Največji slovenski • v Združenih državah Velja za vse leto - . - $6.00 I Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IistisIovenskUiLdelavcev v Ameriki LEFON: C0RTLANDT 287«. Entered za Becond Claza ; September SI, 1903, a* the Post Office zt Hew York, K. under the Act of of Kerch Si 1879. I The largest Slovenian Daily in £ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO 119. — STEV. 11». NEW YORK, MONDAY, MAY 21, 1923. — PONDELJEK, 21. MAJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. KONFERENCE V LAUSANNE ANGUŠtl MINISTRSKI PREDSEDNIK ODSTOPIL VAŽNA KONFERENCA V WASHINGTONU. nferenca glede Bližnjega iztoka je uravnala vprašanja, tikajoča se inozemskih verskih, vzgojnih in dobro- delnih naprav. — Združene države vključene. — Sto-; Ministrski predsednik zelo petdeset odličnih mohamedancev bo izgubilo domovinsko pravico. — Čičerin protestira. Lausanne, Švica. 1!». niaja. — Vprašanje statusa ino-škili vriskih, vzgojnih in dobrodelnih naprav v Tur-i, ki j<- prav jHisclme važnosti za Združeni* državi* radi ■vilnili am«ri>kih šnl, bolnic in cerkva na turškem o-inlju. i«* bilo definitivno uravnano danes na konferenci mli* Bli/njt^a iztoka. Zavezniki >«> so dn^ovurili. da bodo sprejeli separat-|M»slani«*e, kater*1 j«* naslovil Ismid paša. načelnik tur-> «l» l»-u,irije. na načelnike francoske. anjrloške in itali->ke delegacije, v katerih priznava take inozemske naive in zavode ter ] »osebni značaj inozemskih šol. Ismid hotel vriniti tejia priznanja v mirovno pogodbo, ker mu je zdelo tako ]H»stopanje nezdružljivo s turško liano east jo. Innid paša ho najbrž izročil Joseph O. Grew-u, ame-kemn poslaniku v Švici. ki zastopa tnkaj Združene drve, slieiio poslanieo s tozadevnimi zagotovili, kakor-m In.do seflanja informativna pogajanja med Ameri-nei in Turki izjirenicnjena v ofieijelna pogajanja. i*oslani«-o Ismida hodo ]»riznale naprave vseh omen-e i i 1 e značajev, ustanovljene pred oktohiom leta 1914 ter e iziaz namenu Turčije, da ho na dobrohoten način motrila >t;itns teh naprav, ki so bile ustanovljene izza »niha vojne pa d<» nveljavljenja miru. Ta preiskava ho upoštevala posebne razmere, v karih poslujejo te inozemske naprave ter se bo prav polni«' ozirala na praktično organizacijo inozemskih šol. bolan po svojem povratku v glavno mesto. — Splošno se domneva da se bliža konec njegove politične kari j ere. Poroča Arthur Draper. London, Anglija. 20. maja. — Angelski mini>4rski pdedsednik Bonar I«aw je vlažil danes resign aci jo. lionar Law že več dni ne niure g<*voriti. ampak le še]>eta. Kdo bo n j čirov naslednik, za-t nkrat ni dal > dognati. Prejšnja tozadevna brzojavka ki je dospela v ^Združene države, se je gla-sila : London, Anglija. 20. maja. — Vre raj {>e poldne se je vrnil iz Pariza v London ministrski predsednik Bon ar Law in vsi. ki so ga videli. da so izjavili, da izgleda izmučen in bolan. Xa Victoria postaji. kjer >e je ustavil njegov vlak. očividiio ni čul krikov majii-ne skupine ljudi, ki se je zbrala, da ga pozdravi. Pohitel je naravnost proti avtomobilu, ki je čakal, nanj. Zaenkrat ne stanuje ministrski NEMŠKA INDUSTRIJA BO ŽRTVOVANA Nemška industrija je pripravljena zastaviti četrtino svojega kapitala in premoženja, da oprosti Ruhr okraj. — Industrijalci hočejo na vsak način potolažiti Pariz ter prenehati s pasivnim odporom. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pred kratkim se je vršila v Was hingtonu važna konferenca z zastopniki petih centralno-amcr iških republik. V imenu Združenih držav je i>odpisal državni tajnik Hughes dvanajst važnih j>ogudb. Xa sliki so z leve na desno (sedeči) : gen. Don Gonzales Iz Niearague, dr. Don Suarez iz Salvadora. državni tajnik Hughes, Don Lat our iz (iuutemale. Don Ueles iz Honduras in l>oii Flores iz ('ost ar ice. VSI JETNIKI BODO LAHIUSTREULI KMALU IZPUŠČENI AU RIZA PAŠO predsednik v svoji oficijelni rezi-<«i sko-turška reparava stroma proti sta ruskega ministra za zunanje za-,"° stanje nikakor ne bo dovolje-■ve. <'ičeriim. naslovljena na švicarske vlado, glede umo-Vorovskejpi, načelnika ruske delegacije, sta povzročila udaljni dali burnih sporov. Kitajska vlada upa, da bodo i Besen spopad v Carigradu, jetniki kmalu oproščeni.— Kitajski vojaki, ki niso bili plačani že 18 mesecev, prodajajo banditom muni-cijo. Berlin, Nemčija. 20. maja. — Veleindu st i'i ia le o.-i-vidno sklenila pogoditi se s Francijo islede Ruhr okraja, in rešitev repa raci jskega problema bo nn^on- vsled tej^a l}Osledica naslednje ponudbe, katero bo stavila Nemeija. Iz zanesljivih virov prihaja skoro nevrjetna informacija, daje nemška veleiudustrija pri]>ravljena zastaviti re-trtino ali petino svoje lastnine nemški državi, kar naj bi ivorilo temelj jamstev za bodoča plačevanja vojne odškodnine, pod pogojem, da bi Francozi zapustili Ruhr okraj. Če je to resnično, se je izvršila velikanska izpremem-ba v naziranjili, a tozadevne informaeije je dobil poročevalec od Narodne industrija!ne zveze in številnih posameznih podjetij, vključno par Stinnesovih. Vsled t< ua jim je treba pripisovati precej važnosti. To pomenja udejstvovanje socijalističneija načrta ^lede zaplenjenja zlate vrednosti kapitala. Proti temu načrtu so se industrijalci borili dve l«'ii. liesni ]>oložaj v Ruliru pa je najbrž vzrok te izpremcmhc. kajti industrija ne sme nikakor nastopiti na tak način, da bi Ruhr domneval, da ona onemo^očuje in ])reprečuje podajanja. Nova fronta, če bo izvedena, ]»omenja » pust najiorov. da se temelji uravnavo reparacijskega vprašanja na inozemsko posojilo. Mesto tega naj hi se ustvarilo državno jamstveno komisijo, ki bi imela v svojih rokah četrtino in Turška vlada je poslala italijanski ostro protestno!p*3*'110 vse privatne lastnine, katero bi se lahko prodalo. noto. — Turška za pogodbo z Grško. Tekom svojega potovanja v London je mogel ministrski predsednik le z najveejim naporom govoriti, kadar je hotel kaj povedati svojemu sinu ali enemu svojih tajnikov. Čeprav je Downing Street včeraj zvečer ponovil izjavo, da so neresnična vsa po- AKSN0 STAL&ČE BO ZAVZEL G0VERNER SMITH ČEVLJARJI NAMFRAVAJ0 ZASTAVKATI. Niti prijatelji niti nasprotniki 'wyirnkt-va governerja Smitha mori-jo vetleli. če !»<» jx»>lp"wal eklieno j»ostavo gi«nle prohibi-1»' al: ne. Včeraj je odpotoval Brocton, Mass.. JO. maja. — Pr.'il par «lnevi je izbruhnila tukaj splošna .stavka č«-vljarjev. Vodstva tovarn >o izjavila, da bodo v>e tovarne za nedoločen čas ■v* »e delavci do torka »verner iz New Vorka v Albany, »i domnevajo, da Ih> konec nje- ■ [k 'litične karijere. če nred- j no vrnejo na delo. Čevljarji ustra-jre ne bo podpisal. jajo pri svojih zahtevah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom nase banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah: Včeraj m bile na&e mm sMefe: Jugoslavija: RnzjMtSUja i.a Hnlnje po^te In Izplafuje "Kr. pofitoi Čekovni urad" Ia "Jadranska Ixinka" t I.jubljaiii. Zagreba. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru. Dubrorniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je pa^ ca hitro IzplaCilo najugodneje. 1000 Din. .. $11.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $22.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $55.50 .. K 20.000 Pri nakazilih, ki znižajo manj kot en tiaot dinarjev radunlmo poMbtl po 15 centov za poitnmo in druge stroške. Italija in zasedene ozemlje: RaztHi^iija na raanje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trato. Opatiji in Zadrti. 200 lir ................$10.70 300 lir ........$15.75 500 lir ................$25.75 1000 lir ................$51.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj ot 200 lir ra&unlme posebej po 15 centov za poitnino in drug« atroike. Za pošiljattc, ki preaesajo znesek pet t&a^ «urjer aU pa dia^lesf Ur dovoljujemo pa nsogažnoeti le posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja f?e večkrat in nepri-^akovano; Ia trga razloga nam ni mogoCe podati natančne cene vnaprej. Ratauuao po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke. Peking, Kataj%ka, 1JJ. maja. -Brzojavke, katere .i«' dobilo pozno danes z v ever ameriško poslani- | štvo. m) povevale upanje, <> kmalu renašanja na{>orov, ki so zvezani z ministrskim ]>redsedni-št vom. Izvedelo se je. da ni njegova bolezen v grlu laringitis. kot se je izprva domnevalo, in da ni njegova skoro popolna izguba glasu posledica krajevnih simptomov imetja, pač pa po^lediea splošnega stanja njegovega živčnega sistema. ki je postal tako razrahljan, da nočejo mišice v njegovem grlu poslovati. Celokupno časopisje, vseh mogočih političnih prepričanj, je mnenja, da se ne more Honar Law vrniti v aktivno polit i ko. čeprav bi bilo še prenagljeno špekulirati gbvie datuma njegovega dejanskega odstopa. Finančni minister ter sedanji poslujoči ministrski predsednik, JStanely Baldwin, je povsem naravno najbolj vrjetni naslednik v slučaju, da bi ministrski predsednik Bonar Law odstopil. V zveza s tem se je pogosto o-menjalo iine markija C'urzona. a v sedanjem stAnju domače politike bi bilo skoro nemogoče konservativcem voditi politiko z mi-iristrskim predsednikom v zbornici lordov, ki bi ne imel nobene pravice na*»topdti v pot (lanski zbornici, kje rse re«uje vsa večja politična vprašanja. verner province Santung je poslal v griče sla z annadnimi ko-, - -- , , „ - htevale od italijanskega vrhovne misijami za banditske načelnike ' ter obljubo, da bo cela banditska sila uvrščena v šantunško armado. — Washington, 1). C., 19. maja.— Peta, šesta in dvajseta brigada kitajskih vladnih čet, ki no obkolile bandite v bližini Linčenga. niso dobile že osemnajst mesecev nobene plače in raditega prodajajo vojaki mnnicijo banditom. ki oster protest. London, Anglija. 20. maja. — Soglasno poročili mi. ki je dospelo iz Aten. je dovolj vzroka za domnevanje, da bo angorska vlada podpisala grško-turško mirovno pogodbo, ne da bi zahteva-drže Amerikance in druge ino- . , . . . • 1 la kako vojno od.\kodmno. zeniskr jetnike. 100 BRAZTIJCTTH UPORNIKOV USMROSHIH. Bueaos Aires, Brazilija, 18. maja. — Pri umikanju državnih čet v Rio Grande je 'bilo usmrčenih »to brazfljskih upornikov, več sto jih je bilo pa ranjenih. Redne čete so imele primeroma male izgube. _ ROJAKI, HAROOAJfB U MA a0LAš MARODA', MAJVSdJl SLOVnSKI DRVBIK V I 1 _____.L ■ To informacijo je dobi danes državni department od ameriškega i>oslaništva v Pekingu ter temelji na poročilih, ki so prišla od kftfizula Davisa ter majorja Phi-loona v Linčcngu. Delegacija prometnega ministrstva, ki je šla v četrtek v ban-ditski glavni stan. se je vrnila včeraj zvečer v binčeng. Vsi njeni napori, da bi izposlovala opro-ščenje jetnikov. sl>-eila prve javne migljaje ulede te nove polilike. l'r».>i /,i tesneje sodelovanje med industrijami in delom ter za združene fronto proti radikalizmu na «>!»eii straneh. List -e seveda le zelo previdno loteva tega vprašanja, vendar pa kaže novo pot. Voditelj J Jndske st ranke, ki zastopa indnst i ijalee, baron Rlieinbaden, se zavzema za isto stvar. To je važno, ker znaei iz]>remembo pozicije nemške industrije, potem ga poveljnika, naj jili izroči, ni štiri mesece neprestano pridi^ovala iiasivni odpor hotel tega storiti, češ, da so ime- kot edino sredstvo rešitve Nemčije. li njegovi vojaki pravico streljati. Skeptiki smatrajo vse to za manever, vendar pa je mo-Turška vlada je poslala Italiji goče. da bo kaiieelar Cuno sedaj stavil ponudbo, ki 1><. temeljila na narodnem bogastvu, ne pa na problematičnem inozemskem posojilu. Berlin, Nemčija, 11». maja. — Posebna poioeila na berlinske liste javljajo, da so vprizorili tekom pretekle noči Francozi v Mai.ldieimu pravcato oigijo pouličnega strel janja. Oddanih je bilo baje najmanj 150 strelov in najmanj dva Nemca sta bila resno ranjena. Neiuei pravijo, da je francoska patrula ob Friedi i«-hs mostu divje streljala v vse smeri in med drugim unli na po-ulieno kaio. polno potnikov. Ni znai/o. k;ij je na]>otilo Francoze <• takoj vrn»-,i" na delo. < V >•* temu povelju ne bo«i<» -— pokorili, bo uvedel javno preiska- "Laniannc, Švica, 20. maja. — V«, glede vzrokov štrajka. Kot jtoročajo iz Berna, bo švi-' carska vlada odločno zavrnila pro- V OKOVIH PRI POGREBU. test sovjetskega zastopnika Oiče-' - rina. Čiieerin je namreč navalil vso Včeraj so privedli Iz Jsinoro- Švicarska vlada pravi, da ni smatrala Vorovskega za diploma-tičnega zastopnika, ker sovjetska Rusija ni bila povabljena na konferenco. Vorowski ni imel pravice do privilegijev kot so jih uživali ostali diplomatični zastopniki. ni kov. Po pogrebu so ga odvedli nazaj v Sdng Sing. KOMISAR ZAHTEVA KONEC Scfaaactadj, 20. maja. — Industrijski komisar Shientag je pozval starrkujoče uslužbence cestne FATTY A&BUCKLE JE DOBIL DELO. Los Angeles, Ca!., 20. maja. — Bivši kinematof»raf.ski igralec Roscoe C. Fatty Arbuckle, ki je v pijanosti umoril svojo ljubico Virginijo Rappe, je včeraj orlpotoval proti Chieagi. Dobil je službo v neki kavarni, kjer bo dobivaj. za svoje nastope po $2500 na teden. > LAI NARODA" »••••rvttt« Uhaja vukl dan ixvxam*l mMJ m H M prtoUnMo. *mmmH kraja, aar namairi, da hitra]« "O L A I N A H O O A" a« Manhattan. I Tataphona: Csrtlantft MTt V. POZABLJENI JUNAKI Dvajset tisoč prejšnih ameriških vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne, je živelo tekom preteklega leta v ameriških jeeali. Ta objava, ki se opira na iiradue številke. je vzbudila povsem naravno velikansko presenečenje in razburjenje. Dvajset tisoe prejšnili borilrev za "prostost in demokracijo"* v ameriških jerali; dvajset tisoe mož, ki so prn-Ktovfiljiio «li prisiljeno odšli, sedi sedaj za jetniškimi zi-ilovi svoj«' lastne domovine. To ni malenkost, niti v tej deželi visokih številk ter iieomjeuih možnosti. Se ve«" jo iM»zorn«»st pa zasluži trditev Dr. W. Lorenza, ravnatelja psihiatriškega zavoda v Wsieoiisinti, — da ni mo^ore sAiatrati pret«*žne veeine ter kaznjeneev odgovorni n za dejanja, ki so jih spravila v konflikt s postavo, ker s<» duševno ali telesno nepopolni ali ker so jih ekonomske razmere prisilile k nepostavniin dejanjem. Dr. liorenz, ki je kot psihiater tudi elan rehabilitacijskega sveta Ameriean Legion, je izjavil, da je natančna preiskava nekdanjih vojakov in sedanjih kaznjeneev v Wiseonsinu ugotovila naslednje: .V) oetletnega «it roka. odstotkov kaznjeneev trpi na telesnih poškodliah. katere so dobili tekom svoje vojaške službe. Pri štirih odstotkih se je duševna abnorinal-no>t razvila tekom vojaške službe. Tri d est odstotkov pa je kršilo postave jmmI pritiskom ekonomske bede, posledice nezaposlenost i j»o odpustu iz armade. Pri številnih kaznjeneih pridejo seveda vpoštev dve ali tri navedene okoliščine, ki bi morale preprečiti vsako kazen ali vsaj milo obsodbo. Telesne hibe in duševna manjvrednost so pogosto združene v isti osebi in k temu pride je nezaposlenost. l*retežna večina vseh preiskanih kaznjeneev pa spada v bolnieo ali prijazno oskrbo, ker so bili skoro vsled lakote prisiljeni izvršiti "zločine". Zelo zanimivo je ugotovilo, da je 55 odstotkov teh kaznjeneev duševno manjvrednih, doeim so postali le štirje odstotki teh manjvrednih taki vsled vojne. Vsled tetra je bila že več kot ]»oloviea še pred vstopom v vojaško službo duševno manjvredna. Zanimivo bi bilo izvedeti; če so te duševno manjvredne prisilili k vojaški službi ali če so ravno radi svoje manjvrednosti prostovoljno stopili v vojaško službo. Poročilo ne javlja o tem ničesar. Na vsak način je ta statistika značilna za skrb, katero ima kapitalistična država za svoje rešitelje, za ljudi, ki so tvegali svoje življenje in zdravje. .lasno je. da je vojna služba slabo vplivala tudi na druge, ki ne kažejo nikakih zunUnjih znakov duševnega in telesnega propada. Zmanjšana odporna sila, oslabljeno zdravje, — vse to slabi pre jšne vojake v njih boju za obstanek, in postali so prav posebno ohčutiljive žrtve sedaj uveljavljenega sistema. Kapitalistična država pa odklanja vsako odgovornost tudi glede njih. jih prepušča usodi, jih pusti poginiti ali pa jih zapre, če se pregreše proti postavam svete posesti. Niso pa le prejšni vojaki, ki sede }>o kriviei v ječah, kajti tudi med takozvaninii **navadnimi zločinci" je dosti takih, ki so duševno in telesno propali abnormalni in manjvredni, in nadalje nebroj takih, katere je beda potisnila na [K>t zločina, nakar so jih ]>oslali v jetnišniee in kaznilnice, da se tam pokore za grehe naših družabnih sistemov. » % * If ^ GLAS NARODA, 21. MAJA 1923 Iz Slovenije. Ll Borba n mleko ▼ Maribora. Dne 10. aprila so tie na mariborskem trjfu gospodinje kar teple okrog gruče, kjer se je prodajalo mleko po 8 kron liter. Mariborsko okrajno sodišče je namreč zaklenilo neki mariborski mlekarni večjo količino mleka, ki je bilo namenjeno za izvoz. Pri preiskavi se je izkazalo, da je mleko pomešano x v«kJo. Vrhutega je mlekarna pridajala mleku še neko snov za koivierviranje. Mleko so oddali drugi mlekarni, ki ga je pasterizirala ter se je nato 10. aprila prodajalo na trgu po znižani ceni 8 K 1. Zato so tudi ostalemu mleku cene na trgu padle na 12 K. Volitev župana. I*ri uln-iiii zdravilišče v Rogaški Slatini je bil soglasno ter ponovno izvoljen za župana Viljem Bizjak, tovarnar v Rogaški Slatini. Moderna stanovanjska hiša. V Razlagovi ulici v Celju zgra- sarila stegno desne noge. Drobci granate 30 ga ranili tudi na obrazu. Prepeljali »j ga v bolnico. Kap je zadela dne 10. aprila pri kosilu v gostilni C *oli v Celju 6Slet«nega Antona Žur»*ja. kolarja, zapoedt-nega v Bež gradu v Spodnji lludiiiji. Težka telesna poškodba. Mavrieij Hirš se je nahajal dne februarja t. 1. v gostilni Jazbeca v Pilštanju.. Med prepirom z nekim Škrbcem je pristopil 11a enkrat k njemu delavec Žlendar ter ga je sunil z nožem med rebra. Vsled težke telesne ipor&odbe je bil Žlendar obsojm pred okrož nim sodiščem v Celju na tri rue sece težke ječe. Zagoneten napad v Novem mestu. Dne 10. aprila zjutraj, nekoliko minut pred «»dhoden slm-aj se je pripetil na Kor< slu cesti. Krivca zasledujejo. Umrl je t v Mariboru Alojzij EigH, odgovorni urednik Marburger Zcitung. Zaradi goljufije Dopis. Barberton, Ohio. ( V* p«mdeljck dne 14. maja zvečer iib pol 8. se je v tukajšnji slo-veitski cerkvi vršila sv. birma.i liilo je nad 200 birmaneev. iNiroeil se je g. Joctip 4ial>novšek I « gdr. Marijo Svete. Oba sta dobro znana v uanelbrai. (I. Uabrov-šek je večkrat nastopil na slovenskem o*lni kot izvrsten igralec. Bil je tudi član pevskega zbora. Obilo sreče mlademu paru! Dne 26. maja priredi .Slov. sam. planil, lirrala bo nemška godba "Zeyller Orchestra"* iz Akron. O. 1'pati je velike udeležbe. Dne 2. junija pa priredi dru-šivo 4'Triglav** št. 48 SN1M. ve-sel'i*o v dvorani društva **Domovina**. ln», kajti članstvo se že .sedaj zanima. Na sv id wn je obakrat! Sumljiv obešenec. V (ja-rejetia takoj sodna komisija, toda | val,,i zaP°r v 24letni mesar tiuli ta ni mogla ugotoviti druge- ,van ^""g^ršek iz Ostrove. ker je ga, kakor da se je zgodilo obeše- Volka rja i/ Kastova nad nje |M»d sumljivimi znaki. iHh-še-l1^"11 ne da Ui j'1' l>1;L,'al nec je namreč vi«el s klobukom na iu ista P' t<*111 P'*'»dal tvnlki Ku-glavi j»recej \isoko nad tlemi. V'dre & ,;ati,:' r°l" tlohil skl|P- bližini pa ni bilo nobenega pred- j110 21.000 kron. Kot neredni tr-meta. na katerega bi naj brl .sto- so 1,0 »»<^»1 zagovarjati pil. Če bi se bil sani obesil. Tudi! },IVtl okrožnim sodiščem, nobene nove |w»škodbe, iz katere Peter Zgaga l>onar Law je odstopil. Kdo bo njegov naslednik se zaenkrat še ne ve. Ce ga bo nasledil Llovd George, Uit to njegova največja zmaga,' kar jih je imel v svoji politični karijeri. * * * V "Slovenskem Narodu** čitam, da je tir. Ivan Šušteršitč zopet o tvoril svojo pLsarno v Ljubljani. Klijentov bo imel dovolj, posebno med liberalci. Mož. ki je prišel na Pašičevo povelje v državo, kjer Pašič vlada. ima brez dvoma velik političen pul. Sugusioimuska Ustanovljena 1. 1S9S KaluL Sfftnota ! Inkor^rirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. bi se dalo sklepati na nasilno sni rt _ ni bilo na obešene« opaeiti. V teku je natančna preiskava. Neznan mrtvec. Obsodba tatov. Pred celjskim okrožnim s.»di-šeem je bil kazn<»van n.i iS mesecev težke ječe I. Kostanjšek, ker je ukradel dne 4. marca v lirez- V Ptuju se je podal 27. marca; nem Antoniji Jakob 2 ovci ter po- zvečer neki neznan moški v hlev mlinarja Alojzija Kukovca. kjer je bil kmalu nato najden mrtev. TraJni zdravnik je kot vzrok neveri 1 svoto 2800 kn>:i; nadaJje Matek Valentin, zaradi tatvine že kaznovan, na ."> mesece težke j eve, ker je ukradel Alojziju Šribarju smrti ugotovil srčno kap. Xezna-i v St. Petru v Sav. dolini hanuo-nec je približno 60 let star, pre- v vreilnosti 10,000 kron. cej močne postave in je imel med drugim na se1»i tudi črno, staro orožnisko jopo. Bil je pokopan na Policijske vesti iz Celja. I>ne D. aprila je prijela celjska ptujske«n pokoipalivču. ne da bi se policija Marijo Piilz. false II moglo ugoto\iiti, kdo da je. Posledica neprevidnosti. Mizarski pomočnik Fertlinand Rak lisa v Ptuju je ogledoval iu preiskava! neko granato, čeprav ga je mojster »varil pred neprevidnim početjem. Nenadoma je granata eksplodirala ter nepre-vklneiuu pomočniku Strgala na desjii roki tri prste in nnt rasme- društvo " Dommina" veselico s Moje obtožene misli me mučijo, vprašujoč me za svoja imena. Ji SHRANITE TA LABEL UPORABLJAJTE M AG N0LIA STAR MLEKO V VAŠI KUHINJI V SVRHO KUHE IN PEKE. HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA. PlSlTE NA? KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL "Izplača se hraniti (tabelne". SHRANITE TA man, rojeno in pristojno v Gradec, ker je pokradla perilo in obleko na škodo javne bolnice in nc-ke prijateljice v Zagrebu, kjer se je nahajala zaradi venerične bolezni. — Isteg-a dne je bila aretirana Marija Klenov&ok iz Dola pri Sv. Krištofu zaradi suma tatvine v eeljstki javni bolnišnici na škodo neke so bol nice. O priliki velikega požara v po-slopju vclctrgovca 1 vajia Iiavni-haj-ja v Celju j*> pri rešil n i akciji : znosili rešene (predmete v sosedne hise. To priliko je hotel izrabiti Slavko Povše, pekovski pomočnik pri Vošnjaku, iu vi je skuša! prilastiti nc»ka^ere predmete, liil je dne 10. aprila aretiran. Dvakrat kaznovan. Pavel IMovsnik je 1 >11 dne 11. aprila ri okrožnem sodiš»m v Mariboru obsojen. n«*i ti mesece težke pcMjstrene ječe, ker je ukradel Mihaelu Verniku, Leoroldu Pievniku in Vineeiieu Reišu razne stvari. Ploa-aflirk je bM takoj iapuščeu iz zai|H«ra. ker je bil že dne -{. januarja ltf23 v Gradcu obsojen zaradi tega delikta na -J mestece t*ix-ke ječe, kazen je pa tudi že prestal. Grawko sodišče mu je tudi prisodilo izgon iz Avstrije. , Nova telefonska centrala. Pri p*«ti Videm-Dobrepolje se je tovor i la telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet. Tudi na Vranskem se je otvo-rila telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet. Grki zahtevajo »hI Tnrk<»v štiri in |>ol milijarde frankov vojne odškodnine. ' { Turki zahtevajo t«l Grkov pet1 milijard frankov vojne odškodnine. Za bore pol miljarde gre nav-skriž. Pa če bi šlo samo za pol so Ida, bi .se Turki iu Grki znova uila-rili. * ♦ * Pred postavo smo vsi enaki. ■ To se neštetokrat sliši, čita in piše. Vse lejM» iu dobro. Nerodno je le to, ker ni postava enaka za vse. * * * Prijatelj, ko (»ostaneš tako otopel, tla te nobena ženska ne briga več, ko ti ni mar nobena, ne j lepa in zapeljiva, ne grda in stara, takrat je zadnji, krajni čas, J a .se oženiš. — li. s tvojim čekom >je pač nekaj eudiiega. Prišel je nazaj s pripombo, da nimaš toliko denarja v banki. - Za kaj bi bilo to čudno? Če bi in* prišel nazaj, bi bilo nekaj čudnega. * * • Kot jioroeajo iz Zagreba, m- Ka-die še ni {»obotai z vlado. Oziro-nia vlada se še ni pobotala žnjim. In ko se bo pobotala, ga bo zavidal za njegovo stališče vsak jugoslovanski iini n i s t er. * . • Delavstvo po vsej deželi zahteva. naj predsednik najvišjega .so-uišča Taft odstopi, ker dobiva od Carnegieve drtube j>o deset tisoč dolarjev na leto penzijona. Matln.i krogi zatrjujejo, tla je to njegova privatna stvar. Tudi prepričanje je privatna st var. Toda le toliko f-a.sa. dokler ni človek boljševiškega prepričanja. Kakorhitro kaj takega izgovori, je njegovo prepričanje soduijska in vladna zadeva. * « # Nekoč je bila vsa ženska lepota koncentrirana v glavi, sedaj je pa v bedrih. • • Neki dr. Josiah Oldfield, angleški zdravnik pravi, da lahko doseže vsak človek starost sto in' petdesetih let, če se drži pravilne di-jete. V to dijeto je vključen tudi doma zvarjen "ale". Veeina nas se bo najbrž preje kot določeno poslovila od sveta ravno radi-tega. # * • Listnica. A. B.. Chicago. — N«*. gospod jugoslovanski priseljeniški k«/mi->ar ni dofsedaj napravil še ničesar dobrega za jugoslovanske priseljence. Ko l>o kaj napravil, ste lahko brez skrbi, da bo sam obesil na veliki zvon. Natančno se bo pa treba prepričati, če bo resničen ali lažnjiv alarm. Glavni odborniki. [• RUDOLF PKRPAN. 9M E. lUUt It. C1«t«1a»4L O Fotfpr*daudnlk. LOUIS BALA NT. Box iN VmxI At«., korala. O. Tajnik: JOSEPH PI8I1LER. Ely. Mina. ■tečajnik: GEO. L BKOZICH. Kl>. Mina. —rajnih nelsplaCatUM Mortala: JOHN MOVaftN. «11 — Utt in. ■■ Dnlatk. Mina. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. CR.UIEK. =03 Amcitan Stat« Hi«fik I'Mg., CiK» C.rant St.. S?ixth Ave., l ittsburgh. Pa. NMmntl ANTON BBAtNIK, Room «M BakmU BUf.. aor. pliaml ha« 8 tre« ta. P]tUbur*b. Pa. MOHOR MLADIČT. 1IS4 W. IS Btr««t. Cbleaco. m. FRANK BKRABEC. 4tH Wmaklnstoa Itrnt Lwtf. Orta. Pifotnl • UONARD ILABODNIK. Worn «11. Kly. Mima. GRKOOR J. POKE NT A, Black Diamond. W%»h. FRANK BO RICH. UIT »t- Clalr Ava. Cl»# Urulmalnl *it«r. VALENTIN FIRC. TM London Rd., N. Clovaiaa«. O. PAULINE EUMESC. Ill — Srd Rtrvet. L* Ralla. III. JOSIP 6TERLE. 404 E. Meu Avenu«. Iutblo. CoM. ANTON CLLAUC. US Market Street. Waukccao. I1L Jodnotlno ara dno glaaUo: "Glaa Taa stvari tikajoč« mm aradnlh me de v kakor tudi denara« aoBtllatv« aaj m poilljajo na clavneca tajnika. V« pritožbe naj a« pošilja, aa prod' ■ednlka porotnega odbora. Profinj« sa oprejem no vik Uanor ln bolallka ■plčovala naj »o poillja na vrhovnega adravnlka. Jugoslovanska Katoliška Jednota ae priporoma vsom Juffotlovanoa aa obilen pristop. Kdor 'eli poptatl član te orianlzsclje. naj ■• B*lasJ tajnika Mtnjesa druhtva J. S. K. J. Ta ustanovitev novih druAtev m pa obrnila aa al- tajnika. Novo druStvo m lahko Tstanor! s S '!»n! all Flunleaml. Iz Jugoslavije. Grozna železniška nesreča. i V bližini nn\v«ja preiiiikalnega i kobnlvora v Zajrivbn je pri«; -; »lila lifsreea, ki zabtt-vala el<»-v. šk»*s]im kolo stroja j»* M<*ši n»vii'u ! popolnoma ztlrobilo jrlavo. Povišanje štipendij medicincem. Po sklepu ministra za pr sveto si- i»«»višajo jngoslovan^kini tlija-k< hi medii'ineeiii v iii"z«'nistvu štipendije za -"> 1 pri-vatna last kneginj«- \VimlU<-h-jrni t z, za 11 n*iljom>v Din. .Mini-strstvo pravde je odredilo, da tli/, kuj igo vodstvo natkaže kupnino. Prebivanje tujcev v Jugoslaviji. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, -zemei prt-ibivati samo t"li!;i> easa v Jugoslaviji, kolikor jim j«* I » označeno od jugoslovanskega ino-zemskega zastopstva v j»'*itii-iu li-stu. V svrho toene evi(b*uee j*; treba ol> prijavi d«>šiih in o <»! i -t-ijska direkcija, oziroma politična oblast dovoljenji? jujr^lovanskeira zastopstva še /a toliko časa podaljšati, kakor je isto prvotno veljali«. Za vsak<» nadaljnje l>ivauje v Jugoslaviji (to je pri ko 2 me-.....a) s' mora napn-siti dovoljenje ministrstva za notranje zade- ve. odeh-uje za tlržavno zaščito. Ti zatb-vna prošnja je |w»dvrženii ki-lkc,viiii l>n. Dovoljenje prebivanja v JngosUt vi ji mora biii vpi*»Hiio v fotnem listu. Kršitev t.- nai. ilh'1 bo kaznovala z h. va ravnokar o tem govorila. Od vseh usodepolnih lučajev je ta najhujši za nas. — Zelo žalostno! — je rekla mlada dama ter poverila svoje temne oči. — Včeraj sem še videla ljubeznivo gospo. — Ali ste mrs. Garcio dolgo poznali, miss Wynn? — je vprašal Conners. — Poznala sem jo zelo dobro, — je odgovorila z vzdihom. — Vprašal sem. ali ste damo dolgo poznali? Pogledala je Connersa ter se mu nasmehnila. — In raje sem se izognila vašemu vprašanju, nego da bi vas prosila za oprostitev, ker vam nočem odgovoriti. — Razumem, — je dejal Conners ter se tudi nasmehnil. — toda ta svet je namreč zolo majhen, in ko sem izstopil pri stanovanju ni moški je takoj zopet udobno sedel na svoj stol. Zadostil je svoji radovednosti in naša navočn«r>t mu ni ničesar več nudila. Privoščila sva mu njegov pokoj ter šla proti hišnemu vhodu, ki je bil zadaj. Pred oknom sva tihoobstala ter gledala v "usodepolno sobo. Conners je nadaljeval svoja raziskovanja ; kar naenkrat se je pri-pognil, kakor da bi neka stvar na tleh vzbudila njegovo zanimanje, nato je šel par korakov po travi, pri čemer je neprenehoma gledal proti grmičevju, čez katero se je videlo lepo Maitlandovo ]iiš«> vaše. trava ni pripravka. — je odgovoril. —f mrs. Uarcie. sem izvedel, da je To so vti»-k i pete. lahko bi vam mrtva dama moja stara znanka, povedal številko čevlja — in si- Spominjam se je. ko je bila še eer ženskega čevlja! strežnica v neki bolnišnici. ki — Ali j.- mogoče? — ^iii vz- >em j., obiskoval pred par Jeti kot kliknil. — Zdaj šele niar^nc^j ra- medicinee. /urnem. Neka ženska je prišla k — To je čudno, — je rekel Vi-«>knu ter naenkrat zaglediila mrs. Itiing. |Hdnoma bister vid. Vi skic- ' j,, rekel Vin in«'. pafe kakor civilizirani človek, ki — resnici ne vem. čemu sta p../na na v aide civiliziranih ljudi. t;1 e vežejo in j kor da bi bila gospodinja v hiši. tinkti teh dveh človeških vrst. — _ jjr. Connersa -o seveda priča-inore nastati nekaj izvanrednega. J kovali, in Hortenia je. kakor vc- r.mners je šel pred menoj pro-1 7,.j0 razburjena. Vi. mrs. Par-1. vozu, kjer .je naju mrs. Parton tiwi. ste imeli prav gotovo občuti. .irpno pričakovala. tek. da mora mrs. Maitland z ne- — C boga žena! — je vzklikni- kom irovoriti; spominjali se bo-la. 'ste. da ste to vi povzročili. Voz j«- zapeljal skozi vrata dvo- — In jaz tudi. — je živahno i s i t.-r se Ustavil pr»-d krasnimi vzkliknil Vining. — Pri bogu. stopnicami Sluga je stal pri vra-; moram imeti človeka, ki mi naj tih. I.mIu mrs. Parton naju je ta- pove. kaj se v tej hiši godi! koj sama vodila v knjižnico, kj»*r; — Nič ni. samo žailost je obiska sta stali dve osebi, ena moška in 1 la to hišo. — je žalostno rekla « na žeitska, blizu okna v senci za miss Wynn. — Ako sta nam go-grinja.1. Prišla i ta nam nasproti, j xpod.'i prinesla vxaj žarek tolažbc-kpoznal sem Vininjra. i jih homo častili. - I>obro ,>|Mwlje. —! .--- naju je (»»zdravil. (Dalje prihodnjič.) Conner* se je kar naenkrat u*-tavil ter pogledal damo, ki je stala na njegovi strani. Bila je I visokurašecna mlada dama blede, hkonuj v padle kože. Lase je imela; lujave. oči globokotemne. Gibč-i 11 ti'"»t in ljubkost njenega na^topv sta takoj vzbudila mojo pozor- "*flidni opažajo tajne pri nopit. In opazoval s.-m j<> tem natančnejše, ker mi je Connersovo obnašanje vzbujal opomi-Jeke. — Nekaj elegantnega je imela njena postava, obenem p« je bila tudi zelo krepka; njen obraz je bil zrlo pametim, pogumen in nedvomno lep. Bilo je bitje, ki je moralo na vsakogar vplivati. In zdelo se mi je. da se - ji je dobro zdelo, da sva jo toliko časa motrila. — Mr. fVmners. to je 0 vzrokih svetom vojn. Novi napori četašev. Ileo^raiske Novosti*" so prine-• z dne 1. maja brzojavko iz So-«ia se v Custendilu in okolici pravi' četašev. ki hočejo izvesti akc j , da vržejo vlado Sta-uibo-! i j - k» Vršila se je seja komita-skilt \««dij. na kateri so l>ile dolo-rnic osebe, ki naj izvršijo atentat i>a Stambolijskega in njegove m ni stre. Xn. boljševiski kongres. Zadnjega aprila se je v Mowkvi k on al XII. kotigri"** ru*ke komunistične stranke, na katerem je bil rniss z vi Ij.-n nov centralni odbor orne-Wynn. o kateri sem vam pravil, njere stranke, ki sestoji iz 40 čla-— j. rekel Vining ter obenem tu- n"v mrd katerimi so Buharin. Ži- di mene predstavil. Priklonila sva se. in Cornier« ki je stal na inoji desni strani, je |H;|<»žiI roko na mojo ramo. s čim je navadno hotel pokazati najino prijateljstvo. V tem slučaju pa me je tako w4o pritisnil, da sem takoj spoznal, kako zelo je nekaj na njega učinkovalo, ter vedel, da mi hoče s tem dati p«»s««bno zna-1 men je. Opazil sem tudi. da je nov icv, Džanlžinskij, Kamenjev, Kai«uru. Ljenin. Radek. Tn»ckij in I laritimov. Kongres je največ razj r:»vljal o sovjetskem drž. mo-n««p 4u na zunanjo trgovino in o vzp stavitvi ruske industrije. Črne kose v Banatn. Kako zelo so se Nemci bali angleške intervencije in kako so do zadnjega upali, da se ji izognejo. je razvidno |>redvsem iz dokumentov, ki jih je po prevratu na Nemškem našel in objavil publicist Karl Kautsky, in ki so posebno za Viljema II. skrajno kom pri mitu joči. Ti listi, skorajda s krvjo napisani, ne dokazujejo da s<> krivde nemškeaa cesarja kot glavnega vojnega hujskača, ampak zavračajo obenem tudi vse posku>e Viljema, opravičiti svoja dejanja pred svetom. Od 838 dokumentov, ki jih je obelodanil Kautsky. jih preertajmo vsaj par. pisanih od Viljemove lastne roke. da dobimo malo pogleda ▼ zagonetno mentalnost človeka, ki je storil največji zločin, kar jih pozna svet. in ki se drzne stopiti pred ljud iter reči: — Nedolžen sem. Napori, preprečiti angleško intervencijo. so bili seveda — in k sreči — zaman. Nemški generalni štab. v čigar načrtu je od nekdaj in vzlic nasprotujočim mednarodnim obveznostim stala pot preko Belgije, ni mogel več nazaj in za Anglijo je bil napad na Belgijo casus belli. V tem oziru je posebno začilen generalni raport — nemškega generalnega štaoa z dne 2. aprila 1913. iz katerega je razvidno, kako agresivne tendence je jrojila nemška soldateska in kako brezobzirno je bila že preti J vojno pripravljala pot, ki jo je, ubrala v prvih dneh avgusta 1914. V tem raportu. ki je bil kasneje objavljen v "Rumeni knjigi", či- ■ tamo: — Narodu je treba vcepiti pre- j pričanje, da je ofenzivna vojna • z naše strani potrebna, da se iz- j živanju protivnSka stavijo meje ...I Treba je. da se pod vtisom mogočnega oboroževanja, težkih žrtev in na pet e^ politične situacije ustvari tak splošni položaj, da se bo ljudstvu vojaški nastop (das Losschiagen) zdel kakor odrešenje, ki mu bodo sledila desetletja miru in blagostanja, kakor je to bilo po letu 1870.. . . Glede malih držav ub naši srednjezapad. meji. veljaj načelo, da se bo morala izvršiti ofenziva takoj v prvih dneh z veliko premočjo, ki jih bo prisilila. pridružiti se s svojimi vojnimi silami nam ali pa ostati mirne in ki jih bo strla. ako bi se nam zoperstavile. — O te mkričečem dokazu nemške krivde seveda molči Viljem II., v svoji zapiskih. Toda tudi če bi ne molčal, bi se zanj ne čutil odgovornega. Dasi je v nemški armadi in mornarici ter v nemški politiki. posebno zunanji, — ni smelo nič zgoditi razen po želji, volji in najvišjemu imenu Njegovega veličanstva, bi v slučaju potrebe ta čudni junak prav gotovo tudi dezavuiral svoj lastni generalni štab. ne glede na svoj visoki poklic kot ''najvišji vojni gospod". Kar nas namreč v Vilje-uiovih zapiskih najbolj preseneča, je dejstvo, da se čitajo kot nekak zagovor. Iz teh zapiskov dobimo vt is. da je vsa Neročija polna krivcev. samo eden je nedolžnik: — Viljem II. V zgodovini ''slavnih** mož težko najdemo človeka, ki bi se s tako konsekventnostjo okušal odtegniti odgovornosti za svoja dejanja, kakor on. Dočim smo bili pred in med vojno vajeni misliti, da se v srednji Evropi sploh ne more zgoditi nič brez njega, nas prepričujejo cesarjevi zapiski baš o nasprotem. Viljem je bil po svoji lastni izjavi prava marijoneta v rokah svojih svetovalcev. Bil je dober samo za sprejemanje, za parati i ran je, za potovanje, skratka: njegova vloga je bila teatralna. Vlada je napram njemu nema. in če je hotel ž njo govoriti, gluha. ' • Izvor vsega zla je bil stari Bismarck. S svojo brutalnostjo je neštetokrat ranil nežno dušo cesarjevo. Caprivi. Buelow. Hohen- Zdražne iržave - pridelovalec bombaža. Na srečo pa se je ohranilo marsikaj. kar je napisal pred in med vojno Viljem s svojo lastno vzvišeno roko. Svojih karakterističnih potez ne more zatajiti, zato o marsičem, kar se je našlo v »skrivnih predalih njegovih kabinetov, rajši molči, tako da bi človek, ko čita njegove zapiske, skoro mislil, da je cesar po polomu, liki njegov rdečebradi prednik na prestolu, vsa ta nesrečna leta, ki jih je zakrivil sam. prespal. O razkritjih Kautskega malone nič ne ve in prav nič se ne spominja, da je pred izbruhom vojne zabrusil v obraz svojemu "civilnemu kance-larju"*, naj se ne briga za vojne stvari, ki jih ne razume. Pozabil je tudi, kako je naletel pri njem dunajski poslanik, ko se je drznil poročati mu, da bi biLo dobro svetovati merodajnhn krogom avstrijskim, naj bodo zmerni. — V kaj se vmešava ta poslanik ? — je napisal na rob depeše. — To je zadeva njegovega veličanstva Franca Jožefa ! . . . In takih opazk je mnogo. Njih jezik je sirov, mestoma oduren. Vse te opazke jasno pričajo o cesarjevi nasilnosti, samolastnosti in brezobzirnosti. Iz njih je razvidno. da Viljem ne le ni ničesar storil, da prepreči izbruh vojne, ampak da je vojno naravnost želel in hotel. Vzemimo par primerov. Dne 30. junija 1914.. je br-zojavil nemški poslanik na Dunaju v Berlin: — Tu čujem zelo resne ljudi govoriti o tem. da bi bil čas obračunati s Srbi. — Viljem dostavi: — Sedaj ali nikoli. — Dne 24. julija 1914. brzojavlja nemški poslanik v Londonu v Berlin z ozirom na avstrijski ultimatum Srbiji: — Sir Edward Grey je mnenja, da bi država, ki bi sprejela slične fl>ogoje, nehala biti neodvisna država. — Viljem pristavi: — To ni država v evropskem smislu besede, to je tolovajska tolpa. — Dne 1. avgusta 1914. brzojavlja nemški poslanik v Londonu v Berlin glede-vprašanja belgijske nevtralnosti, ki jo je Viljem obljubljal varovati, če se Velika Britanija zaveže, ostati nevtralna: — Sir Edward Grev se v tem oziru sicer ne more vezati, je pa mnenja, da bo to vprašanje igralo veliko vlogo v tukajšnjem javnenu mneju — Viljem dostavi: — Zvita kanalja! Ko Vitjem izprevidi, da Anglija, nikakor ne misli pustiti na cedilu Belgije in Francije, mu upade pogum in onemogli togoti da duška z besedami, ki vplivajo danes na bralca skoraj tragikomično: — Tu imamo grozni položaj v vsej njegovi nagoti, položaj, ki •ra je počasi, a temeljito pripravljal Edward VII., položaj, ki se je potom zatajevanih dogovorov med Londonom. Parizom in Pe-trogradom sistematično dalje gradil in ki ga je dogradil George V. Edward VII. je še po svoji smrti močnejši, kakor jaz, ki živim. . . Naši konzuli v Turčiji in Indiji, naši agentje itd., morajo zanetiti divjo vstajo vsega mohamedan-< skega sveta proti temu odurnemu narodu kramarjev, lažnikov. brez-vestnežev! In če izgubimo zadnjo kapljo krvi. Anglija mora izgubiti vsaj Indijo! — Tako je besnel Viljem II., zadnji Ilohenzollern. In v svoji jezi podpisoval vojne napovedi, dal potapljati vojne ladje z ženami in otroci vred. dopuščal, da so se rušile katedrale, tisočletni spomeniki Človeške kulture, dokler ga ni zadela roka praviee! Ko pa mu je padlo krvavo žezlo iz rok. je vzel božjo besedo v svoja zločinska usta i je rekel: — Tega ni-sem hotel, sam Bop mi je priča! In mnogo jih je bilo. ki so mu verjeli, in jih je še, ki mu še ver jamejo. * f (Foreign Languag« Inf. Service. — Jugoslav Bureau.) •Južne Združene države so tekom zadnjih dvajsetih let pridelovale okolo 63 odsto od vsega boanbaža (cotton) na svetu. Ta bombaž raste v državah Texas. Georgia. Mississippi. Alabama, Arkansas, Oklahoma. South Carolina. North Carolina in Louisiana. Največ bombaža ~ se prideluje v državi Texas, za njo prihaja Georgia i>o količini letine in potem zaporedno druge države v gori navedenem redu. Manjše količine se pridelujejo v državah Tennessee. Missouri. Florida in Virginia. Poljedelski delavci v- bombaževih plantažah Združenih držav so po-največ črnci: moški, ženske in o-tn>ci delajona poljih. V zadnjem času se je obdelovanje potom poljedelskih strojev stalno bolj razvilo. Dočim so še par leti sejali semena na roko ali z motiko. morejo danes stroji orati. sejati, trebiti itd. Po starem načinu je moral delavec vedno biti na nogah in hoditi, danes se vozi sedeč na poljedelskih strojih in mu ni treba hoditi. loma v gotovini, deloma v drago-tinah. Zanimivo je. da so prvotno sumili neko drugo Hrvatico, ki je na Studencu. (l>ara je iz Karlov-ea.) Ko deklo s Kongresnega inozemstvo. V enem ali drugem trga koufroutirali s simulantko * slučaju nakladajo se polni vagoni I Studenca, je ta rekla: "To nisem bombaža radi prištednje na voza-! J3® ampak Bara. s katero sem hi- rini. : Ia skupaj zaprta v Begunjah. Ako se bombaž proda izvozni- \ ]ia™ * od f1™"?« <*o 11. aprila ku. se bombaževe bale po priho- ^"V1" da " , . ^ ... , ! 1 TI svojem poslu se je potikala po du v pristanisce stlačijo na polo- . ... , .... . , , ' stanijyanjih pod pretvezo, da isee vieo svojega obsega, da se pnhra-, kako kuhar;<.0 služkilljo< da bi m prostornina v ladji. V inozem-: rai,a p la vodu m tako (la|jt, stvu se bombaž proda predilni------__ —----— caim. Predilnice, tukaj ali v ino-[ ŽENITNA PONUDBA, zemstvu. pretvarjajo bombaž v J1 Želim se seznaniti s Slovenko v prejo, ki se proda tkalcem za iz-; starosti od 2U do 30 let. katero ve-delovanje tkanin. Tkanine se zo- 1 farma in je poštena; tudi vdo-pe< proda jejo tovarnam za obla- va z <*llim i,]i tlv,Mua otrokoma ni čila ki izdelujejo obleke, perilo, i /v/,',a- r>*trok ie ž- pomrlo. Kpidcmija se širi. .. . ... i ,», - • lohe in Be4hmann - Hollweg so \ luinatskem !*du Plo*aca se je ,„. , .... , bili malo ali me boljši, da ne govorim o neznosnem Maksu Radenskem. ki je bil Viljemova "bete noire". Malo je Viljemovih dejanj. za katera ne bi, zlasti če so mlada dama z nekakem čudnim k,.r prHrivaNtvo ne vpošteva pr^ blokom svojih črnih oči opazo- venlivnih obro jutro, gospodje. — brvede energično akcijo gl«le|tor — R«X odffovorarwt komu pi»l>ijaiija epidemije. drugemu. kmečkim vozom bombaževo stročje v mlin (gin). Lokalni bombažev mlin loči predivnati bombažev lan od semen, ki se rabijo za izdelovanje bombaževega olja (cotton-seed oil); bombaž se sklada v svežnje ali bale, tehtajoče po 500 funtov. Farmar prodaje te bale domačemu kupcu naravnost iz mlina ali pa jih privaža v bližnje tržišče na prodaj. Lokalni kupec zopet prodaje bombaževe bale kakemu veletržeu v večjem tržišču in mu jih pošlje po železnici. Veletržec iz svoje strani nakopiči večjo zalogo bombaža iz raznih krajev in jo proda R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE doMte edino pri: NAVINSEK-POTOKAR 331 Greeve St.. Coiwmauih, Pa. PIŠITE PO CENIK. žefa Piraata. ki je naslednji dan umrl. Anton Pirnat je že oddan v zapore celjskega sodišča. Nevarna tatica pod ključem. Dne 11. aprila okoli sedmih zvečer si zalotili v Ljubljani v hiši, Filpa Supančiča na Bleiu-eisovi c-e^-ti neko mlailo dekle, ki ji je ime Bara. Pred policajem je bežala v klet. Ko se je pa vrnila, je bila aretirana. Ko so jo konfron-tirali z neko drugo deklo, jo je ta spoznala kot tatico, ki je tudi pri neki stranki na Kongresnem trgu | kradla. Razen tega je izvrševala tudi svoj tatinski posel pri ravna- VLAHOV ŽELODČNA GRENC1CA Dela Jo In aprsTlls ▼ steklenice ▼ ZADRU (D*lmadJ*> od leta 1U1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vsote Lekarnah, dellkatessh In srAceriJah. Bdi nI acentl sa Sdrm-ten« drtsT«. predilnicam za bombaž v tej de- tel ju dr. Korunu. dr. Krejčiju — V. LANGMANN, Inc. želi ali pa izvozniku za izvoz ▼ vsega skupaj čez 100^000 kron. de-197-99 Sixth Ave^d«*, a. New Y«wk.N.Y. Dne 10. aprila dopoldne je izvršil v Mariboru. 51 letni Robert Rezek, vpokojeni višji železniški rev i d en t. saniomol*. Z britvijo si je prerezal vrat. Rešilni oddelek ga je nezavestnega odpeljal v Imlnieo. Samomora je kriva najbrž neozdravljiva bolezen, na kateri je že več let bolehal. BRZINA - GESLO DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA. Sedanja generacija živi v znaku hitrosti. Dnevno eitamo o novih iznajdbah in tehničnih pripravah, kako bi se hitreje prevažalo ljudi in blago in pošiljalo poročila v vse kraje sveta. Nikjer drugod pa ni trgovska podjetnost tako sposobna kakor v tej deželi za izkoriščanje novih možnosti za hitrejši promet. / Predpogoj vsakega sporočevalnega sredstva je točnost in cenenost. Za 5 eentov se lahko pošlje pismo v najbolj oddaljeni kraj sveta, in to radi ogromnega poštnega prometa. Brzojavne kompa-nije so pronašle da bi širši krogi ljudstva poslali poročila po brzoja-vu namesto po pošti, ako bi se dalo znižati stroške. Uvedle so radi tega "BRZOJAVNA PISMA" takozvana 44CABLE LETTERS", katere se pošlje po podmorskem kablu v London in od tam naprej po pošti v razne evropske dežele. Taka poročila rabijo od 4 do 5 dni v Jugoslavijo ali Italijo. V prid naših strank smo sedaj uvedli razven poštnih in brzojavnih nakazil tudi denarne pošilj^ve po "BRZOJAVNEM PISMU". Služba je točna in se lahko računa, da se denar izplača tekom enega tedna; cena pa je mnogo nižja kot za navadne brzojavke. ZA POSAMEZNE POSXUATVE PO "BRZOJAVNEM PISMU" RAČUNAMO SAMO $1. Poslužite se te ugodnosti v čim večjem obsegu. ' ' Ji FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York City ^ GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE > OLAŠ NARODA, 21. MAJA 1923 10 (Nada Ijevanje.) K«*- nisotn botrla, da bi .se Mr. Grvce vmešaval v moje misli ter motil, srm uro hitro položila nazaj tako kot je bila preje. Ko je Grvee zopet odpri vrata, sem >ta.la zopet na svojem prejšnjem in est u poleg kurilne naprave. Nisem pa mogla zatreti rde eice. VsJed tega sem hitro jiotegnila iz žepa listek s svojimi zaznam kami ter se zatopila vac je. Urvce je držal v roki ženski klobuk. — Kaj naj jiomrni to — tem &i m i.-s Lila. Po|>olnoma moderni klobuk je prišel brez dvorna Lz ene najbolj elegantnih trgovin. — Pokažite mi ga. — sem mu rekla. — O. — je menil smehljaje. — ta klobuk je bil že pogosto nosen in igla tiči še vedno notri. — Jaz hočem videti nekaj povsem drugega. I>al mi je klobuk, — Ta klobuk mora biti last neke Van Burnamsovc dame. — sem rekla. — Izdelala ga je ena najdražjih tvrdk. / — Mlade dame so vendar odpotovale od tukaj preti petimi me-seei. Ali je mogoče, da je bil klobuk kupljen preti odpotovali jeni ? — To je mogoče kajti klobuk je pariškega modela. Stal je najmanj dvajset ali trideset dolarjev in če ga ni hotela lastniea vzeti » seboj, zakaj ga ni lepo spravila? Teh modernih mladih deklic ne morem trpeti. ^Zanikrne mi ter znajo le Izdajati denar. — Mladi dami stanujeta vendar pri vas.' — Da. — 1'otem ju lahko vprašate glede klobuka in tudi glede teh rokavic, na katerih pa ni liič posebnega. — Kakšne barve so.' — Sive in popolnoma nove. Številka šest. — Vprašala btan deklici. — Tretja soba tu .spinlaj. kot aiogoče veste, je obednica. V omari stranske kamre, v kateri je ležal klobuk, spravljajo ponavadi eaSe. Prava uganka je. kako je prišel klobuk tjakaj. Upam, tla nam bosta dami Van Buma.ui«> pojasnili to tvkrivuost. Na vsak način je malo vrjeto. da bi bil ta klobuk v kaki zvezi z zločinom. — Res je, — sefii m u pritrdila. — Tako malo vrjetno je. da vam svetujem, da ne vprašate dami direktno glede tega. če bi ne prišli k temu novi razlogi. — Kot želite, — sem juu odvrnila. Prijel je za kljuko vrat, kar je iwmieujalo poziv name, naj izginem. Že sem hutela oditi, ko me je zopet zadrž^. — Moram vas prositi še za nekaj, Miss Iiutterworth. Ali bi vam bilo težko čuti pur nooi zaporedoma do polnoči pri oknu' — Nikakor ne, — sem mu odvrnila, — če bi imela tehten vzrok «a to. —- — Daj les <>lj polnoči bo stopil neki gosj>od v to hišo. Ali ga hočete opazovati iz svojega okna.' — l)a vidim, če j»* i«.ti. ki je l»i! v pretekli noč) tukaj? Gotovo ga hočem opazovati, vendar . . . — Jutri ob |H>lnoči !*> poskus ponovljen in prosim vas. da ste zopet na svojem mestu. Vendar pa brez predsodkov, prosim. — Jaz nimam nikakih predsodkov. — sem pričela. — Ni gotovo, ee se bo jniskus po dveh nočeh posrečil. — je nadaljeval, ne tla bi se brigal za moj ugovor. — Ne prenglite se. Torej lahko noč. Jutri se zopet vidiva. — Počakajte. — sem anu rekla z zapovedovaloim glasom, kajti hotel me je naravnost poriniti skozi vrata. — Jaz sem videla le megle obrise moškega. Nočem, tla bi bil radi mene kak človek obešen ua temelju negotovega identificiranja. — Bodite l»rez skrbi. Nikogar ne obesijo brez zadostnih dokazov. Najprvo mu moramo dokazati zločin. Identificiranje potom vas pa nam lahko {>okaže pravo pot. Na to nisem mogla ničesar odvrniti. Poslovila sem se. Ko se.m bila zopet v svojem stanovanju, je bila ura poldvanaj-stih. imela sem vsled tega še nekaj časa. Nujno sem potrebovala kakega okrepeila. Vsled tega ^em si pripravila čašo čaja, predno sem odšla k oknu. Bilo mi je dolgčas. Skušala sem spraviti v soglasje dogodek z uro s svojo prejšnjo teorijo glede umora. To pa se mi ni posrečilo. Ženska je bila umorjena ob dvanajstih in ura je padla dol ob petih. Kako bi bilo mogoče »praviti to v soglasjel Komu naj vrjamem! Svoji teoriji ali pričevanju ure? Domnevala seiu, da je zmota na slratii ure. da so bile v tem slučaju moje domneve napačne in da ura ni šla v trenutku, ko je padla dol. Mogoče jo je Grvee navil ter jo nato zopet položil tja. da ni mogla iti naprej. Tega sicer nisem mogla razumeti, a je biio vendar mogoče. Domneva, tla je ura ob času umora šla, je bila še bolj nevrjetna. kajti že več mesecev ni bilo nikogar v hiši, ki bi »e brigal za čas. Postrežnie« gotovo ni skrbela za to. da bi ura šla. Sramovala sem se svojih namenih sklepov in boljše sem čutila, ko sem začula ropotanje voza, ko je kazala moja ura ravno dvanajst. Voz se je ustavil pred hišo Van Burnanisovih. Neki moški je izstopil ter šel hitrih korakov jk> stopnjieah navzgor. Postava je bila čisto drugačna kot ona v pretekli noči. TT Osmo poglavje. Na vse zgodaj sem bila zopet pokonci. — ob uri, ko prieno raz-našati časopise. Lis* '"IYHnine"' je ležal pred mojimi vratrai. Poželjivo se in presaotrila vse. kar je bilo v listu glede umora. Že napisi so kazali, kakšen obseg je zavzela cela afera. Seuzacijonalno razkritje v hiši Van Burnamsovih v Grammercy Park. Mlado deklico so našli mrtvo pod preobrnjeno omaro. Bila je najbrž umorjena predno je bila omara zvrnjena nanjo. Nekateri domnevajo, da je mrtva ženska Mrs. Howard Van Bumams. Strašen zločin. Ničesar se ne ve o motivu in storilcu. Mr. Van Burnams ni spoznal v mrtvi svoje žene. Torej o njegovi ženi m govorili m pisali. Tega nisem pričakovala. Torej ni bilo čudno, da »ta bili mladi deklici vznemirjeni. Sku« iala vem vzbuditi v spominu, kar sem cula glede zakona Howard Van Burasmsa.- (jifupoqud oTpo) 1 Iz pravljic Dobrega Strička. - ^ Ruski spisal Vladimir Azor. Otroci t*> obstopili Dobrega je začel kričati tudi mužik. Tako-Str&ka in ga začeli nadlegovati: le živeti je naravnost nemogoče. "Striček, povej nam pravlji- TV» je ie bolje vreči vrv okoli klico!" ' na m-- *4Kakšno pravljico hočete?"' je Mužik je .stekel k popu. rekel končno stri ček, ko je videl,] 44 Prevzvišenost! Batjuška ! Obeda se brez pravljice otrok ne iz- si m se! Ne morem več___ »«*>»■ | *4Tako, tako'\ je rekel pop 4'SintetičnoT' je zaklical del "Taiko težko, praviš, se ti &vf?' otrok. ! 4'Tako težko že, batjuška, tako 44Politično!"' je vikal drug del obup^ batju&a--" otrok. "Doibpo!" je rekel pop. "Tako **Ddbro'\ je proglasil Dobri Str i ček, ''povem vam simbolično iu politično pravljico o prebrisanem popa in ubogem mužikn. Bilo, ni bilo. Živel je na svetu tiHižik. ubog. zelo ubog, in otrok je imel cel kup. In vsi so živeli v eni sami sobi«*. V njej je bilo tesno, težko — niti oddihu it i se nisi inogei. Mučil se je nuržrk. mučil. ubijal se je nmžik, se prebijal. Končno je šel k popu. "Tako torej", je dejal pop in si gladil dolgo brado, "pravii torej, da ti je tesno?*' 4*Res, batjuška, tesno je, že tako te--no, da se ne morem niti obrniti. To ni izba — to je stražnica. Naravnost povedano, Bog mi odpusti, to je pas-ja koliba!" 4'Tak«, tako!" je rekei pop. — "A kako, kure imaš, ljubi sinko!" 44Imam. za dve gnezdi", je dejal mužik. "Ampak kakšne so te kutv: toliko, da je še možno imenovati jih kure." 44Tako torej", je prekinil mu-žika pop, 44ljubi sinko, pusti jih V rabo, naj žive tam!" Tako je rekel pop in odšel k svoji popadji. Praskal se je mužik za ušesi, praskal — ničesar ni razumel. 15o li v izbi zrak lažji, če spusti kure vanjoToda kaj bi razmišljal — pop že ve. kar pove. Spustil je torej kure v sobico. In tako je bilo v izbi še huje, še tesneje. Tako težek zrak je bil, da je naravnost grabil za grlo — kakor bi te kdo davil. Odločil se je mužik in »šel iznova k popu. 44No, kako pa kaj. miti sinko? Se ti li la-žje živi, odkar si spustil kure v izbo?" 44Kakopak, batjuška. lažje! Bilo je že prej nad moje sile, a zdaj je naravnost neznojmo — človek bi najrajši kar legel iu umrl." 4'In kako pa. prašiča imaš?" je vprašal pop. "Prašička imam", je rekel mužik. "Ampak kakšen prašič je neki to, ki se jedva imenuje prase. Kosti in koža!" "Tako, tako", je dejal pop in si gladil brado. "Pa spusti torej še prase v izbo." Tako j dejal m šel po srvojih opravkih. 44Kaj pomeni to? Ali me ima menda pop za norca?" je razmišljal mužik. Toda neumestno je soditi. Pop ve, kaj govori — spustil je torej še pra.se v izbo. In v iz1!)i je bilo odslej kakor v kakšni jami. Ne le, da se ni bilo možno obrniti, niti leči ni bilo več nikamor. In kar tiče zraka, o tem bolje nič govoriti. Prišel je k mužiku v neki zadevi starosta in — omedlel. Kar tako za ndge so potegnili iz izJ»e na sveži zrak. Šel je mužik tretjič k popu. "No, kako pa kaj, ljubi sinko?" je vprašal pop. "Se ti li živi lažje. odkar si spustil pujska v sobico ? *' "I, kako lažje, prečastiti P' je za ječ al mužik. "Naravnost povedano, v hlevu je lažje. Tako mi je že težko, tako težko, da.. Otroci vek a jo, žena tuli. To je Sodoma* Bog mi grehe odpusti, a ne izba.*' "Tako. takoje dejal pop. — "In kaj pa, kravo imaš, ljubi sinko, kravo hnaw?" "Imam", je rekel mužik. "Saj smo le od krave živi! Toda kakšna je ta lawa! Drugje ovca več potegne. Le toliko, da se še lahko krava imenuje." "Tako torej spusti tudi kravo v iabo!" je dejal pop. 4 4 Prevzvišenost! — " je za javkal mužik. Toda popu že ni bilo sledu več. Prišel je mužik domov in razmišljal pol dne. Saj mi krava morda še otroke poleže! — Toda ne--podobno je bilo dolgo razmišljati. Pop ve, kaj govori! In mužik je »pustil v izbo še kravico. Kričale so ženske, kričali otroci, da bt se akoro raztrgali. Mužik FOXDRAVI B MEW TOl Predno stopim na parnik Paris, pozdravljam vse Slovence na Reliance, Wyo., posebno pa Johna Porento in Gregorja Kalana. — John Notar, Piwtal pri Škof ji Loki. 1 Vedno odpotujem v Orehovlje, pošta Kranj, se zahvaljujem bra-tu Mihaelu v RoeKdale, ker mi je poslal karto. Hvala Rudoilfu m Jenny Sedlar ter Ani Mladič za vso pestrežbo. Pozdrav vsem prijateljem in znancem. — Ivan ŠmajtL Kretanje parnikov - Shipping News ta maja: France. Havre; Zeeland. Cherbourg; Thyrrhenla. Cherbourg in Hamburg Yorfc. Bremen. a maja: Manchuria. Cherbourg Mount Clinton. Hamburg. a maja: Homeric. Cherbourg. Cherbourg In Bremen. In Hamburg; Pres. Roosevelt, torej spu.>«ii kure iz izbe!" Prišel je mužik domov in spustil kure na dvorišče. In takoj ka k or bi mu bilo majčkeno lažje, t'i s>to majčkeno. In št4 je zopet k popu. 44No, kako pa, mili sinko", je vprašal poji, 44ti je ii odleglo, ker .si spustil kure na dvorišče?" "Majčkeno je že odleglo", je rekel mužik. "No, torej pa Hpusti še prase!" In mužik je spustil prase ua dvorišče. Iu takoj je poataio v izbi pnxstorueje in dihalo se je svo-bodneje. Razveselile so se ženske, oživeli so otroci, sam mužik je postal boljše volje. Z lahkim srcem je šel k popu. "No, mili sinko", je vprašal pop, "bolje ti je, kaj ne, odkar si spustil prase na dvorišče?" "Nikake primere", je odgovoril mužik. "Tako-le je mogoče vsaj živeti. Človek more vsaj svoje noge iztegniti. Da, tudi zrak je že dosti boljši." 44No, pa poženi torej še kravo iz Izbe!" je rekel pop. Mužik je izgnal kravo in izba je bila kakor dvakrat tako velika. Človek se ima kje razkora&iti. in vzduh v ?xabiei je lahak. To že ni več ona stara, tesiia izba, nego naravnost prostoren dom. Mužik je naložil poln košek jajee, nasul če-trtko piče in šel k jpopu. 44No, kaj pa. draigec moj", je rekel pop iu sprejel darove, "ti je li zopet lažje, odkar si izgual kravo na dvorišče?" 44Gospod*', je vzkliknil mužik navdušeno, "tako lepo je zdaj v wabi. talko prostorno! In vzdodi je Pred odhodom v domovino pozdravljam vse rojake sirom Združenih držav, posebno pa mojo družino iu sorodnike v Little Fails, N. V. — Frank Grašič. Pred odhodom na parnik Paris pozdravljam brata Jožeta iu svaka Mihaela Kebeta in sestro, družino Johna Ivaniča in družino Johna Progarja. Pozdravim tudi Johna Šuteja in njegovo ženo ter se mu zahvalim, ker me je spremil na kolodvor. Z Bogt«m! — Nick Karin. a maja: Mauretanla. Cherbourg; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Canoplc. Cherbourg; Bremen. Bremen. a maja: Lapland, Cherbourg. 31. maja: Bochambeau. Havre; Finland. Cherbourg In Hamburg; Bayern. Hamburg. t. Junija: Majestic. Cherbourg; La Savole. Havre; Ohio. Cherbourg In Bremen: America, Cherbourg :n Bremen; New Amsterdam Boulogne. a Junija: Berengarla, Genoa. Cherbourg; Colombo, — 16. Junija: Homeric, Cherbourg; Orca. Cherbourg in Hamburg. I*res. Arthur, Cherbourg In Bremen; Rotterdam. Boulogne. 19- junija: Mžuretaiiia. Cherbourg; Tittaburgb, Cherbourg. 20. junija: Seidlitz. Brem-n; Zeeland. Cherbourg; Conte Rosso. Genoa; 1'res. Polk. Cherbourg in Bremen. 21. Junija: RouaslUon. Havre; Kroonland. Ch«-hours; Mount Carrol, Cherbourg in Hamburg. 23. junkja: Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Vjien.lam. Boulogne. 26. Junija: Berengari;i, Cherbourg: Reliance, Cher-l-*jurg in Hamburg; America, Gen a. 27. junija: Paris. Hal York. Brem< in Bremen. Laplnnd, Cherbourg; Kes. Garfield. Cherbourg 28. junija: TyrrhenU. Cherbourg In Hamburg; Junija: Manchuria. Cherl»ourg in Hamburg; Han- Paris. Havre; Bt. Paul. Cherbourg:1814• Cherbourg in Hamburg. Pres. Fillmore. Cherbourg In Bremen;! Albania. Cherbourg In Bremen. | Jun,Ja: r, , Tuscania. r.eka: Olympic. Cherbourg; 7. Junija: | Conte Verde. Ceno: Saxoni«, Cherbourg; Laconia, Cherbourg In Hamburg. Ryndam. Rolougne: Chicago. Havre: 9. junija: 'America, Cherbourg in Bremen. Olympic. Cherbourg: Orbita. Cherbourg 1* J""Ja: in Hamburg" Pres. Harding. Cherbourg In Bremen; Veendam. Boulogne. 11. Junija Hannover. Gremen. 12. Junija: Aquitania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg in Hamburg. 13. junija: Belgenlan.l. Cherbourg; France. Havre; prijateljice in znance ter članice i ^entYna" cherbyurc in Bremen- I Ved odhodom v staro domovino 'pozdravljam svojega soproga, | hčere, družino moje sestre, vse društva Marije Vnobovzete štev. 103 JSKJ. Želim jim. da bi dobile v moji odsotnosti kolikor mogoče dosti novih članic. Nasvidenje! — Johana Pust. 14. junija: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg. Bremen. Bremen. 3. julija: Canopic. Ch erbourg In Bremen. 4. julija: Leviathan. Cherbourg; France, Ilavro. St. Paul. Cherbourg. 5. julija: Finland. Cherlw-urg In Hamburg: Pres. Adams. Cherbourg in Bremen; Mount Clinton. Cherbourg in Hamburg. 7. julija: Pre*. Wilson. Trst In Dubrovnik; GiuIIo Cepare. Genoa; Bochambeau. Havre; lio-merica. Cherbourg; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in i Bremen; Muenchen, Bremen. Pred odhodom iz New Yorka pozdravljam vse prijatelje ill znance, petsebno brata Kristijana, svaka Cirila in dražimo Antona' Vidmarja. — Pavla l>Laišku z o-; troci. Pred odhodom iz New Yorka pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno Antona (Jačnika, Marijo Krajiic in Fraifcčiško Koče-var. — Marija Kastelc. Podpisani se zahvaljujem Andreju Ferkul, Johnu Volku, Franku Zbaeniku in Pavlu Veselu za spremi t ev na kolodvor v Chieagi. j Iskrena zalivala za prijazno po-' takt> lahak — kakor v kupčevem ■■ «treži>o in darila ohitedji Lukežie domu. Vse svoje življenje ne p o-j v Niles, Ohio, družini Štampfel v Kj Clevelandu ter Jaeku Križmanu. Ekspresna služba EVROPO! T> EDNA odplut-]a ob sobotah. Paruiki odpluje jo s i>omolt>v ."I in 4 Hoboken- Veliki hitri i»aruiki. I»ob- ra hrnna — veliki prostori. Potujte udobno na t*. S. vladnih parnikili. President Roosevelt ..... 26. maja S. S. America .......... 3. junija President Fillmore .....6. junija President Harding ......9. junija President Arthur........16. junija (ieoree Washington ____23. junija. Pičite glede odplutja. ren, itd. UNITED STATES LINES 4~> Broadway Xew York City Managino Ooeratort for U. S. SHIPPING BOARD zabini tvoje milosti, batjuška... " Doibri stri ček je dovršil. "Rarumemn!*' je klical del o-trok. To pomeni, da ni treba nobenih reform." ''Tudi mi razumemoje izjavljal drug-i del otrok. "To pome- Johnu Lfvstekii in Johnu Kro-marju za prijazen sprejem in .spremstvo na kolodvor v Cleve-landu. Ohio. Hvala tudi \-nem v New Yorku za gostoljubnost, .s katero .som bil ipo^•sod sprejet. nja, da namesto reform zadošča»Vsem SLovencem sirom Amerike zmanjšati pritisk/ Zagrebški mesarji v pasivni rezi-stenci. Kakor poročajo zagrebški listi, so tamkajšnji mesarji stopili v pasivno raaistenco i« nočejo več prodajati go\ejega mesa, dokler jim aiprovdzaiciiaki odhor ne dovoli, da primemo podražijo goveje meso. Zadnje dni oia zaigrebčikem trgu ni bilo dobiti govedine. Dne 11. aprila je šef aiprovizacijskega (fdixira povabil k sebi mesarje ter jih ^n aril, naj ne nadaljujejo s pa-sirao resisteneo, ker bi se sicer morala proti njim uporalbiti sredstva, ki so oblasti na razpolago. O zvišanju cone (govejega mesa pa zaenkrat ne more biti govora. Da se odpomore pomanjkanju govejega mesa na zagrebškem trgu, jc mestna mesnica otvorila v raznih delih mesta svoje filijalke, kjer se je 12. aprila pričelo s prodajo govedine. Meso prve vrste se prodaja po 80 kron (za 4 krone ceneje kot so za Zagreb določene cene), meso druge vrete pa po 76 K. kličem pa, predno se -podam na parnik Paris, še enkrat do svidenja! — ŠtefaJi Govže. sta moja dva brata FRANCK in JOŽ K J ARC?' Preti leti sta bivala nekje v državi Kansas. Ce kdo kaj ve o njima, naj mi poroča, ali naj se pa sama oglasita svoji sestri Frančiški Jare. ObČma štev. 5, po^ta Trebelno. Slovenia. Jugoslavia. (19-21—5) Predno se odpeljem s parni kom Paris v domovino, pozdravljam Marv Fritz in Joe Fritz iz Chicago, 111., ter kličem vsemi Slovencem: Na svidenje v domovini! — Anton Marn. Vsem znancem iti prijateljem kličem: Na svidenje v Jugoslaviji! — Ivana Cešarek iz Brooklvna. New York. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče' naklonjeni. Upravništvo ANCHOR Naravnost v Quorovnik in Reko na novi. krasni in hitri TUSCANIA .... 30. junija V Jugoslavijo u 9 dneh. vuk torek oJplaje mm morikih ttlikim* AQUITANIA ........f....... 45.647 ton. MAURITANIA ............ 30.70+ tone BERENGARIA .............. 52.022 ton ItazknSne kabin«* 3. razreda 7. I-i-6 po-s=t«*Ij:in-.i. Prekranne Jwliln!« <■. kadilnice in ptf>m Cunard. 1b-plaOljive v Jugoslaviji liitro. siK«irno. r-, -»pno. 7m karto in nasvete vprašajte pri tisijl-ližjeiri nnejitu v svojem kraja. JU N ARO-ANCHOR L,p,te fr -T 2b Broadway f New Yor* POZOR, SLOVENKE! lšč»>m dopovoru. Ponudbe naj se naslovijo na: J(>lin Felz, 56G South Rademaelier Ave., Detroit, Mieli. (18-21—5) Rada l»i izvedela, kje >»• nahaja ui"j sitrie. doma f«i Tr»'bev*ke fan- jnri Šmurjeti ua iio!'*nj-skeni. Ako kat<*ri rojakov ve, prosim, da mi naznani, za kar >*■ že vnaprej lepo zahvaljujem, ali pa naj se mi sam javi. Moj naslov: Min. Anthonia IMovieh (prej Ra*lešček». \Vi-s In-diana Ave., Klkhart. In d. (21-22—5) N« železniški progi v bližini Novega Sada so bili nedavno zaposleni trije delavci s popravljanjem pragov. Pri delu niso zapazili, da prihaja vlak. Ko so se zavedli, je bilo že prepozno. Enega je vlak popolnoma razmesaril, drugemu je odrezal obe nogi, le tretji se je rešil na ta način, da se je bliskovito vrgel na tla, tako da je šel vlak preko njega, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. ▼ Jugoslaviji. Dne 12. aprila je prijel v Za- greb znani veliki prijatelj našega naroda, angleški publicist Seton Watson (Seotua _Viator) ter se nastanil pri nvojetn prijatelju kise je krota, krotil — napoded pa par ju Ivanu Meitnmču. 5 je cena za Jugoslavijo Ami 40 centov. lcraiu in poslsli mu NAJVEČJA ARABSKA ■ llM ■ MWNV fllMflflMI SAMSKA KNJIGA Nsjnovsjfe Vsebuj* ihistrofaua isdaja ftvvwo rmumna OD. -•LAS NARODA*. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z na-veli kako postati ameriški dr-▼Ijan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSIX)VJB. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVOKI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: 8LOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. « Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. je trdo vezana, vsebuje 260 strani, s poštnino $15® Slovenic CrttMHft Street mm York. X. T ..M . tiiJKaaii - . SkJRyi i.^Jt-. • . ..'•^v■■-' -'.'i