskega konzulata), nato preko Chikaga, kjer je pokopan škof Rožman, v Kanado. V Torontu bo slovenski škof Ambrožič vodil obrede v čast misijonarju Baragi, zbor pa bo zapel ..Indijansko meditacijo", ki jo je napisal slovenski rojak iz Toronta, Jože Osana. Povsod so jih povabile slovenske izseljenske skupine, ki so prevzele organizacijo koncertov in bodo pevcem nudile tudi prenočišče. Korošci pa bodo, zvesti poslanstvu ustanovitelja dr. Franca Cigana, ponesli Slovencem v tujini košček domače kulture in pozdrave nas vseh.
Letos je MPZ Gallus izbral res najlepše pesmi iz pestrega dolgoletnega programa, ki obsega klasiko, romantiko, slovenske zborovske in predvsem koroške narodne pesmi v vrhunskih priredbah. Tu so zastopani vsi znani slovenski skladatelji (Anton Foerster, Radovan Gobec, Luka Kramolc, Stanko Premrl, Ignacij Hladnik, Matija Tomc, Lojze Lebič, Jože Trost), predstavniki svetovne glasbe (J. P. Gallus, Anton Bruckner, James E. Moore, S. Ponomarenko, D. S. Bortnjanski, Anton Medved) in koroški mojstri (Anton Nagele, Silvo Mihelič, France Cigan, Jože Ropitz). Nikakor pa ne smejo manjkati najlepše koroške narodne (Tiho skrita, Ta drumlca, Pojdam v Rute, Nmav žez jizaro itd.).
Vsem pevkam in pevcem želimo veliko uspeha pri pomembnem poslanstvu - povezovati slovensko kulturo na vseh celinah in ohranjati narodne vezi med izseljenci in domovino!
SV. MESTO PRI ŽVABEKU
Vižarji navdušili tudi
svetovnoznanega režiserja
Pred desetimi leti je bilo na Sv. mestu prvo srečanje vižarjev, medtem pa je postala ta prireditev KPD „Drava“ prava institucija. Letos jo je s svojim obiskom počastil tudi svetovnoznani režiser Hans Kresnik.
Prišli so na Sv. mesto vižarji iz vseh vetrov.
Oče tradicionalnega srečanja vižarjev je Hubert Krop s Suhe. Znan je kot navdušen godec, enako njegova hči An-nemarie ter sinova Pepej in Albert. Zamisel, ki jo je Hubert imel pred desetimi leti, se je medtem stoterokrat obrestovala. Iz leta v leto „priroma“ na Sv. mesto več vižarjev - od Labotske doline preko Grebi-nja in suške okolice pa do
Sodeloval je tudi šef „lkarusa“ Zdravko Haderlap
Mežice. Preteklo nedeljo je nastopilo nad 30 muzikantov. Vreme bi sicer lahko bilo bolj naklonjeno, navsezadnje pa je imel sv. Peter le usmiljenje s prirediteljem. Nekaj časa je nagajal dež, vendar ni mogel pregnati niti obiskovalcev niti njihove dobre volje ob poslušanju veselih vižarjev.
Poleg domačega župana Siegfrieda Skubla in pliberške podžupanje Helge Kristan sta se povabilu KPD „Drava“ odzvala tudi svetovnoznani režiser Hans Kresnik in šef plesnega teatra „lkarus“ Zdravko Haderlap.
Kresniku je bila prireditev tako všeč, da je obljubil svojo udeležbo prav tako na naslednjem srečanju ljudskih glasbenikov. Zdravko Haderlap pa je spontano vzel v roke najbližjo harmoniko in mdr. zaigral mazurko. Šef „lkarus“ namreč ni samo odlični umetnik na področju plesnega teatra; več let je tudi sodeloval pri folklorni skupini žitrajske „Trte" in ka-pelške „Zarje“.
Poleg vižarjev se je izkazal tudi Jokej Logar v vlogi simpatičnega in informativnega
povezovalca. Da pa nista manjkala dobra kapljica in užitni prigrizek, za to je poskrbela Pungratnikova družina.
In kdor ni bil na Sv. mestu preteklo nedeljo, lahko svojo zamudo nadoknadi že prihodnje leto - na 11. srečanju vižarjev. Lahko obljubimo, da vam ne bo žal.
-Kuj-
oče srečanja vižarjev Hubert Krop na Sv. mestu.
9
Rož - Podjuna - Zilja
Kapelski župnik Po/dej Zunder pri pranganju okoli cerkve si/. Lenarta.
SENTLENARŠKO ŽEGNANJE
Žegnanje, ki lepše ne more biti
Slovesna maša s pranganjem, prijetno domače vzdušje in mnogo srečnih ljudi.
Na zelo samotnem in zato tem lepšem kraju leži Št. Lenart pri Remšeniku, ali kakor domačini tudi pravijo Št. Lenart pod Olševo -15 km jugovzhodno od Železne Kaple. Tam je vsako drugo nedeljo v avgustu tradicionalno šentle-narško žegnanje, ki vedno privabi visoko število ljudi in to ne le iz okolice Železne Kaple, ampak tudi iz Žitare vasi, iz Dobrle vasi in celo iz bližnje Slovenije (v bližini je mejni prehod Sv. Duh).
Letošnje žegnanje se je pričelo ob 10. uri s sv. mašo, ki jo je slovesno daroval kapelški župnik Poldej Zunder in ki so jo glasbeno oblikovali domači cerkveni pevci pod vodstvom Joška VVrulicha. Sledilo je tradicionalno pranganje okoli cerkve (posvečena je sv. Lenartu), nato pa je obiskovalce čakal družabni del žegnanja. Ob streljanju možnarjev in ob prijetni glasbi štirih domačinov, ki so po 20 letih prvič zopet igrali v tej sestavi, je žegnanje prejelo pravo domače in preprosto vzdušje, da lepšega in prijetnejšega ne more biti. V izobilju je bilo poskrbljeno tudi za pijačo in hrano, predvsem hladno pivo in dišeči čevapčiči so j šli kakor tople žemlje.
3 Vsekakor je žegnanje odlično l uspelo, nenazadnje po zaslugi župnika Poldeja Žundra, članov' igralske skupine in še mnogo drugih pomagačev, ki so lepemu kraju primerno pripravili nadvse prijetno domače žegnanje.	F. S.
Čudoviti kraj Št. Lenart je kakor namenjen za preprosto žegnanje.
Prvič po približno 20 letih so v tem sestavu na šentle-narškem žegnanju zopet zaigrali domačini Rudi Lipuš, Josef Župane, Gidi VVoleher in Miha Oši-na (na sliki z leve).
Dišeči čevapčiči so
bili tako zaželeni, da je ..mojster žara" Franci Lipuš (desno) le težko takoj ustregel vsem lačnim trebuhom. Na stiki levo od Lipuša pomagača Gabi Novak in Karli Ošina, ki sta prav tako imela polne roke deta.
dr. Štefan Jelen
Železna Kapla
dopust
od 16. avgusta 1996 do 1. septembra 1996
Zadnji, ki se je rodil na kmetiji v Št. Lenartu
Kmetija izpod cerkve v Št. Lenartu je danes popolnoma zapuščena, zadnji, ki se je na njej rodil, pa je bil Ludvik To- Ludvik maschitz (leta	Tomaschitz
1952). „Na kmetiji sem preživel sicer le rano mladost, kajti moji starši so jo leta 1957 zapustili. Bili so zadnji, ki so tukaj kmetovali. Čeprav sem bil še zelo mlad, se še dobro spominjam npr. žegnanja. Tako so takrat že v petek in v soboto pričeli s pripravami, ki so bile seveda popolnoma drugačne kakor danes. Morali so namreč s pešhojo spraviti ali s konji pripeljati jed in hrano v ta kraj, ki leži več ko 1200 m nad morsko višino. Takrat je prišlo tudi mnogo drvarjev, ki so delali v bližnjih gozdovih," se spominja Tomaschitz. Od pripovedovanja svojega očeta ve tudi, da so do konca 50 let malo izpod kmetije žgali premog. Posebej težko je bilo življenje na kmetiji pozimi, saj v Št. Lenartu pade veliko snega. Dva do tri metre ga je bilo vsako leto -temu primerno naporno je bilo pospravljanje. Slika spodaj iz leta 1950 pa to jasno potrjuje.
10
Kultura/Pismi bralcev
V ETRI N J
Nastop sklada-telja-pozavnista Vinka Globokarja v Vetrinju
Vetrinjski glasbeni festival, letos že deseti po vrsti, se je že od vsega začetka zapisal (glasbenemu) sodelovanju s Slovenijo. Omenimo naj le „vogelne kamne" festivala, kot so to Aci Bertoncelj in Miloš Mlejnik.
Novo stopnjo tega sodelovanja je gotovo sodelovanje Vinka Globokarja, skladatelja in pozavnista širšega evropskega slovesa. Vinko Globokar, ki se je leta 1934 rodil slovenskim staršem izseljencem v Franciji, se je tako rekoč že od zibelke naprej soočil z različnimi evropskimi kulturnimi izročili. Podobno „mobilen“ je bil potem tudi za časa študija in kasneje, ko je začel delovati kot glasbe-nik-inovator. Pravzaprav pa s študijem nikoli ni odnehal. Vedno znova preseneča z novimi, izvirnimi pa tudi čudnimi idejami, npr. da razgradi svojo pozavno in igra na posamezne dele. Tako ali drugače se izogiba vsakemu ustaljenemu vzorcu -in to pri igranju pozavne ali pa kot skladatelj-improvizator. Ali pa je morda včasih celo klovn?
In tako je postal znan in dokaj uspešen, a ne za vsako ceno. Mislim, da smem to po koncertu pred dvema tednoma v Vetrinju zapisati.
Koncert je bi zasnovan kot portret Vinka Globokarja s „sk-ladbami", nastalimi v zadnjih letih. Gotovo so tudi ideje v njegovih skladbah, ki se zdijo večkrat dolgovezne - toda v glavnem razširijo njegovi koncerti horicont že znanega.
Na sporedu so bile njegove skladbe „Letters“, „Freu(n)de“, „Skelet“, „Oblak semen" in „Par une Foret de Symbdles“. Večina teh skladb je pisana za kolektiv (običajni izraz „kvartet“ ali „sekstet“ tu ni na mestu). Skladbe same lebdijo med resnim in neresnim, spontanim in zapisanem, individualnostjo in kolektivom.
Najbolj dopadljiva in po svoje pogumna je bila skladba „Ske-let", v kateri kot protiutež avantgardnemu muziciranju nastopa tudi folklorna skupina. Tokrat je to bila skrajno koncentrirana folklorna skupina Terlep-Omer-zel, ki je kot pozdrav Koroški zapela med drugim tudi „našo" „Se že svita bo den . .
Srečanje v avgustu
Od petka, 2. avgusta, pa do nedelje, 1. septembra 1996, poteka v galeriji Šikoronja v Rožeku poletna razstava. Vsi so povabljeni na srečanje, na rendez-vous v avgustu. Z lastnico galerije gospo Marijo Šikoronjo se je pogovarjal Jože VVakounig.
Naš tednik: Lepo razstavo imate. Kdo vse se tu predstavlja?
Mariia Šikoronia: Od koroških slovenskih slikarjev razstavljata Gustav Januš in Valentin Oman, od slikarjev iz Slovenije so tu Janez Bernik, Ivo Prančič in Lojze Spacal, od koroških pa Ca-roline, Giselbert Hoke, Konrad Koller, Peter Kravvagna, Hans Staudacher, Hugo VVulz in Ros-witha VVulz, od mlajših pa Armin Guerino in Rainer VVulz. Ulf Komposch razstavlja brušena ogledala. Razstava naj bi tudi informirala, kaj se v prostoru Alpe-Jadran v umetnosti dogaja. Je pa mišljen tak rendez-vous v avgdštu kot srečanje med umetniki kakor tudi kot srečanje umetnikov z obiskovalci in obiskovalkami.
Kako se je to srečanje posrečilo, kak je uspeh?
Vsi, umetniki in obiskovalci to zelo resno jemljejo in tudi v res lepem številu prihajajo. Seveda je avgust zelo zanimiv tu na deželi, ker se lahko istočasno napravi izlet in se posedi pa tudi poklepeta na vrtu.
Na vrtu je mogoče videti razne skulpture.
Skulptura na kamnu in iz serpentina je delo Armina Guerina, krogle z ogledali je izdelala Bri-gitte Kordina; letos je že razstavljala pri nas v galeriji. Bela kocka je iz marmorja, črna iz serpentina; izklesal ju je Rainer VVulz, sin Huga VVulza.
Kako je bilo to leto, koliko razstav ste imeli?
Februarja je razstavljal Giselbert Hoke, marca Franz Grab-mayr, moj nekdanji učitelj v Šentjakobu, zdaj mednarodno priznan slikar. V aprilu je imel Hugo VVulz čudovito razstavo, vsako vabilo je bilo originalna umetnina. V maju in juniju je bila pri nas Brigitta Kordina, junija in julija Konrad Koller; tu v galeriji je praznoval t, tudi 80-letnico; razstava je imela iy zelo dober obisk.	j
To srečanje v avgustu je le le- 9 tos torej že šesta razstava tu V v galeriji Šikoronja v Rožeku-Razstava bo odprta še do 1- nj septembra. Kaki so načrti do konca 1996?	l(
21. septembra imam skupino gj mladih slovenskih slikarjev. Med njimi je tudi Ivo Prančič, (roj-1954 v Ljubljani), ki je pravkar do-
PISMI BRALCEV
Še enkrat:
slovenščina v občini Borovlje izumira!
Mag. Peter VValdhauser točno ve, da se je moje pismo bralca v NT/29 nanašalo na prisotnost slovenščine v javnih ustanovah. Zato je njegov odgovor zloben in gre popolnoma mimo teme, o kateri sem pisal. Da so slovenska prosvetna društva na Koroškem in seveda tudi v občini Borovlje aktivna in da beležijo vrsto uspehov, je znano. In prav je tako! Meni pa gre predvsem za to, da bi bila slovenščina enakopravna v javnih ustanovah, ki jih občani financiramo in vzdržujemo. To velja še posebej za občinsko upravo.
Tu pa smo seveda v občini Borovlje daleč pod nivojem nekaterih drugih občin. Če mag. VValdhauser trdi, da je slovenščina v javnih ustanovah bolj prisotna kakor kdaj koli poprej, mu nujno predlagam, da začne študirati zgodovino celotnega področja naše občine. Prosim ga, da meni in drugim svojim volilcem pove, kako obvešča občinska uprava v Borovljah svoje občane. Pove naj po resnici, da je vse, kar je javno, samo in samo nemško.
Nekatere druge občine pošiljajo na gospodinjstva dvojezična obvestila, razglase itd. V Borovljah je to nemogoče - nemogoče tudi za področje bivše občine Slovenji Plajberk, kjer bi morali stati dvojezični napisi. Dragi Peter, ali si že videl kakšen dvojezičen krajevni napis v Slovenjem Plajberku? Seveda ne. Niti Ti, niti bivši mestni svetnik, ki je prav tako doma v Slovenjem Plajberku, se nista resnično zavzela za prenehanje tega nesramnega početja s strani boroveljske občine.
Pred namestitvijo dvojezičnega napisa na naši ljudski šoli je bil pri meni na domu razgovor, katerega se je udeležilo več občinskih odbornikov iz Borovelj. Jasno sem povedal tedanjemu županu, če ne bo dvojezičnega napisa, ga bom sam napisal na šolo. Župan je na kraju samem obljubil, da bo za dvojezični napis poskrbel in je to zadevo tudi uredil. Tebi, Peter, očitam, da se hvališ z dosežki drugih. Tudi uspehi prosvetnega društva, posojilnice itd. niso uspehi občinske politike, pač pa, kakor v drugih občinah, rezultat aktivnosti naših ljudi. Za dvojezični vrtec v Borovljah sem se zavzel kot občinski odbornik že v svoji drugi
c;
periodi. To je bilo leta 1979. To j31 zahtevo je podpisalo tudi SPD Vrtača, gospod Verdel od SPD Bo-rovlje pa je takrat izjavil, da bo za- fl devo sam uredil s takratnim žu-1 panom VVoschitzem. Tu se vidi. dragi Peter, kako slabo si informiran.
Dragi Peter, volili in izvolili smo te zato, da se zavzemaš, in če je potrebno, tudi boriš skupaj z nami za enakopravnost slovenščine v boroveljski občinski upravi. V tem 1 oziru pa si popolnoma odpovedal-Saj je medtem znano, da si rajši'' velik županov „špeci“ (kar me ne^ bi motilo, če bi dosegel dvojezič-“' ne napise in dvojezično uradovanj nje) kakor dosleden zastopnik^ svojih slovenskih volilcev. Tudifl dvojezični vrtec bi v Borovljah že davno lahko funkcioniral, če bi se izvoljeni predstavnik skupaj s svojimi volilci resnično potrudil. Da je to možno, se vidi v nekaterih drugih občinah.
Moja trditev, da ti funkcija „žu-panov špeci" bolj odgovarja kakor* funkcija odločnega in seveda pa-p metnega zastopnika Slovencev 'J1 občinskem svetu, potrjuje Tvoje11
pismo bralcev v NT/31, v katerem

..odločno" zagovarjaš današnjega51 župana. Ta se že zna sam pohva-J* liti in braniti.	f
S svojim prispevkom nisem ho-5 tel nobenega žaliti, temveč samo. opozoriti na nevzdržen položaj vf’
Kultura
11
ta
Pollockovo nagrado v New ^orku. Jackson Pollock je umrl leta 1956; znan je kot prota-e-9onist akcionističnega slikarst-action painting po ameriško. u- No pride naša koroška rojakinja akademska slikarka Zorka *° ^eiss-Loiskandl, tudi profesorica likovne vzgoje na Slovenski
lCj Gimnaziji.
;d
)j. Gotovo imaš za letos še o- druge galeristične načrte.
fo boroveljski občinski upravi.
Dragi Peter! Če postajaš ose-3en, je to Tvoja stvar, kar le po-riuje, kako hitro se nekateri polici odlepijo od baze. Predstavni ZSO in uredniki Slovenskega Vestnika mislijo, da je njihov :asopis res samo njihov, saj dojiti pisem bralcev ne objavlja-če je moje pismo objavil Naš rii ednik, naj Tebe to ne moti; ga-vfantiram Ti, da v ozadju ni nobeni I'6 zarote.
3I. če pa se imaš kaj za pogovo-jšP z NSKS, EL in NT, je bolje, 1@da opraviš to kot dolgoletni od-Č-,1°rnik direktno - ne pa, da v go-a. !tilnah v Slovenjem Plajberku ,jl<6rnešiš funkcionarje EL in predsednika NSKS, ki so vsi bolj ak-le 'vni kakor Ti.
5e	Feliks Wieser st.,
o-	Slovenji Plajberk
je
u-
Pojasnilo
u- V Našem tedniku z dne 9. 8. .op 996 se sprašuje Janko Kul-a-feesch .Zapira Avstrija meje tudi v^a dijake iz Slovenije?" in ome-ijefja kot šolo, ki bi lahko bila pri-irrifadeta zaradi, kakor pravi, „re-ga^triktivne avstrijske politike do a-Fržav, ki niso v EU (kot npr. Slovenija)", tudi Slovensko gimna-o-%.
no Kot ravnatelj te ustanove bi vr5d zaradi tega, da ne nastane
V	začetku novembra bom sodelovala v celovškem glasbenem domu na sejmu za umetnost in starine (Kunst- und An-tigitatenmesse), konec novembra pa na mednarodnem sejmu za sodobno likovno umetnost Kunst 96 v muzeju za uporabno umetnost (Museum tur ange-vvandte Kunst) na Dunaju.
Da malo osveživa spomin, koliko let je galerija že odprta?
Lani smo obhajali desetletnico, delam torej že enajst let. Prirejam tudi branja, koncerte in k vsaki razstavi posredovanja umetnosti; to delo opravlja gospa Janja Zikulnig.
V	ozadju je zelo veliko truda, naporov, vsaka razstava je vedno tudi denarno tveganje. Vse skupaj pač ni tako enostavno, kakor se morda vidi in zdi takrat, ko je že vse pripravljeno.
Brez družine vsega tega ne bi bila zmogla. Vesela sem, da mi pomagajo vsi, mož Zvonko pa hčeri Renata in Ana.
Najlepša hvala za pogovor. Veliko uspeha za prihodnost!
kak nesporazum, pribil, da preprečuje Slovenski gimnaziji že manjšinski šolski zakon iz leta 1959 vpisovanje tujih, neavstrijskih državljanov. V zadnjih letih je Deželni šolski svet za Koroško to obvezujoče določilo s pisnim odlokom takole preciziral: V primeru, da imajo slovenski državljani svoje stalno bivališče in svoje zaposlitveno mesto v Avstriji, lahko vpišejo svojega otroka na Slovensko gimnazijo. Tu gre zlasti za otroke diplomatskega osebja, na Koroškem zaposlenih zdravnikov, gospodarstvenikov in drugih oseb. Kajpada sodijo v to skupino otrok tudi nekateri begunski otroci, ki so prišli na Koroško v toku vojnih dogajanj na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Menim, da je to pojasnilo potrebno, sicer bi morda na osnovi tega članka v NT nastal docela neutemeljen preplah med tistimi redkimi tujimi državljani, ki že obiskujejo našo celovško Slovensko gimnazijo.
Povsem razumljivo pa je, da imajo vsi državljani iz držav Evropske unije neoviran in avstrijskim državljanom prilagojen dostop v Zvezno gimnazijo in realno gimnazijo za Slovence v Celovcu. ,
dv. sv. dr. R. Vospernik, ravnatelj
Mag. Mojca Jenko
Kulturno pismo iz Slovenije
Privoščite si sprehod skozi čas!
„Pozdravljeni, prednamci!11
beremo na transparentih in plakatih, ki vabijo v Cankarjev dom. Do 25. avgusta je tam na ogled bogata kulturnozgodovinska razstava, katero najbolje ilustrirajo naslednji stavki iz razstavnega kataloga: „V kotlini, kjer je danes Ljubljana, so ljudje gotovo živeli že pred več kot 90.000 leti. Pet tisoč let pred našim štetjem so poseljevali pobočja barjanskih osamelcev. Dobrih tisoč let kasneje so si na rečnih in močvirnih tleh Ljubljanskega barja gradili domovanja na kolih .. . Najdbe iz tega časa kažejo, da bi nam prednamci postregli v keramičnih loncih hruškaste oblike . . . “ Razstava obiskovalce seznanja tudi z neznanimi prebivalci - nosilci kulture žarnih grobišč z grajskega hriba, nadalje s prebivalci antične in starokrščanske Emone, z dogodki tukajšnjega območja v času preseljevanja ljudstev ter s staroslovanskimi naseljenci.
Organizatorji razstave so poskrbeli tudi za bogato ponudbo spremljajočih prireditev; izšel je CD-ROM s predstavitvijo antične Emone; v nekaterih ljubljanskih gostiščih (Figove, Grm, Maxim) lahko okusite hrano, kakršno so uživali Emonci; izšla je knjiga z Apicijevimi recepti, iz katere je razbrati, da so zelo radi imeli meso, zelenjavo in sadje, za njihovo kuhinjo pa je značilen sladko-kisli okus, ki so ga znali pričarati z nenavadnimi kombinacijami zelišč in dišav; daleč najbolj pa je bil cenjen poper. Mestni muzej pa ni pozabil tudi na otroke; pripravili so t. i. ustvarjalne delavnice, ki vabijo v časovni stroj tisočletij; vsak dan se otroci vseh starosti zabavajo z igrami, kakršne so poznali njihovi vrstniki v daljni preteklosti.
V prenovljenem Cekinovem gradu (poleg hale Tivoli) pa je Muzej novejše zgodovine odprl vrata osmih razstavnih prostorov, kjer si lahko ogledamo stalno muzejsko postavitev, ki nas seznanja z dogodki med leti 1914 in 1991. Eksponati in rekonstrukcije življenjskih okolij na sodoben način predstavljajo zgodovino Slovencev v iztekajočem se stoletju; drzna upora-
ba svetlobe in zvoka podkrepljujeta video in filmske projekcije ter multivizije - vse z namenom čimbolj učinkovito predstaviti ključne politične, gospodarske in kulturne dogodke.
„Slovenci v 20. stoletju11 je
naslov razstave, ki pričenja svojo pripoved v kavarni na železniški postaji ob portretu Franca Jožefa.
V	razstavnem prostoru, namenjenem 1. svetovni vojni, je rekonstruirana kaverna, katero doživimo ob zvočni sceni nočnega spopada. Nadaljnja prostora nas seznanjata z življenjem in delom naših prednikov med svetovnima vojnama, kar dopolnjujeta video projekcija (uporabljenih več kot 950 dokumentarnih fotografij) ter multivizijski prikaz (z več kot 1500 izvirnimi posnetki). Naslednji prostor nosi naslov „Dežela delavcev in kmetov" in predstavlja čas od konca 2. svetovne vojne do uvedbe samoupravljanja. Karakteristična barva tega časa - rdeča - je v tem prostoru vodilna, v zrcalo pa se zazirajo doprsja socialističnih veljakov - od Tita do Mačka. DVa naslednja prostora prikazujeta gospodarski razvoj Slovenije v okviru socialistične Jugoslavije. Kot zanimivost je dodan liter mleka in njegova cena: od 1956 do 1986 se je podražilo kar za 420 enot! Precejšnjo pozornost obiskovalcev pa zbuja tudi „kompostnik“, v katerega so naloženi različni slovenski industrijski izdelki te dobe.
V	notranjosti te jnstalacije" je mo-
goče zaznati približno 90 različnih zvokov tovarn, mest, podeželja. Nadaljnji razstavni prostor je namenjen predstavitvi razpada Jugoslavije:	v zadnjem, več-
namenskem prostoru, ki se bo po zagotovilih kustosov spreminjal in dopolnjeval, pa dominira veliko drevo na steni in stropu, kjer je na fotografijah več kot sto najznamenitejših Slovenk in Slovencev.
Ob ogledu stalne postavitve Muzeja novejše zgodovine, ki predstavlja Slovence v 20. stoletju, se obiskovalec tako sprehodi od portreta Franca Jožefa do rdeče srajce Igorja Bavčarja, tedaj predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic.
PODLIGA VZHOD
petel
16. avgust 199
Bilčovs - Pokrče	3:0 (2:0)
Domačini so pričeli zelo zbrano in napadalno ter po 20 minutah zasluženo vodili že z 2:0. Po odmoru pa je ekipa trenerja Struggerja nekoliko popustila in gostje so postajali vedno močnejši. Toda domača obramba tokrat ni dopustila zadetka. V 85. minuti pa je najboljši igralec na igrišču Ouantschnig s svojim drugim zadetkom dokončno odločil tekmo v prid domačinov.
BILČOVS: H. Schaunig 3, Partl 3, Lipusch 3, Rajno-vič 4, Tributsch 3, Andrejčič 3, Kuess 3, G. Schaunig 3 (80. Fister), Schriefl 4, A. Duantschnig 5, Strugger 3 (65. Schlemitz 0);
Bilčovs: 250 gled.; sodnik: Kandolf (dober): strelca: Schriefl (14.), A. duantschnig (20., 85.)
1. RAZRED D
Šmihel - Sele	4:0 (0:0)
Hudo ,.pod kolesa" so prišli Selani v Šmihelu. Medtem ko so v 1. polčasu uspešno branili neodločen rezultat (vratar Erich Oraže je odlično branil), so po odmoru v najkrajšem času prejeli zadetek za zadetkom. Z malo več zbranosti proti koncu tekme pa bi se lahko glasila zmaga Šmihelčanov še višje, toda zapravili so nekatere odlične priložnosti. Nasplošno je potekal derbi zelo športno, zmaga Šmihelčanov pa je bila tudi v tej višini nadvse zaslužena.
ŠMIHEL: Leitgeb 4, Janet 5, H. Motschilnik 5, Ljubša 4 (70. A. Gros 0), Krevvalder 5, Žohar 4 (88. A. Lutnik 0), A. Gros 5, Tratar 4 (66. Germadnik 0), R. Lut-nik 5, Ch. Gros 5, W. Motschilnik 5;
SELE: E. Oraže 4, Božič 1, K. Hribernik 2, M. Mak 1,1. Kelih 3, F. Dovjak 1, A. Mak 2, N. Mak 1,1. Robleki, Jordan 1, M. Oraže 2
Šmihel: 70 gled.; sodnik: Mayrhofer (dober); strelci: Ch. Gros (49.), W. Motschilnik (60., 66.), Krewalder (68.); rdeči karton: Jordan (60.)
Vovbre - Železna Kapla 2:2 (0:1)
čeprav je igrišče v Vovbrah razmeroma malo, so se Ka-pelčani kaj kmlau navadili ozkih prostorov ter malo pred polčasom zasluženo povedli. Po 65 minutah so vodili z 2:1 in bili zelo blizu tretjemu golu, toda najlepše priložnosti so klavrno zapravili. Prav to pa se je tri minute pred koncem maščevalo, saj so domačini izenačili.
ŽELEZNA KAPLA: Kohlwei6 3, Grubelnig 3, Užnik 4, Kock 3, F. Ošina 3 (75. S. Schorli 0), E. Schorli 3, Lipusch 3, Šporn 3, Deisinger 3, Lessnigg 3 (80. Schurtl 0),
Kržan 4;
Vovbre: 150 gled.; sodnik: Radi (dober); strelca: Kržan (40.), Lessnigg (65.)
2. RAZRED F
Tinje - Globasnica	0:9 (0:3)
Globašani so tokrat zaigrali kakor že dolgo ne. Od prve minute naprej so močno napadali ter zadevali gol za golom. Predvsem napadalec Adi Blažej je bil tokrat odlično razpoložen ter kar petkrat zatresel nasprotno mrežo.
GLOBASNICA: Smrečnik 5, Wolbl 5, Kordesch.5, Buchvvald 4 (62. Lipuš 0), G. Sadjak 5, Hren 5 (75. Zanki 0), Tominc 4, Hribar 4, Silan 4, Pasterk 5 (82. Szabo 0), Blažej 6:
Tinje: 150 gled.; sodnik: Kraschl (dober); strelci: Blažej (12., 37., 58., 80., 86.), Pasterk (21., 71.), Silan (64.), Tominc (53.)
Djekše - Dobrla vas	1:1 (1:0)
Medtem ko so bili domačini močnejši v 1. polčasu, so se po odmoru stopnjevali Dobrolčani ter v 55. minuti izenačili. Proti koncu pa so bili blizu zmagovitemu golu.
DOBRLA VAS: Pečnik 4, Pernek 4, Jorg 4, Kampi
4, Nachbar 3, Opietnik 3 (75. Math 0), Zunder 3, Radii 3, Tschekalow 2 (70. Roger 0), Dollinger 3, Ch. Lesjak 4; Djekše: 200 gled.; sodnik: Rath (dober); strelec: Ch. Lesjak (55.)
Rikarja vas - Sinča vas 1:3 (0:1)
11 tekem so bili Rikrajčani na domačem igrišču neporaženi, tokrat pa so doživeli veliko razočaranje. Gostje iz Sinče vasi so namreč zasluženo premagali ekipo trenerja Truschnerja, ki tokrat očividno ni bila v formi.
RIKARJA VAS: Kaiser 2, Figoutz 4, Strasser 3, Čr-nalič 3, Gomernik 3, Sovak 4, Kampusch 3, Truschner 3, Pandel 3, Urch 3, Tiganj 3 (55. F. Mochar 3);
Rikarja vas: 250 gled.; sodnik: Albrecht (zelo slab); strelec: Sovak (50.), rdeči karton: (Gomernik (60.)
Žvabek - Št. Peter na V. 3:0 (1:0)
Zaslužena zmaga Žvabečanov, čeprav so k temu mnogo pripomogli gostje, saj so kar 2-krat (!) zadeli v lasten gol.
ŽVABEK: Jakob 3, T. VVriessnig 3, Ramusch 3, A. Berchtold 3, Trampusch 3, Sumper 3, Brglež 3 (60. V. Berchtold 3), Čebul 3 (70. E. Berchtold 3), Juvan 3, Homer 3 (75. Kapp 0), Grobelnig 3;
Žvabek: 200 gled.; sodnik: Zanin (dober); strelec: Juvan (52.)
Šport
NOGOMET
Tinje proti Globasnici 0:9 -Adi Blažej zadel 5-krat
Po visoki zmagi proti Tinjam Globašani jasno vodijo na tabeli. Igralec tekme: Adi Blažej s petimi zadetki.
V pretekli sezoni v 1. razredu D so Globašani potrebovali 22 (!) krogov za 15 zadetkov. Letos imajo to število golov že po dveh krogih ter maksimalno število točk. Jasno, da zato prepričljivo vodijo na tabeli. Sploh so Globašani ekipa, ki ji je doslej dvakrat zaporedoma uspela najvišja zmaga izmed vseh ekip na Koroškem. Nedvomno zasluga trenerja in igralca Wol-bla. Toda ne le odličen trening se obrestuje, tudi prizadevnost in taktična disciplina vseh igralcev je vzorna. Proti Tinjam so vseh 90 minut igrali popolnoma zbrano in nikoli niso popustili -rezultat tega je znan. En igralec je bil na tej tekmi še posebej razpoložen - napadalec Adi Blažej. V pretekli sezoni je zadeval gole še v koroški ligi za Šmihel/L., letos pa jih zabija za Globasnico v 2. razredu. Proti Mauterndorfu je zadel 2-krat, proti Tinjam pa kar 5-krat. Blažej: ,,4-krat na tekmo sem že nekajkrat zadel, 5-krat pa mi je prvič uspelo.1' Seveda je ponosen na novi rekord, toda pohvalo vrača soigralcem. „Brez njihove pomoči to ne bi bilo možno," pravi Blažej.
Adi Blažej (Globasnica) za letošnjo sezono napoveduje 20 do 25 golov.
Prihodnji krog (tekme naših ekip): ATU S Borovlje - Bilčovs (tekma je bila že včeraj)
Žita ra vas - Šmihel
(v nedeljo ob 17.30)
Železna Kapla - Št. Lenart
(v soboto ob 17.30)
Sele - Ruda
(v nedeljo ob 17.30)
Globasnica - Djekše
(v nedeljo ob 17.30)
Dobrla vas - Žvabek
(v nedeljo ob 18. uri)
Št. Peter na V. - Rikarja vas
LAHKA ATLETIKA
Uspešna Magdalena Kulnik
18-letna Bilčovščanka in študentka matematike ter geografije na celovški univerzi sodi nedvomno med najperspektivnejše atletinje na Koroškem in celo v celi Avstriji. Osvojila je že toliko naslovov, da se jih tekmovalka KLC (trener Robert Kropiunig) na hitro niti spomni več ne. Šicer tekmuje še v skupini juniork, kljub temu pa je že žela odlične uspehe v splošni skupini. Tako je letos postala večkratna koroška prvakinja (mdr. v teku na 400 m, na 400 m z ovirami, na 800 m, 4x100 m, 4x400 m, v krosu). Uspešna je bila tudi na avstrijskem prvenstvu juniork, saj je osvojila bronasto kolajno v teku na 400 m z ovirami in na 1500 m. Bila je celo vpoklicana v avstrijsko juniorsko reprezentanco, kar je bilo zanj veliko presenečenje. Še večje presenečenje pa je bil vpoklic na
Magdalena Kulnik.
Guggl-Meeting v Linz, ki bo prihodnjo sredo. Tam bo nastopila v teku izbranih juniork na 1500 m. Vsekakor za zdaj višek na športni poti perspektivne atletinje iz Bilčovsa.
PODLIGA VZHOD
1. ASK	2	2	0	0	8:1
2. Vetrinj	2	2	0	0	3:0
3. Bilčovs	2	1	1	0	4:1
4. Mostič	2	1	1	0	5:3	1
5. Št. Andraž	2	1	1	0	2:0 1
6. Liebenfels	2	1	0	1	2:2 1
7. Metlova	2	1	0	1	1:2
8. Pokrče	2	1	0	1	1:3
9. Blatograd	2	0	2	0	2:2
10. ATUS Borovlje	2	0	1	1	2:3
11. VVelzenegg	2	0	1	1	1:2
12. DSG Borovlje	2	0	1	1	1:3
13. Podkrnos	2	0	0	2	1:4
14. Klopinj	2	0	0	2	0:7
Prihodnji krog (17./18. avgust): Št. Andraž - Mostič, V trinj - Podkrnos, Blatograd - Liebenfels, ASK - DSG Borovi Metlova - Klopinj, Pokrče - VVelzenegg (tekma ATUS Borovi - Bilčovs je bila že včeraj);	"
1. RAZRED D
1.	Železna Kapla
2.	Šmihel
3.	Labot
4.	Grebinj
5.	Št. Pavel
6.	Maria Rojach
7.	Žitara vas
8.	Ruda
9.	Vovbre
10.	Frantschach
11.	St. Stefan/L.
12.	Št. Lenart
13.	Eitvveg
14.	Sele
1 1 1 1
1 1 1 1
1 0 1 0 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1
8:4
7:3
6:2
1:0
2:1
5:5
1:1
3:3
2:2
0:0
3:5
2:6
2:6
0:4
Prihodnji krog (17./18. avgust): Sele - Ruda, Mariam jach - Grebini, Frantschach - St. Stefan/L., Eitvveg - VovtJ^ Žitara vas - Šmihel, Labot - Št. Pavel, Železna Kapla * -iL Lenart;
2 0 0 2 0 0 1 1 0
1 1 0 1 0 1
1 0 1
2. RAZRED F
1.	Globasnica
2.	Reichenfels
3.	Žvabek
4.	Galicija
5.	Št. Peter na V.
6.	Rikarja vas
7.	Sinča vas
8.	Preitenegg
9.	Djekše
10.	Dobrla vas
11.	Grabštanj
12.	Tinje
13.	Važenberk
14.	Mauterndorf
1 0 1 1 0 1 0 2 0 0 2 0 0 1 1 0 1 1 0 0 2 0 0 2
15:1
6:2
5:2
2:1
4:4
3:3
4:5
2:3
3:3
1:1
1:3
0:9
0:3
3:9
j
Prihodnji krog (17./18. avgust); Dobrla vas - Žvab Reichenfels - Tinje, Važenberk - Preitenegg, Št. Peter - Rij ja vas, Globasnica - Djekše, Grabštanj - Mauterndorf, S> vas - Galicija;
SAK II
!£
"K
lil
*
Nepotreben poraz -SAK II podlegel s 6:4
p;
bi
r
Ekipa trenerja Kreutza je pričela gj, tekmo proti Austrii II nadvse nes- -0 rečno, kajti po 8 minutah se je gla-sil rezultat že 2:0. Nato so se mladi L SAK dobro ujeli ter kaj kmalu ize-i načili. V 2. polčasu pa sreča ni bila iT na njihovi strani, saj so v napadu jJL zapravili številne lepe priložnosti, T medtem ko je Austria bila uspešna?c skorajda pri vsakem napadu. V ne-J' deljo (ob 16. uri na celovškem sta- ^ dionu) je napovedano maščevanje, je saj si stojita nasproti zopet isti ekipi. |C
Austria II - SAK II
6:4(3:2)
SAK II: M. Oraže 3, R. Oraže 3, Hajnžič 3. VValdhauser 2, Messner 2 (46. Kesselbacher 3), /£ M. Nachbar 2, Galo 4, VVoschitz 3, Sienčnik 2, (60. Možina 3), Mandl 3, Petschenig 3	J^c
Celovški stadion: 500 gled.; sodnik: Haik
k
(slab); strelci: Petschenig 2, Mandl 2;
2. razred A
1.	Trg/Feldk. II
2.	Pliberk II
3.	Austria II
4.	WACII
5.	SAK II
6.	VSVII
0 0 0 1 0 1 0 1
1 1
1 1
7:4
5:4
7:7
6:6
6:8
3:5
6 (Tl
T‘a

ki«
Šport
13
I99!16;avgust 1996
Maja 1994je SAK premagal Austrio s 5:0. M. Sadjak je bil takrat skupaj s Savičem najboljši na igrišču.
^AK slej ko prej številka 1 v Celovcu: 2:1 na derbiju proti Austrii
Psovanje je bilo jasen izraz nevoščljivosti in slabosti
Celovški derbi med Austrio in SAK je na igrišču potekal več ali manj šport-l0- Bistveno manj športno pa je bilo vedenje nekaterih navijačev Austrie.
vab Ril
. Navijači SAK so se na derbiju 'al obnašali zelo mirno, le proti ^^°ncu tekme je nekje iz ozadja slišati „En, dva, SAK, le na-''rel:-.“ Škoda, saj so bili nekoč psvijači SAK dvanajsti mož v eki-3|,v Podobno so se zadržali navili Austrie, kajti tudi oni niso ja ;aa|i ustvariti pravega derbij-s. *eQa razpoloženja. Zal pa so krat nekateri posamezni pripaši Austrie kar krepko preko-3. iačili dopustno športno mero. Kaj la it6 je zgodilo? Po tekmi pri odho-lufu iz stadiona so nekateri člani ti, jan'kluba Austrie „Barrakudas“ ia ladvse nesramno in hinavsko 5-psovali SAK, tako da je nastal a-^s. kakršen je bil ob začetkih e,tekmovanj SAK. „Bilo je, kakor v )!■ rO-tih letih,“ je dejal neki navijač ki že desetletja obiskuje !) ehne SAK. To se je zgodilo po 3. '6kmi, toda že med tekmo je bilo 32 ,'edno zopet slišati mnogo pso-Pa|nih besed. Jugoschvveine, #jpchei Btschuschen, krepieren T0H'ts, ..." so le nekateri izrazi, ki i’° bili glasno izraženi med tekli i310' Nenazadnje so v obliki dveh 3 ;ansparentov še nesramno napa-3f*ali igralca Ziehausa, ki je prete-1 ^lo sezono igral za Austrio, sedaj 3a za SAK. Ziehaus: „To me le

■liV iEpfipV
Transparent, ki žali igralca SAK Mihija Ziehausa.
še dodatno motivira!" Vsekakor so takšna dogajanja izraz slabosti, nevoščljivosti in sovraštva nekaterih posameznikov. Kar zadeva fan-klub Barrakudas, pa bo moralo vodstvo Austrie kaj kmalu ukrepati z dejanji, saj je bilo njih ravnanje na tekmi in po njej tako nesramno, da so se zanj sramovali celo nekateri zelo zvesti navijači Austrie.
Bierhoff zadel 3-krat. Dan
po derbiju je SAK tekmoval v Italiji v Tolminu na turnirju „tri-angolare". Na tem turnirju, kjer je vsaka tekma trajala le 45 minut, so poleg SAK sodelovali še Tabor Seža’na iz Slovenije in AC
Udinese. Prvo tekmo je SAK podlegel Sežani s 3:2 nato pa italijanskemu prvoligašu AC Udinese kar s 7:0. Trikrat je bil uspešen Oliver Birhoff, ki je bil v napadu poseben razred zase. Trener SAK Kirisits: „Če ne bi bili izčrpani od derbija in praznovanja zatem, bi gotovo ne podlegli tako visoko. Vsekakor so naši na tej tekmi videli, kaj pomeni igrati hiter nogomet..."
VVastian proti Lindenber-gerjU, ali SAK proti VVelsu. v nedeljo pride na celovški stadion favorit regionalne lige VVels, ki že po prvem krogu vodi na tabeli. V golu bo znani Klaus Lin-denberger, ki je mnoga leta branil za avstrijsko reprezentanco. Pri SAK bo kakor v derbiju branil VVastian, kajti Preschern je še vedno poškodovan. Poleg njega bosta manjkala še M. Sadjak in VVuntschek. Trenerju zopet na voljo pa bo S. Sadjak.
SAK - VVels
v nedeljo, 18. avgusta, na celovškem stadionu (ob 19. uri)
AUSTRIA - SAK
Lippusch in M. Sadjak zagotovila SAK zmago na derbiju
2500 gledalcev na celovškem stadionu je videlo zrelo in izkušeno igro SAK, predvsem v 1. polčasu. Že v 15. minuti je Lippusch hladnokrvno izkoristil premišljeno podajo Omeroviča ter povedel z 0:1. Komaj 2 minuti navrh so bili po nesporazumu v obrambi SAK uspešni domačini. Toda ni trajalo dolgo in SAK je ponovno prešel v vodstvo, kajti M. Sadjak je uspešno zaključil prodor (zopet po odlični podaji Omeroviča). Po odmoru pa je SAK le še pazil, da ni prejel gola.
Austria - SAK	1:2 (1:2)
SAK: VVastian 5, P. Hrstič 4, Kriwitz 3 (41. Zanki 4), A. Sadjak 5, M. Sadjak 4, Šmid 5, Škerjanec 4, Grujič 4 (69. Eberhard 0). Ziehaus 5, H. Lippusch 5 (55. G. Hober 3), Omerovič 5;
Celovški stadion: 2500 gled.; sodnik: Smole (dober, stranska sodnika zelo slaba): strelci: Lippusch (15.), M. Sadjak (27.) oz. Rumpold (17.); rdeči karton: Pajantschitsch (36.) oz. M. Sadjak (84.)
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge.
REGIONALNA LIGA
1. VVels	1 1	0	0	2:0	3
Leibnitz	1 1	0	0	2:0	3
Esternberg	1 1	0	0	2:0	3
4. SAK	1 1	0	0	2:1	3
Rohrbach	1 1	0	0	2:1	3
Voitsberg	1 1	0	0	2:1	3
7. Pliberk	1 1	0	0	1:0	3
8. Gratkorn	1 0	0	1	1:2	0
Pollau	1 0	0	1	1:2	0
Austria	1 0	0	1	1:2	0
11. VSV	1 0	0	1	0:1	0
12. Trg/Feldk.	1 0	0	1	0:2	0
WAC	1 0	0	1	0:2	0
St. Florian	1 0	0	1	0:2	0
VSV- PLIBERK
0:1 - Pliberk senzacionalen
Po začetnih težavah se je ekipa trenerja Polanza vedno bolje ujela in si kaj kmalu priigrala terensko premoč. Rezultat samozavestne igre Pliberča-nov je bil, da so domačini postajali iz minute v minuto negotovejši, Pliberčani pa močnejši. Priigrali so si tudi nekaj lepih priložnosti, toda Škof in Lisič sta zapravila iz ugodnega položaja. Proti koncu 2. polčasa, ko so se gledalci prijaznih že z neodločenim rezultatom, pa je bil uspešen Globašan v vrstah Pli-berčanov - Erich Pleschgatternig. Taje po izvedenem kotu skočil najvišje ter z glavo poslal žogo v mrežo. S tem so Pliberčani slavili nadvse nepričakovano, toda zasluženo zmago na tujem proti VSV. Po tekmi je Pliberčanom čestital celo trener VSV R. Tellian.
V soboto (ob 17. uri) pa imajo Pliberčani premiero v reg. ligi na domačem igrišču. Nasprotnik Rohrbach je sicer dober, toda Pliberk je na domačem igrišču še boljši. Trener Polanz: ..Nasprotnik bo neprijeten, ker ga skorajda sploh ne poznamo, kljub temu so naša pričakovanja visoka!"
VSV-Pliberk	0:1 (0:0)
PLIBERK: Matschek 4, Posteinig 4, Pleschgatternig 5, F. VVriessnig 4, Urnik 4, D. VVriessnig 3 (85. Slanitsch 0), Besič 4, Polanz 4, Škof 4, Lisič 3, Miklau 4;
Beljak: 600 gled.: sodnik: VVieser (zelo dober); strelec: Pleschgatternig (84.)
T	PETEK, 16. avgust Kulturna obzorja.
A	SOBOTA, 17. avgust 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
T E D E	NEDELJA, 18. avgust 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Stanko Olip) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice.
N	PONED., 19. avgust Kratek stik: Z Marijo v leto 2000 - romanje treh dežel.
V	TOREK, 20. avgust Partnerski magacin.
R A n	SREDA, 21. avgust Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja.
D 1	ČETRTEK, 22. avgust Rož - Podjuna - Žila.
U	PETEK, 23. avgust Kulturna obzorja.
®®ri3@a ODZ&Kl
K©[
NEDELJA,
18. avgust '96,13.30
PONEDELJEK, 19. avgust 1996
ORF 2, ob 1.40___________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.55
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	„Z Marijo v leto 2000T Romanje vernikov treh dežel v Žabnici ob vznožju Sv. Višarij
•	Molitev in družabnost: šentle-nartsko žegnanje visoko nad Železno Kaplo
•	Cilj so olimpijske igre: Magdalena Kulnik, 19-letna tekačica na daljše proge, žanje prve uspehe
•	Strešna opeka izpod Jepe: v Ločah jo proizvajajo za lastno uporabo
•	Slovensko pesem bodo ponesli preko velike luže - MePZ Gallus odpotoval v ZDA in Kanado
•	Video clip: ansambel Zmeda „Delam kot Zamurc"
RADIO/TV, PRIREDITVE, OGLASI
Nedelja, 18. avgust
OBIRSKO
14. tekma koscev Cas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu (na Jerebovi seli)
Prireditelj: Alpski klub Obir Kulturni program bo oblikoval vokalni kvartet Jutro'1 iz Slovenije.
Ob slabem vremenu bo tekma v nedeljo, 25. avgusta 1996.
SLOVENJIPLAJBERK
Koncert slovenskega moškega pevskega zbora JDomači zvon" iz Stuttgarta Cas: ob 10. uri bo zbor nastopal pri sv. maši v farni cerkvi sv. Erhardta v Slovenjem Plajberku (po maši kratek koncert narodnih pesmi)
Ponedeljek, 26. avgust
ŠMIHEL
NAD PLIBERKOM
Predavanje „Kako gradimo poceni hleve za prašiče" Predavatelj: dipl. kmet Rudolf VViedman (Baden-VVurt-tenberg)
Kdaj: ob 20.30 Kje: v gostilni LOSER v Šmihelu nad Pliberkom Prireditelj: Skupnost južno-koroških kmetov (SJK), Kmečko izobraževalna skupnost (KIS) in ARGE Karntner Schvveineproduktion
Petek, 6. september
LOČILO
Premiera igre „Kužek laja mijau mijau"
(Franček Rudolf)
Kraj: Posojilnica na Ločilu (1. nadstropje)
Cas: ob 19.30 Igra: Mladinska gledališka skupina SPD „Dobrač“ na Brnci
Režija: Matija Milčinski Ponovitev: v soboto, 7. septembra, ob 19.30
Hi
naš tednik
Vaš
prijatelj
RAZNO
Krajevna slovenska prosvetna društva Predavanja in diskusije
„Evropski parlament"
z Bojanom Šnablom, sodelavcem avstrijske socialdemokratske frakcije v Evropskem parlamentu sobota, 17.8. '96, ob 20. uri v kulturnem domu v Št. Primožu
torek, 20. 8. '96, ob 20. uri
v Uničevi kulturni stavi pri Bistrici na Zilji
sreda, 21.8. '96, ob 20. uri v društv. sobi v Železni Kapli četrtek, 22. 8. '96, ob 20. uri v kulturnem domu na Radišah petek, 23; 8. '96, ob 20. uri v k & k v Št. Janžu sobota, 24. 8. '96, ob 20. uri v Domu v Tinjah
Teden v planinah od nedelje, 18. 8., do petka, 23. 8.1996
Za vse tiste, ki želijo zbežati pred nemirom vsakdanjega življenja v tišino kraljestva gor Katoliška mladina tudi letos ponuja možnost ..življenjskih vaj“ v gorah. Odkrili bomo srce Julijskih alp, in se povzpeli na Triglav, Razor, Kanjavec, Pihavec...
Kakor vedno doslej udeleženci potrebujejo dobro kondicijo in nekaj gorskih izkušenj.
Vodijo: Peter in Stanko Olip ter Hanzi Sticker
Stroški: pribl. ATS 1000,— Podrobnejše informacije dobiš ob prijavi. Prijave sprejemata do 9. avgusta Hanzej Sticker (04253/597) ali Stanko Olip (04254/2002)
Študijski dnevi DRAGA 96
v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu
Posebej opozarjamo na tele prireditve v
soboto, 31. avgusta 1996:
ob 10. uri: okrogla miza o poklicni etiki v politiki (med drugimi bo sodeloval tudi mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik Narodnega sveta)
ob 16. uri: predavanje ..Multikulturnost — dileme neke manjšine" (dr. Pavel Fonda)
ob 18. uri: predavanje ..Multikulturnost in interkultur-nost" (dr. Mišo Jezernik)
ROŽEK
Rendez-vous v avgustu
Janez Bernik, Caroline, Armin Guerino, Giselbert Floke, Gustav Januš, Konrad Koller, Peter Kravvagna, Valentin Oman, Ivo Prančič, Lojze Spacal, Hans Stauda-cher, Hugo Wulz, Rosvvitha Wulz, idr.
Kraj: galerija Šikoronja, Rožek
Razstava je odprta od 2. avgusta do 1. septembra 1996 od srede do nedelje od 15. do 18. ure
BEGUNJE
Razstava slik akadem. slikarja Ferda Mayerja Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem Razstava bo na ogled do 11.9.1996
ŠT. JANŽ
Odprtje etnološke razstave „Ko bo cvetel lan"
(Etnološka razstava o lanu in ovci Narodnopisne zbirke SPZ)
RAZSTAVE
Kraj: k&k center v Št. Janžu v Rožu
Prireditelj: k&k in SPZ
ŠT. JANŽ
Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž/ Paysage".
Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ
TRŽIČ
Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana"
Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsak dan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič
CELOVEC
Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija
(fotografije)
Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
PLIBERK
Razstava ob 10. obletnici smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Razstava je odprta od 6. julija do 15. septembra 1996,
od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru
CELOVEC
Odprtje likovne razstave Jože Tisnikar (olja)
Čas: torek, 20. avgusta 1996, ob 19. uri Kraj: BV Galerie, Celovec, Feldkirchner Strafie 31 Umetnik bo navzoč. Razstavo bo odprl župan Leopold Guggenberger.
Po odprtju vas vabimo k prigrizku.
Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 15. ure.
Razstava bo odprla do 4. 9. 1996. Vstop prost.
Razstava je pripravljena v sodelovanju s Poklicnim združenjem upodabljajočih umetnikov Avstrije, koroška sekcija.
pete! p 16. avgust 19$ 1
v torek, 13. avgusta, ob 20. uri
Galerija Tinje:
Odprtje razstave del gospe Hedvvig Bledi „Slike in objekti"
v petek, 16. avgusta, ob 16. uri
Možnosti in meje nenasilnosti, nem. Podijska diskusija v okviru 65. poletnega zasedanja Zveze kat. akademikov Avstrije Sodelujejo: minister za notranje zadeve Caspar Einem, Freda Meissner-Blau, Hubertus Trautten-berg i. dr.
od ponedeljka, 26. avgusta, ob 18. uri, do četrtka, 29. avg., ob 13. uri
Duhovne vaje za duhovnike, nem. Hvaležnost in spoštovanje - Osnove duhovnikove eksistence Voditelj: p. dr. Ivan Sokolowsky, Dunaj-Rim
Slikarski tečaj v Benetkah z Dl Andrejem Dolinarjem
1.	tečaj: od 16. do 19. septembra 1996
2.	tečai: od 20. do 22. septembra v Domu v Tinjah
Izobraževalna potovanja ’96
od petka, 20. sept., do sobote, 28. sept. 1996 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. V. Gotthardl
Za tiskovni skla< so darovali
Cilka Krajnc, Slov. Ria berk 60,-; Johann Wk gele, Zahomc 60,-; Jc Schnabel, Drašče 60,-Franc Smrtnik, Kort 160,-; Andrej Hribar, Ko te 60,-; Florijan Smrtnil Obirsko 60,-; Jožef Kal ničar, Obirsko 20,-; N. b Šmarjeta v Rožu 60/ Janez Korenjak, Trebi' pri Šmarjeti 60,-; Hube! Kescher, Selo pri Šma( jeti 20,-; Jurij Male, Vrt pri Šmarjeti 60,-; Katan na Sablatschan, Gornji vas pri Šmarjeti 60,-; Jrt slina Olip, Goriče 60,-; N N., Borovlje 160,-; Mirk Oraže, Borovlje 60/ Janko Ojcl, Borovlje 60/ Angela Mak, Sele-Zg. K<> 50,-; Pavel Dolinšek, U pena 60,-; Avgust Kristo' Podbreg 100,-; Fran Hafner, Krčanje 60,-.



PRIREDITVE/OGLASI
Prvič na libuškem žeg nanju THE C APS iz Šmihela.
MoPZ ..Kralj Matjaž"
11. Libuško žeg nanje
Sobota, 24. avgusta, ob 20.30:
Ples s skupino THE CAPS iz Šmihela
Nedelja, 25. avgusta:
9.00 Sv. maša in pranganje
11.00 Opoldanska zabava Igra: TRIO LIPUSCH
14.30 Kulturni program
NASTOPAJO:
•	Marko Kargl
•	Vokalna skupina VOX
•	Trio Paulitsch
•	Družina Krop
•	Plesnoakrobatska skupina „Flip“ iz Pirana
•	Družina Galič
•	Kvartet „Zven“ in Cita Galič
•	Mladinski ansambel „Dori“
•	Harmonikarski orkester „Smrklje“
•	Ernst Koletnik
•	Klaus Tschaitschman in Arthur Putzer
•	Ansambel „GAŠPARJl“
•	Folklorna skupina in tamburaši „Zeleni Jurij" iz Bele krajine
17.00-??? Ples (TRIO LIPUSCH)
Avsenikovi nasledniki Gašperji bodo sooblikovali kulturni program.
Sobota, 24. avgust in nedelja, 25. avgust
Priprave na deželno razstavo v Borovljah napredujejo
V torek, 13. 8., sta namestnik deželnega glavarja, dr. M. Aus-servvinkler in boroveljski župan dr. H. Krainer povabila na slovesno predstavitev uradnega znaka za deželno razstavo „Vse je lov“ (26. 4. - 26. 10. 1997). Natečaja za grafično oblikovanje razstavne promocije se je udeležilo 19 agencij. Dvanajst najboljših je bilo razstavljenih v prostorih mestne hiše. Zmagala je graška agencija VValtl & Waltl. Logo kaže rdečega, v stilu znanega ..koroškega možička" stiliziranega lovca na zelenem ozadju, ki skače s sulico v rokah čez razstavni naziv „Vse je lov - zgodovina kulture"
Obenem je prof. Pucker, vodja razstave, poročal o napredovanju priravljalnih del. Razstava bo res zelo obsežna in bo vsebovala vse o lovu, tudi o prenesenem pomenu - lov na denar, lov za oblast, za zabavo . . .; v središču bo človek - lovec. V razstavne prireditve bodo vključene tudi kulturne ustanove širšega področja, na primer humperški grad, Cin-gelc na Trati, K & K-center v St. Janžu (del razstave „divji lovec"), muzej v Svečah. Na ta način lahko sodelujejo tudi slovenske organizacije.
Dipl. ing. Rauchenberger je ob tej priliki seznanil številne obiskovalce s projektom „Carnica -Rož", skupno iniciativo osmih rožanskih občin: Borovlje, Šmar-jeta/R., Sele, Žihpolje, Kotmara vas, Bilčovs, Bistrica/R. in Št. Jakob. V načrtu so skupna prizadevanja na področju čebelarstva, turizma, prodaje kmečkih izdelkov, ovčereje. Prof. H. Lauseg-ger-Maurer na primer pripravlja film o ovci, ki jo spet gojijo v Slovenjem Plajberku (strokovno Jezerska ovca", Nemci so ji rekli „windisches Schaf").
Priprave na deželno razstavo torej napredujejo na različnih ravneh in vse kaže, da bo ta dogodek res močna gospodarska pobuda za sicer ogroženi Rož.
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT: ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,-SIT.
OGLASI
Prodajam
med Piranom in Portorožem 500 metrov od morja
120 m2 stanovanja ali 200 m2 veliko hišo in 1400 m2 veliko parcelo
Tel. 00386/66/73 485 ali 71 193 (Milan Hrkalovič)
V Poreču
oddajamo
počitniško hišico
v bližini morja. Informacije:
telefon 0038661/813082
zvečer po 20. uri
Oddajamo v najem gostilno „Podgrad“
v Št. Jakobu v Rožu.
Interesenti naj se javijo v Posojilnici-Bank Št. Jakob, tel. 0 49 53/314
nemščina/
slovenščina
Iščemo dvojezično tajnico/prevajalko
z odličnim znanjem obeh jezikov za odgovorno delo v Ljubljani, za jesen 1996. Potrebno je poznavanje dela z osebnim računalnikom.
Informacije na številko 00386 61 213-436 (ponedeljek - petek, 8.00-16.00).
Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana
GLAS IZ LJUDSTVA
Tradicionalni pohod na Seliče
Vsi, ki so srečno prispeli na vrh Setič, so se pred novim križem postavili pred kamero.
Kakor že vsako leto je tudi letos športno društvo DSG Sele organiziralo pohod na Setiče. V prejšnjih letih je bila na sporedu zmeraj tudi sv. maša, ki pa je letos odpadla. Več kot 40 ljubiteljev planinarjenja se je v zgodnjih nedeljskih urah odpravilo na vrh Setič, katerega je letos krasil
nov križ. Kako dobro se je po skorajda dveurni težki hoji odpočiti na vrhu, vedo le tisti, ki so se prej trudili, da bi prišli na vrh. Po užitku dobre malice so se vsi hitro vrnili nazaj v dolino, kajti za popoldanske ure so bile napovedane hude nevihte. Posebno razveseljivo je letos bilo
dejstvo, da se je pohoda v lepem številu udeležila tudi mladina. Prav tako so se izkazali odborniki DSG Sele z novim predsednikom Francijem Kelihom na čelu.
Vsem, ki se niso udeležili pohoda, je lahko zares žal.
I. R.
d'
FRLOŽEV LUKA
Kornelija Vospernik že nekaj časa uspešno sodeluje pri nemških oddajah avstrijske radiotelevizije. Prej je delala za slovenski oddelek koroškega radia. A je tam morala iti, ker ni ustrezala profilu, kakršnega zahteva gospod generalni intendant Bogomir Bogataj.
Pa berem časopise in poslušam slovenske oddaje, a me vedno bodejo neke ambasade in še bolj čudni vodiči. Končno ima samostojna Slovenija po svetu svoja veleposlaništva in veleposlanike, zanimivosti in lepote nam pa lahko razlagajo in razkazujejo lastni vodniki, ni treba hoditi k južnim sosedom po vodiče. Ne razumem, zakaj bi vedno moralo biti tuje boljše od domačega.
Katero napako ljudem najlaže odpustiš?
Če me pozabijo doma, kadar gredo fejst lumpat.
V kakšni družbi se najboljše počutiš?
Med „kačoni“.
Kdo pa so kačoni?
To je težko razložiti. Vsekakor prihaja ime kačoni od kače, ki je ženskega spola. Torej je kača žena in žena je žleht..., mi pa smo možje od njih.
Kaj so zate politiki? Osebe, ki jim nič ne verjamem.
Kaj so zate lovci?
To pa so osebe, ki ščitijo naravo in so vedno dobre volje.
Kakšno vprašanje bi ti bilo sitno?
Če bi me vprašal, zakaj sem tako redko doma?
In kako bi odgovoril?
No ja, ker sem pač veliko naprej.
Kateri tipični lastnosti bi pripisal lovcu?
Živahen in redek.
Kaj meniš z besedo redek?
Čisto enostavno: ker je lovec redko doma.
Drži, da lovci resnice ne jemljejo preveč resno?
Lovec se že po naravi rad laže, a tega se je že učil pri lovskem izpitu.
Kaj bi storil, če bi zasačil divjega lovca z gamsom na rami, na katerega si že dalj časa nestrpno čakal s puško?
Gamsa bi mu odvzel, za kazen pa bi moral celo noč vzdrževati našo lovsko družbo, kar pa gotovo ne bi bilo poceni.
Pravijo, da naj si človek le apetit dobi izven hiše, je pa naj doma. Bi temu pritrdil?
Da, toda tega apetita sem že sit.
Tvoja največja zmota?
NENAVADNI
POGOVOR
Ime: Pepi Oraže Doma: v Lepeni Starost: 33 Poklic: kmet
Da preveč ubogam druge, tudi doma...
Katere lastnosti bi se rad znebil?
Da v družbi ne bi vedno zdržal do zadnjega.
Razlika med tvojo puško in tvojo ženo? Puška je dragocenejša, ženo pa imam rajši.
Katera zgodovinska osebnost ti je po značaju najbolj podobna?
Bajdlnov Andi. Tudi on je kaččn.
Napaka, ki bi je danes ne ponovil?
Da se ne bi koncentriral na deset stvari, pač pa na eno in to bolj zbrano. Zakaj se lovci bolje počutijo z „gamsbar-tom“ na klobuku? „Gamsbart“ na klobuku je lovcu pomemben kot krmilna naprava za ravnotežje, še posebej ko je pijan. Z njim se namreč laže ujame.
S čim bi te lahko podkupil?
S takim jelenom, da zanj ne bi bilo potrebno plačati kazni.
Povej smešnico v kratkem stavku!
Trije lovci gredo mimo gostilne.
Katero od desetih zapovedi največkrat kršiš?
Peto.
Vidim mavec na tvoj nogi. Kaj se je zgodilo?
Zvil sem si nogo, ko je bila pamet že doma, telo pa še v gozdu.
Kaj storiš, če se n odru nenadoma ne spomniš več besedila?
Delam tako, kakor nič ne bi bilo, ter začnem improvizirati.
In sitno ti ni?
To zatajiti bi bilo zaman, kajti izda me žareči obraz.
F. S.