UDK 808.63-55 Ada Vidovič-Muha SAZU, Ljubljana M E R I L A P O M E N S K E D E L I T V E N E Z A I M E N S K E P R I D E V N I Š K E B E S E D E Nekatere slovnične lastnosti pridevniške besede se lahko določajo pomensko nasprotno. Z upoštevanjem znanega pomensko odločevalnega merila vprašalnice ter s pomočjo pomensko odločevalnih slovničnih meril, zlasti pridevniške fraze in pretvorbe, se v okviru osnovnih štirih pomenskih skupin (kakovostna, vrstna, svojilna in količinska pridevniška beseda) zarisuje večje število pomenskih pod- skupin. Some of the grammatical features of the adjectival word can be determined by semantic oppositions. When taking into account the commonly recognized se- mantically distinguishing grammatical criteria, in particular the adjective phrase and the transformation, there emerges within the framework of the principal four semantic groups (specifically: the qualitative, the determinative, the possessive, and the qualitative one) a greater number of semantic sub- groups. 1 Besednovrs tno p o j m o v a n j e p r i d e v n i š k e besede (Pb) i zha j a tud i iz n jen i l i s k l a d e n j s k i h znači lnost i . O p r e d e l j u j e jo s t a v č n a h i e r a r h i č n a r azpo red i t ev , b e s e d n o r e d n a vezanos t te r s k l a d e n j s k a vloga. P b je dolo- ču joč i s t avčn i člen, k i se (v s t i lno n e v t r a l n i rabi) p o j a v l j a v s lovenščini levo od samos ta ln i ške odnosnice t e r v t em p o l o ž a j u o p r a v l j a vlogo (ob- samos ta ln i škega) p r i l a s t k a ; po leg t ega ima v s t a v k u vlogo povedkovega določi la in p o v e d k o v e g a p r i l a s t k a . S p o m e n s k e g a s ta l i šča P b določa us t rezna z a i m e n s k a v p r a š a l n i c a . T e m mer i lom u s t r e z a j o po leg p r a v i h p r i d e v n i k o v (P) vseh v rs t š tev- niki , r azen op isn ih vsi de ležnik i , del t r ad i c iona ln ih pr i s lovov (Pr) te r p r i d e v n i š k i za imki (Pz)1 . De l ežn ik i so t a k o ločeni od de lež ja , k i je še n a p r e j ostalo v okv i ru samo glagolskih obl ik . P r kot be sedna v r s t a so 1 Pojmovanje pridevniške besede izhaja iz besednovrstne teorije J. Topori- šiča — prim, zlasti Slovenska slovnica. Maribor 1976 (SS 1976), 193, 252—255; Samostainiška beseda, Linguistica XII, Ljubljana 1972. 301—314; Besedno- vrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika, JiS XX. 1974/75, 33—39; Esej o besednih vrstah, JiS XX, 1974/75, 295—305; Kratko oblikoslovje sloven- skega knjižnega jezika. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. In- formativni zbornik, 1974. 29—50. — J. Toporišič je podobno opredelil pridev- niško besedo že v Slovenskem knjižnem jeziku 2. Maribor 1966 (SKJ 2), 90: »Pridevniške besede so tiste, ki se v govorni verigi glede spola, sklona in števila ravnajo po samostalniški besedi (velik, ta, trije, prvi, neki, tekoč, zaželen, osa k, ves...). Nekatere pridevniške besede (t.j. deležnik na -l) nastopajo samo v ime- novalniku (vseh števil in spolov), glavni števniki od pet dalje pa so v im. in tož. kot prislovi količine.« K pridevniški besedi so torej že tu prišteti deležniki in zaimki, implicitno tudi izprislovni pridevniki, poleg navadnih pridevnikov seveda. Prim, še SKJ 1 (Maribor 1965), 186—187; SKJ 2, 119—120. sicer ostali , v e n d a r g lede n a s t avčno vlogo omejen i samo na besede , ki l ahko r a z v i j a j o glagol (C), P b , k a k d r u g P r te r p r e d i k a t i v (Pred)2 . 2 P r i č u j o č a ana l i za bo s k u š a l a p r e d s t a v i t i s lovn ična mer i l a , po ka - ter ih se P b d a razde l i t i v p o s a m e z n e p o m e n s k e s k u p i n e ; ugo tov l j ene bodo tud i obl ikoslovne, s k l a d e n j s k e in d r u g e las tnos t i t a k o nas t a l ih sku- pin . Za do ločan j e p o m e n s k i h s k u p i n P b bo odločeva lno še mer i lo v p r a - šalnice, u p o r a b l j a n o v ta n a m e n v s lovenski jezikoslovni t r a d i c i j i že od Janež ičev ih Slovnic da l je 3 . Kot p o m e n s k o od ločeva lno bi l ahko uporab i l i tudi mer i lo ( skup in - skih) p o m e n s k i h p r e h o d o v Pb . V e n d a r u g o t a v l j a n j e teh p r e h o d o v za- h teva posebno anal izo , ki b i n a eni s t r an i p r e d s t a v i l a s t a k i m i p rehod i povzročene s lovnične s p r e m e m b e , na d rug i s t r an i p a po j a sn i l a t u d i v p r a - š a n j a v zvezi s s t i l i s t ičnos t jo teh p rehodov 4 . Za e n k r a t to meri lo n i bi lo upoš tevano . 2.1 S lovn ična mer i l a v p r i č u j o č i ana l i z i i z h a j a j o iz t ist ih s lovničnih lastnost i P b . ki so p o m e n s k e odločevalne . O b določenem k o r p u s u g ra - 2 Več o možnosti tudi obpredikativnega položaja prislovov je bilo povedano v magistrski nalogi avtorice te razprave: Pomen pridevniške besede in njena skladenjska zveza, Ljubl jana 1977, 213—219, npr. malo, precej človek, čudak; mulo, precej mrzlo, nujno. Du se nekateri samostalniki, če so v povedni rabi, lahko stopnjujejo s prislovi, je opozoril J. Toporišič v SS 1976, 252. kjer navaja primer 7'a človek je duša — je zelo duša. O spreminjanju nekaterih slovnič- nih lastnosti samostalnika v povedni rabi, je pisalu I. Kozlevčar: O pomenskih kategorijah samostalnika v povedni rabi, JiS XIII, 1968, 11—15. 3 A n t o n J a n e ž i č , Slovenska slovnica, V Celovcu 1854 (SS 1854), 26. pridevnike s pomočjo vprašalnice deli na kakovostne in svojilne: »Prilogi so imena, ki pomenjajo kakošna ali čigava je kaka oseba ali stvar / . . . / Zatorej se dajo prilogi razdeliti v priznunivne, ki osebam ali stvarem kakšnosti ali last- nosti priznanujejo in v prisvojivne, ki osebam posest ali last prisvojujejo ali prilastujejo.« Delitev pridevnikov na kakovostne in svojilne ohranja tudi A n t o n B r e z n i k , prim. Slovensku slovnica za srednje šole, Celovec 1916 (SS 1916), 84; isti, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje 1934 (SS 1934), 88: >Pridevnik naznanja lastnost kake osebe ali reči, t j . k a k š n a je kaka oseba ali reč ali č i g u v n je.« V slovnici štirih uvtorjev — A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, /J. Šolar/, Slovenska slovnica, Ljubl jana 1956 (SS 1956), 117 — je dodana pomenskima skupinama kakovostnih in svojilnih pridevnikov še skupina vrstnih, ki jo opredeljujeta vprašulnici kateri, katere vrste. J o ž e T o p o r i š i č je že v SK] 1, 186, z novimi vprašalnicami odprl tra- dicionalno vrsto treh pomenskih skupin in tudi s tem opozoril na njihovo po- mensko raznolikost: pridevniške besede »natančneje določajo (samostalnike) glede na to, kukšni so, čigavi, katere vrste, v knkšnem stnnju so, v kukšnem odnosu do česu drugega in podobno«. Tudi v Toporišičevi SS 1976, 253—255, ima vprašalnica pri določanju pomenskih skupin pridevniških besed pomensko od- ločevalno vlogo. Skupino kakovostnih pridevniških besed omejujeta vprašalnici kakšen in kolikšen, vrstnim pridevniškim besedam ustreza vprašalnicu kateri/ katere vrste, svojilnim pridevnikom čigav in novi pomenski skupini, količinskim pridevniškim besednm, vprašalnica koliko. 4 Smeri pomenskih prehodov posameznih skupin pridevniških besed so bile ugotovljene v moji mugistrski nalogi, vendar manjka strnitev problematike; pre- malo je bil upoštevan tudi stilistični vidik. diva , na s t a l em p r e d v s e m iz izpisov r ed ig i r ane P b iz 1. in 2. k n j i g e Slo- v a r j a s lovenskega k n j i ž n e g a jez ika 5 , so bi le ko t p o m e n s k o odločevalne p r e v e r j e n e s lovnične las tnost i P b s p o d r o č j a obl ikos lovja , s k l a d n j e in besedo tvor j a . 2.1.1 Ob l ikos lovna mer i l a so p r e d v s e m s k l a n j a t e v , število, določnost , s t o p n j a t e r t vo r j enos t P r in a b s t r a k t n e g a s a m o s t a l n i k a (S)6. 2.1.2 S k l a d e n j s k a mer i la so t. i. s k l a d e n j s k a zasičenost , iz pomenske mot iv i ranos t i i z h a j a j o č i p r e t v o r b e n i pos topk i , f r aznos t te r p o m e n s k a zados tnos t določenega s t avčnega t ipa 7 . 2.1.2.1 P o j e m s k l a d e n j s k e zasičenosti se n a n a š a n a sposobnost o p r a v l j a n j a vseh t r eh s t avčn ih vlog: kot obsamos ta ln i škega p r i l a s t k a , povedkovega določila in povedkovega p r i l a s t k a . 2.1.2.2 Možni p r e t v o r b e n i pos topk i , p o m e n s k o od ločeva ln i : 1) v gla- golski s t avek — p r e t v o r b a l a h k o d o k a z u j e povezavo P b z g lagolskim de- j a n j e m ali s pos ledico g lagolskega d e j a n j a s s t a n j e m : Kasni Je ka- sen; Bledi — Zbledi Je bled; 2) v i m e n s k o zvezo z desn im p r e d l o ž n i m ali b r e z p r e d l o ž n i m samos t a ln i šk im p r i l a s t k o m : asketsko življenje življenje asketov; ambulantni pregled — pregled v ambulanti. Če P b iz- k a z u j e k a t e r o od možnih p r e t v o r b , je p o m e n s k o mo t iv i r ana . 5 Slovar slovenskega knjižnega jezika I, II, Ljubl jana 1970, 1975. Gradivo zajema črke A Na, približno 11.000 izpisov; od tega je prišlo z izločanjem ponavljajočih se tipov v ožji izbor približno 7.000 enot. 0 Oblikoslovne in sploh slovnične lastnosti so bile prevzete predvsem po SS 1976, 252—265. Med oblikoslovnimi, ki izhajajo iz SS 1976, na j omenim npr. sklanjatev, določnost, stopnjevalnost, številskost, število, osebo. Kot pomensko neodločevalna je bila opuščena lastnost spola; za vse pridevniške besede je namreč značilna iinherentna trospolnost«, SS 1976, 252. — Prim, tudi M. I. Tro- fimov, O formalno-semantičeskoj klassifikacii prilagatel 'nyh v russkom jazyke, Zb. Problemy strukturnoj lingvistiki, 1971, Moskva 1972, 459—468. Trofimov prišteva med formalne (morfološke) lastnosti pridevnika med drugim sposob- nost tvorbe prislovov, primerjalne stopnje, kratke oblike, imen lastnosti. Pri- devnike deli na skupine glede na to. koliko naštetih lastnosti izražajo. — A. V. Isačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka, Bratislava 1954, 228—229, šteje kategoriji spola in števila pri pridevniku za skladenjski in ne za oblikoslovni. Meni, da sta v celoti odvisni od ustreznih slovničnih kategorij drugih besednih vrst. 7 Skladenjske lastnosti pridevniške besede so razvidne že iz njene besed- novrstne opredelitve. Prim, literaturo J. Toporišiča, zlasti SS 1976, 252—255; Samostalniška beseda, Lingnistica XII, Ljubl jana 1972, 501—314; Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika, J iS XX, 1974/75, 33—39; Esej o besednih vrstah, JiS XX, 1974/75, 295—305; Kratko oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Informativni zbornik 1974, 29—50. Termin pridevniška fraza (tudi samostalniška, prislovna in gla- golska) je sistemsko rabljen v SS 1976, 469—471; prim, tudi o samostalniški frazi, SS 1976, 465—469. V zvezi s tem vprašanjem prim, še SKJ 1, 197, poglavje z naslovom Pridevniška dopolnila. Nekateri pretvorbeni postopki so prav tako znani iz SKJ 3 (Maribor 1967), 116 ali iz SS 1976. 289. npr. pretvorba glagola v pridevniško besedo stanja. 2.1.2.5 P r idevn i ška f r aza (Pf) se ko t pomensko odločevalno meri lo u p o r a b l j a glede na vezanost po loža ja fraznil i členov (prim, preglednico str. 265), glede na pomensko vezanost P b na določen f razn i tip (prim. 3.1) ter glede na sposobnost tvorbe različnih fraznil i t ipov — gre za ugotav- l j an je f razne zasičenosti P b (prim. 4.1, 3.2.5). 2.1.2.4 Stavčni t ip (osebek — vez — pridevniško povedkovo določilo) je pomensko odločevalen v pr imeru, ko je z n j im dosežena pomenska zadostnost: Smreka je zelena, Mati je dobra, Sodnik je pravičen*. Samo nekatere P b namreč lahko poimenuje jo razločevalno lastnost odnosnice. Če pa P b poimenuje takšno lastnost, ki je odnosnici pr ip isovana na- ključno, je potrebno za dosego pomenske zadostnosti še dodatno pojas- nilo, np r . levi ali desni pr i las tek odnosnice, pr i las tkov odvisnik, prislov- no določilo: Ti kmetje so slovenski, Izsek ploskve je krožni, Vzgoja na tej šoli je predvsem glasbena. 2.1.3 Tvorjenost P b kot pomensko odločevalno merilo je uporabl jena zlasti glede na podslavo s stališča n jene stilne zaznamovanosti . Pomen pr iponskih obrazil oziroma sestavin tvor jenk je uporab l jen kot pomen- sko odločevalen že v Toporišičevi Slovenski slovnici. V okviru P b imamo tu preds tavl jene izsamostalniške P s pr iponami , ki izkazuje jo svojil- nost, povezanost, snovnost, obilnost in bolezensko stanje, da l je so pred- stavljeni pomeni p r ipon izglagolskih P, izpr idevniških P in še P iz pred- ložnih zvez9. Na osnovi besedotvornih meril je tore j slovenska P b že si- stemizirana. 2.2 Y Toporišičevi Slovenski slovnici1" je vpraša ln ica eno izmed listih pomensko odločevalnih meril, ki povezuje P v ožjem pomenu z drugimi Pb. Zaimenskim vpraša ln icam glede na kakovost — k a k š e n k o l i k š e n , vrstnost — k a t e r i , svojilnost — č i g a v in količino — k o l i k o ustrezajo kakovostne, vrstne, svojilne in količinske neza- imenske ali zaimenske P b — dosežena je tore j vrstna pomenska identič- nost obeh skupin. Dejstvo, da ima lahko tudi števniški pr idevnik (Pš) svoji zaimenski pr idevniški vprašalnici , je na eni s t rani potrdi la nje- 8 Prim. D. Bolinger, Adjectives in English: Attribution and Predication, Lin- gua, Amsterdam 1967, 1—34. Tu so navedeni primeri kot Sorodnik je preka- njen : Sodnik je prekanjen. Pridevnik prekanjen ni imanentna lastnost samo- stalnika sorodnik — spada namreč v referenčno vrsto samostalnika sodnik. Kot primeri pridevnikov, ki lahko označujejo neimanentno lastnost, so še Po- licaj je zaspan, Agent je srečen idr. 9 V SS 1976, 147—157, je pridevniška beseda razčlenjena glede na besedno- vrstno opredeljenost podstave (izpeljava pridevnikov iz samostalnikov, glago- lov, prislovov, členkov in predložnih zvez), besedotvorno vrsto (izpeljava, zlaga- nje, sestavljanje, sklapljanje) in glede na vprašanje, s katerimi (priponskimi) obrazili se izražajo določene pomenske kategorije. 10 Prim. SS 1976, 193, 252—255 ter cit. literaturo J. Toporišiča v op. 1 in 3. govo pridevniškost , samostojnost oziroma drugačnost vprašalnice za del Pš pa je utemelj i la nj ihovo pomensko samostojnost v okviru drugih Pb. Prav tako je, med drugim, tudi z vprašalnico utemeljena imenskost de- ležnikov in glagolniškost deležja; deležnikom ustreza vprašalnica kak- šen in tako so lahko uvrščeni med kakovostno Pb. Pr i izločanju posameznih skupin P b velja določena h ierarh i ja upo- rabl jenih meril, seveda ne kot edina možna. Včasih se zgodi, da uporaba enega merila izk l jučuje možnost uporabe drugega, da je od izbire določe- nega merila odvisno, v katero pomensko skupino uvrščamo določeno Pb. Kakovostna P b 3 Kakovostno P b povezuje v p r a š a l n i c a k a k š e n . Nezaimen- ske kakovostna P b je o b l i k o s l o v n o razmeroma enotna: a) pozna dve sk lan ja tv i : lep -ega; komod -0, b) izraža kategori jo določnosti s končnicama -i in -0: lep — lepi: ko- mod o —- komod 0, c) se deloma s topn ju je : lep-ši / bolj lep; bolj komod, č) je troštevilska: lep -a -i; komod -0 -0, d) tvori Pr in abs t rak tn i S: lep-o govoriti, komod-0 sedeti; lep-ota (komodnost iz P komoden; abs t rak tn i S z ničto končnico verjetno samo v zvezi čez komod ga ni). S k l a d e n j s k o je kakovostna P b neenotna: a) večina n jen ih po- menskih skupin je skladenjsko zasičena: lepa hiša, Hiša je lepa, Hišo je sezidal lepo; b) nekatere so pomensko motivirane: Umira — Umrl — Je mrtev11; Kasni — Je kasen; lesen (strop) — (strop) iz lesa; c) vsaka po- menska skupina ima določeno mesto v levem pr i las tku : lepa {rdeča \rez- Ijana / lesena (otroška igrača)/]}1'. Pomensko odločevalen je tudi pri la- stek z desnim določilom: jarek, globok dva metra (merni P s pomenski odločevalno desno Pf — pr im. 3.1) oz. na levi s t rani : dva metra globok jarek; č) večina lahko tvori pomensko zadostno def ini rani stavčni t ip : Češnje so rdeče: Sodnik je pravičen. Za kakovostne P je razločevalno tudi besedotvorno merilo: zaje- majo P, tvorjene iz stilno zaznamovane podstave s pr iponskimi obra- zili -ski, -ški, -ji: frkolinski, stremuški, nastopaški, lumparski, kmetav- zarski, gizdalinski, fičfiričevski, lizunski, lis jaški, licemerski, lenuhar- 11 Primer je iz SKJ 3, 116. 12 O položaju pridevniške besede v pridevniški frazi prim. SS 1976, 466, kjer je rečeno, da »V levem in desnem prilastku imajo posamezne njegove sestavine svoje določeno mesto«. Zapis pridevniške fraze z oklepaji, ki zaznamujejo po- stopnost razvijanja, je nastal po nasvetu J. Toporišiča, mentorja cit. magistrske naloge. ski, kvantaški, capinski, fantalinski, kooarski, falotski, frakarski, figar- xki, butalski, komolčarski, hujskaški, hohšiaplerski.. ,1S Ti P ne spada- jo med vrstne, sa j jim ustreza vpraša ln ica kakšen, tudi večina meril, ve- zanih na kakovostne P b (stopnja, število, tvorjenost . sk ladenjska zasiče- nost, f r aza idr.), velja zanje. 3.1 Z uporabo vpraša ln ice k o l i k š e n se iz skupine kakovostnih Pb izločuje skupina m e r i l i h 1 4 : velik, majhen, globok, plitev, dolg, kratek, težek, lahek, mlad, star ... Vzporednica je tudi v zaimenski pri- devniški vrst i : (kolik)šen, nekolik(šen), kolikršen, marsikakšen, kolikr- šen koli, vsakolikršen itd. Nj ihov f razn i položaj je za lastnostnimi P (prim. 3.2.1). Kot samostojno pomensko skupino j ih oprede l ju je tudi značilna Pf z desnim določilom, katerega podstava je P, njegovo določilo pa S, ki izraža mero in je razvito s količinsko (nezaiinensko ali zaimen- sko) Pb, s prislovnim določilom količine: jarek, globok dva metra; za- vitek, težek nekaj, več kilogramov; pločevina, debela za prst; predava- nje, dolgo dve uri. Tudi P b s tan ja star (mlad) pre ide v to skupino, če ima obravnavano desno dopolnilo: otrok, star tri leta. S pomensko odločevalniin dopolnilom se lahko po jav l j a jo samo P, ki izražajo v osnovnem pomenu tisto m e m o lastnost, ki je večja od po- vprečja . P pa, ki izražajo n jen antonim, lastnost man j šo od povprečja , ne morejo tvorit i pomensko razločevalne P f : debel droben (tanek): tri metre debela plast, *tri metre drobna plast; velik — majhen: devet- deset centimetrov velik otrok, *devetdeset centimetrov majhen otrok: globok — plitev: več metrov globok jarek, *več metrov plitev jarek. Z oblikoslovnega stališča je za P s pomensko odločevalno Pf značilno, da tvorijo l a s t n o s t n e a b s t r a k t n e S s pr iponskim obrazilom - m a : globina vodnjaka; višina, širina, visočina, debelina česa. Čeprav njihovi antonimi včasih tudi lahko tvori jo samostalniška poimenovanja s pr iponskim obrazilom -ina, je nj ihov pomen drugačen, p redmetn i : nižina — nizka pokrajina; plitvina — plitev svet. Glede tvorbe abs t rakt - nega S je iz jemen P star: s pr iponskim obrazilom -ost lahko tvori tudi S, ki ni vezan na obravnavano pomensko področje P, izraža namreč absolutno stanje. Pr iponsko obrazilo -ina pa ima tudi pr i tem P pred- metni pomen: star-ina (prav tako mlad-ina). 13 Več tovrstnega gradiva je zbranega v cit. magistrski nalogi, 18, 19. V To- porišičevi Slovnici bi to bili, vendar brez omejitve na stilno zaznamovanost, pri- devniki podobnosti (str. 151, 6). 14 Prim. SS 1976. 255. Tu je rečeno: »Pridevniki v ožjem pomenu zaznamu- jejo kakovost (mlad), velikost (majhen)...«. Poimenovanje m e r n i p r i d e v - n i k i je predlagal mentor cit. magistrske naloge J. Toporišič (v cit. magistrski nalogi so to razsežnostni pridevniki, 133—149). V povzetku: merno P b oprede l ju je samostojna vpraša ln ica kolikšen, l'f z desnim določilom, vezan f razni položa j ter tvornost glede na ab- s t raktni S. Sicer p a je za menic P značilna oblikoslovna zasičenost - izražajo vse oblikoslovne kategorije, so skladenjsko polnofunkcionalni , pomensko nemotivirani, lahko dosežejo pomensko zasičenost z def inira- nim stavčnim tipom, tvorijo Pf z levimi in desnimi določili, od katerih je ena pomensko odločevalna. Glede na vse p r a v k a r našteto so najbl ižj i lastnostnim P (prim. 3.2.1). Pravi kakovostni pr idevniki 3.2 Prave kakovostne P b so druga podskupina kakovostnih Pb. Oprede l j u j e jih vpraša ln ica kakšen, odsotnost pomensko odločevalne Pf z desnim določilom, navzven drugačnost f raznega položaja, v okviru celotne skupine pa različnost oziroma neenotnost tega položaja. Na osnovi različnega f raznega položaja so se tudi v okviru pravih kakovostnih P b oblikovale skupine z določenimi skupnimi slovničnimi značilnostmi15. Če povežemo te skupine še s sposobnostjo pretvorbe, do- bimo pr i p rav ih kakovostnih P tri pomensko nemotivirane skupine, l a s t n o s t n e P16, a t m o s f e r s k e in b a r v n e. (Pri teh se ne da uporabit i pre tvorba kot pomensko odločevalno merilo.) Pomensko mo- tivirani skupini p rav ih kakovostnih P b ali skupini z možnostjo pomen- sko odločevalne pre tvorbe pu sta P b s t a n j a (ali (iz)glagolska Pb) in s n o v n i (ali (iz)sainostalniški) P. 3.2.1 L a s t n o s t n i P imajo v okviru p rav ih kakovostnih P b začet- ni f razni položaj : lepa (rdeča rezljana lesena otroška igrača)17. Pomen- 15 Tudi v SS 1976, 466 so razvidne prav iz vezanega fraznega položaja dolo- čene pomenske skupine pridevniške besede: »najprej je splošni pridevnik (kol divji, monden, pameten, lep, grd, majhen, težek), ki izraža lastnost, kakršno v veliki meri objektivno prisojamo predmetom; nato so izrazi za starost ali dobo (npr. mlad, star, nov. moderen), pa za barvo (npr. zelen, siv, rdeč, lila)-, sledijo deležniki (razbit, boleč, zarjavel, zaželen), nato pa pridevniki, ki izra- žajo izvor (pariški, kitajski, gozden) ali pripadnost (cerkven, državen), npr. lepa mlada smreka; grda siva vrata; stara zarjavela žica... Čisto na začetku so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje (npr. ljubka emajlirana kitajska vaza).с Prim, tudi SKJ 4 (1970) 177, kjer je med drugim podano tudi zaporedje sesta- vin pridevniškega prilastka. 16 Termin Iastnostna pridevniška beseda je uporabljal J. Toporišič (v konzul- tacijah za cit. magistrsko nalogo), vendar v drugačnem pomenu. Tako je nam- reč poimenoval skupino kakovostnih (pravih) in mernih pridevnikov. V SS 1976, 253—255, ohranja tradicionalno ime kakovostna pridevniška beseda, čeprav je to poimenovanje sedaj dvopoinensko. Tudi tu smo ostali pri tradicionalnem poimenovanju, termin lastnostni pridevnik pa smo uporabili za doslej nesistemi- zirano skupino pridevnikov. 17 Gl. še primere v SS 1976, 466, npr. ljubka emajlirana kitajska oaza ter primere v SKJ 4, 174—177. Gl. tudi op. 15. ' sko jih povezuje dejstvo, da po imenuje jo lastnosti relativne ocene, npr . dober — .slab; lep — grd. Med prav imi kakovostnimi P b so edini, ki lah- ko izražajo vse oblikoslovne kategori je : sklon (1. ali 2. sklanjatev) , šte- vilo, določnost, s topnjo (obe obliki s topnjevanja) , tvorjenost (prim. 3 zgleda lep in komod). — Tvori jo tudi vse možne f razne t ipe: mlada/lepa ženska; izredno lepa ženska; le zelo lepa ženska; Lepša je od nje; lepa kot mati; lepa v obraz; Ne bodi grd z ljudmi idr. — Tudi skladenjsko so lastnostni P polnofunkcionalni : lepa ženska; Ženska je lepa; Žensko sem srečal lepo. — Z določenim stavčnim t ipom lahko tvori jo pomensko zadostnost: Mati je dobra, Sodnik je pravičen, Akrobat je drzen. Glede na tvornost Pf p a lahko lastnostne P še n a p r e j pomensko čle- nimo. D u š e v n o l a s t n o s t n i P s pomensko odločevalniin desnim določilom izražajo omejenost oziroma usmerjenost določene duševne lastnosti: dober s prijatelji; slab do matere; okruten z njim; grd z oče- tom. T e l e s n o l a s t n o s t n i P (P, ki po imenuje jo lastnosti telesa) ter nekateri duševnolastnostni sicer imajo desno določilo, vendar ta izraža ozir (lastnost glede na kaj)1 8 : ženska, lepa v obraz / močna d noge / krep- ka v telo ipd.; dober po srcu, po značaju slab, po naravi okruten ipd. Lastnostnost obravnavane Pf je dokazl j iva s pre tvorbo v pri lastkovno rodilniško f razo: ženska lepega obraza / močnih nog / krepkega telesa / dobrega srca. Lastnostni rodilnik ima vsa j teoretično možnost pretvorbe v levi zloženi p r idevnik : *lepoobrazna, *močnonoga, *krepkotelesna, do- brosrčna, np r . ženska, ali v pr i las tkov odvisnik: ženska, ki ima lep obraz / dobro srce ... 3.2.2 A t m o s f e r s k i P imajo f razn i položaj za lastnostnimi P. oziroma pred P barve : lepo jasno (modro poletno nebo); megleno (sivo deževno vreme). V osnovnem obravnavanem pomenu imajo samo eno odnosnico, zveza pa je tavtološka s sinonimno možnostjo v predikat ivu s tan ja : jasno nebo — Jasno je, oblačno nebo Oblačno je, mrzlo vreme — Mrzlo je, vetrovno vreme Vetrovno je; Nebo je jasno / oblačno; Vreme je deževno / vetrovno. Skladenjsko so zasičeni: megleno vreme, Vreme je megleno, Vreme nas je nadlegovalo megleno. Pomensko za- dostnost lahko dosežejo z def in i ran im stavčnim t ipom: Nebo je jasno; Vreme je deževno. Obravnavan i P se sk lan ja jo po L sk lan ja tv i ; ne mo- rejo tvoriti P r (iz obravnavanega osnovnega pomena). 3.2.3 P b a r v e imajo f razn i položa j p red P b s t an ja : lepa rdeča (rezljana lesena igrača); bel (zašit predpasnik). V okviru p rav ih kako- vostnih P b ostajajo, k a d a r so pomensko nemotivirani , z drugimi bese- dami, k a d a r ne izkazuje jo povezave z glagolskim dejanjem. Lahko 18 Prim. SS 1976, 345. 494. izražajo vse oblikoslovne kategori je : rdeč -ega, ciklam -0; rdeč rdeči, ciklam ciklam; bolj rdeč, bolj ciklam; rdeč -a, -i, ciklam -o -o; rdeč-e prepleskaii, ciklam -o prepleskati; rdeč-ina, rdeč-ost (ciklam-nost). P barve lahko izražajo pomensko zadostnost z določenim stavčnim t ipom: Jagoda je rdeča, Oglje je črno, Smreka je zelena. — Razločevalnost lastnosti barve je pri nekater ih S tolikšna, da se lahko uporab l ja jo kot p r imer j ava za na jvečjo možnost lastnosti določene bar- ve: črn kot oglje; bel kot sneg; rdeč kot kri; zelen kot traoa. Tvori jo torej Pf z desnim določilom iz veznika kot + S. Možna je celo opusti- tev P, ne da bi bila s tem okrn jena sporočilnost: Si kot ogel, kot sneg, kot traoa. Podobno možnost zasledimo med nezaimenskimi P b samo pri lastnostnih P, npr . Si kot mati v pomenu Si dober kot mati. Skladenj- sko so P barve polnofunkcionalni : rdeča jagoda, Jagoda je rdeča, Ja- godo je utrgal rdečo. 3.2.4 Pb s t a n j a ima frazni položaj p red snovnimi P : lepa rdeča rezljana (lesena otroška igrača). Pomensko (izjemoma tudi besedotvorno) jih motivira G, zato tudi (iz)glagolski P. S pretvorbo se da dokazati , da ti P lahko izražajo s tanje kot posledico glagolskega de j an j a ali pa de- j an je samo. Posledica glagolskega de j an j a je dokazl j iva s pretvorbenim vzorcem, znanim že iz Slovenskega knj ižnega jezika1": Umira Umre Je mrteo; Pekel se je Spekel se je Pečen je bil. Še n e k a j pr imerov: bledi zbledi je bled bosi se zbosi se je bos stara se postara se je star sin. postaran zeleni pozeleni je zelen sin. pozelenel leseni oleseni je lesen sin. olesenel mehča zmehča je me lie k sin. zmehčan *mokri *zmokri je moker sin. zmočen gosti z gosi i je gost sin. zgoščen-" Jedro te pomenske podskupine je izdeležniška P b na -n/-t, -1: nalivati naliti nalit piti opiti opit brusiti zbrusiti zbrušen uglašeoati uglasiti uglašen zeleneti pozeleneti pozelenel 18 Pretvorbeni vzorec in prva dva primera sta iz SKJ 3, 1967, 116; prim, tudi SS 1976, 289. 24 Pri teh pretvorbah izražajo predpone vedno končnost dejanja. Obravnavan i skupin i P b s tan ja ustreza vpraša ln ica v k a k š n e m s t a n j u , znana p rav tako že iz Slovenskega knj ižnega jezika21. P b p a lahko poimenuje tudi glagolsko de jan je samo. Možnost pre- tvorbe je v G z isto osnovo: Kasen je — Kasni, Bolan je — (stilno zazna- movano) Boluje, Dolžen je — Dolguje, Hud je — Se huduje, Jezen je - Se jezi. Sem spada jo tudi P, ki vsaj na videz ne kažejo pomenske povezave z G. Gre za P, ki izražajo bolezensko s tan je oziroma proces, np r . jetičen. garjav, tifusen, mrzličen . .. Vendar moramo pri teh pr imerih izhajat i iz P s tanja bolan + predložnega določila oziroma iz G bolooati + predložnega določila: garjao — bolan / boluje za garjami; jetičen — bolan / boluje za jetiko; tifusen — bolan / boluje za tifusom. Jedro te druge podskupine P b s tan ja je izdeležniška P b na -č: Hiteti — ihteč; corčati — cvrčeč; bedeti — bedeč; goreti — goreč. Vprašalnica za to podskupino je ustrezna p re j šn j i — v k a k š n e m d e j a n j u z vzpo- redno vpraša ln ico po motivirajočem G — k u j d e l a . Okrn jenos t skladenjske vloge pr i pomenski skupini P b s tan ja se kaže zlasti v vezanosti na povedkovo rabo. Pojuvi se n e k a j p rav ih predikat iv- nih P, npr . dolžen, hud, jezen, kasen, bolan . .. Pomensko vezanost na povedkovo rabo i zkazu je zlasti t ista skup ina Pb, ki ima pretvorbeno možnost v glagolskem d e j a n j u : sem dolžen22 — dolgu jem; sem hud — se hudujem; sem bolan bolujem. Za dokončno opredelitev izpridevni- ških predikut ivov bi bilo t reba s tega stališča pregledat i več gradiva, p re j pa seveda na tančne je opredeliti pojem pred ika t iva kot samostojne besedne vrste23. Kot skladenjsko merilo je ver je tno t reba upoštevat i tudi dejstvo, da to besedno vrsto lahko razvi ja še Pr24, npr . Je zelo, mnlo človek; zelo, malo mrzlo; zelo, precej nujno... — P b s tan ja ne more poimenovati razločevalne lastnosti — ne dosega pomenske zadostnosti z določenim stavčnim t ipom. 21 Prim. SKJ i, 186. 22 O besedi dolžen je pisal A. V. lsačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka, Bratislava 1954, 566. Predikativ sem dolžen povezuje z glagolom moram; kot homonim šteje besedo dolžen v zvezi dolžen si mi sto rubljeo. Podobno je o besedi dolžen pri nas pisalu I. Kozlevčar: O pridevniku v povedni rabi, JiS XV. 1969/70, 213. SKJ 3, 161—162, 1967 navaja sposoben, voljan, dolžan, mogoče (je) itd. 23 O predikativih kot posebni besedni vrsti prim, zlasti J. Toporišič, Samo- stttlnišku beseda, Linguisticu XII, 1972, 301—314; SS 1976, 347. Kot posebno be- sedno vrsto nuvnjn predikative že A. V. lsačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka, Bratislavu 1954, 358—382. Omenju tudi slovenščino, kjer pruvi, da je tu vrsta besed, ki se uporabljajo samo v povedni rabi, npr. všeč, lahko (v zvezi lahko pridem), pogovorno žiher. res (v pomenu resnica) idr., 362—363. 24 Gl. op. 2. Okrn jenos t parad igme oblikoslovnih pomensko odločujočih meril se pojavl ja v zvezi s s topnjevanjem, kar lahko povezujemo s pretvorbo: ne s topn ju je jo se samo tiste P b s tanja , ki izražajo dokončnost glagolskega de jan ja , npr . mrteo, gluh, bos, nag, nalit, z bit... Če p a P b izraža gla- golsko de jan je ali če je možna večstopenjska končnost de jan ja , se vsaj opisno lahko s topnju je . I zha ja t i moramo namreč iz G (glagolskega de- janja) , ki jo pomensko motivira: Če G lahko tvori glagolsko f razo (Gf)25 s P r s topnje, potem se bo lahko s topnjeval tudi P : Zelo, precej kasnim — Zelo, precej sem kasen / kasnejši; Zelo se jezim — Zelo sem jezen / jeznejši; Zelo greni — Je zelo grenek; Zelo zeleni - Je zelo pozelenel Je zelo zelen, sin. pozelenel. 3.2.5 S n o v n i P imajo f razni položaj pred vrstnimi: lepa rdeča rezljana lesena (otroška igrača). Pomensko jih motivira S, in sicer v vlogi (predložnega) rodilniškega pr i las tka : lesen — iz lesa; železen — iz železa; kovinski — iz kovine; betonski — iz betona; kamnit — iz kamna. P r a v k a r obravnavana pre tvorba pa je značilna tudi za vrstne P. Z nj imi jih sploh povezuje še n e k a j lastnosti: snovni P npr . ne tvorijo Pf z desnimi določili, se ne s topn ju je jo in tudi spremembe, ki nastanejo pri prehodu med lastnostne P. so enake: pojavi se sposobnost s topnje- van ja , spremeni se pretvorbeni postopek, pojavi se možnost Pf z des- nimi določili ter Pf s časovnimi P r : Je precej lesena v obraz, Ima pravo železno voljo. Na uvrsti tev snovnih P med kakovostne in ne med vrstne je vpl ivala predvsem ustreznost vpraša ln ice kakšen. Snovni P so za razliko od vrstne P b ohranili pomensko naspro t je med vpraša ln icama kakšen kateri j katere vrste, ki seveda povzroča tudi var ian tno konč- niško obliko v im. ed. m. sp. -0 ali -i, razen p r i (morda) dveh snovnih P s pr iponskim obrazilom -ski: kovinski, betonski. S skladenjskega stali- šča jih loči od vrstnih tudi sposobnost tvorbe pomensko zadostnega dolo- čenega stavčnega t ipa : Pohištvo je leseno, Klešče so železne. — Pogost- nost s tavčnih vlog je enakomerna ; vrstni P so vezani predvsem na vlogo v obsamostalniškem pr i las tku. — Tudi f razni položaj snovnih P je vedno levo od vrstnih in razvi ja jo celotno zvezo pred seboj: lesena (zi- darska žlica); glinen (slovaški vrč); brokaten (večerni suknjič); inleten (ženski predpasnik). Če seveda snovne P povezujemo z glagolskim deja- njem. jih uvrščamo med P b s t an ja : leseneti — oleseneti — lesen, sin. ole- senel (prim. 3.2.4). Omenil i smo že, da obravnavane pomenske skupine p rav ih kakovost- nih Pb ločimo na osnovi vezanega mesta v Pf . Tako lahko povzamemo, O vprašanjih glagolske fraze prim. SS 1976, 472—473. da so na začetnem mestu lastnostni P oziroma P, ki poimenuje jo lastno- sti relat ivne ocene. Sledijo atmosferski P, nato P barve. Za n j imi so P, ki j ih motivira G, t. i. (iz)glagolski P oziroma P b s tanja . Snovni ali (iz)samostalniški P so za P b s tan ja oziroma pred vrstnimi P. Vezan f razni položaj imajo tudi merni, in sicer za lastnostnimi. Glede na f razno mesto predvideva torej kakovostna P b šest različnih pomenskih skupin . Zaporednost teh skupin je vezana tudi na pomensko motivira- nost Pb : ob odnosnici (v okviru samo kakovostnih Pb) so vedno snovni P, levo j im sledijo (iz)glagolske PI) oziroma Pb s tanja in nato pomensko nemotivirana skupina s takšno razporedi tvi jo v smeri na levo, ki dopu- šča vedno večjo relativnost vrednotenja (prim, preglednico na nasi. str.)26. Vrstni pr idevnik i 4 Vrstno Pb27 povezuje vpraša ln ica k a t e r i / k a t e r e v r s t e . Oblikoslovne značilnosti nezaimenske vrstne Pb2 8 : a) sk lanja se lahko po 1. pr idevniški sk lan ja tv i : slovenski -ega; asfaltni -ega; b) ne izraža kategori je določnosti29; c) se ne s topn ju je ; č) je t roštevilna: slovenski -a -i; d) ima možnost var ian tne tvorbe Pr3®: slovensko / po slovensko govoriti; tvori abs t raktn i S: slovenskost; asfaltnost. Skladenjske značilnosti : a) oprav l ja vse stavčne vloge: slovenska dežela, Dežela je slovenska, Deželo so naredili slovensko; b) pomensko je motivirana s pretvorbo, npr . v desni pr i las tek: asfaltna cesta < cesta iz asfalta; ladijski prevoz L . . . L..-s Vš Vrstna Pb v II s Svojilni P Kakovostna Pb Položaj Pb v Pf Hkratnost rabe je izključena ï : * Zamenljivost položaja 3' Možen položaj svojilnih P Nemotivirani P Motiviran* Pb L M A В St Sn 2 3 4 5 6 7 8 9 A atmosferski P В P barve Kd - določna količinska Pb Kn nedoločna količinska Pb L - lastnostni P M - merni P S - svojilni P Sn - snovni P St Pb stanja ¥ - vrstni P Vš - števniška vrstna Pb 4.1 V r s t n i P imajo f razni položaj tik ob odnosnici: lepo sloven- sko turistično mesto. Tud i to skupino P bi lahko razdelili na pomenske podskupine glede na različnost f raznega položaja v okviru n j ih samih, npr . : slovenska (narodna noša); ljubljanski (glasbeni televizijski in ra- dijski program); nova redna (avtobusna zveza). Vendar tako nastale po- menske podskupine , ki izražajo npr . krajevnost , časovnost, načinovnost ipd., oprede l ju je samo različnost pretvorbenega postopka, vsa druga oblikoslovna in skladenjska merila ve l ja jo za celotno skupino vrstnih P. Poleg def in i ranega f raznega položaja je za vrstne pr idevnike značilna tudi pomenska motiviranost. Pomensko odločevalno je mogoče uveljaviti pretvorbeni postopek v položaj desno od odnosnice. Tako lahko določimo tudi obseg izsamostalniških vrs tnih P, zlasti tistih, ki imajo v p r ipon- skem obrazilu -en, -an upravičeno končnico -i. Možne pretvorbe pr i ne- dvomno vrstnih P s pr iponskimi obrazili -ski, -ški, -čki, -ji, -nji, lahko uporabimo kot merilo za določanje vrstnosti p r i drugih izsamostalni- ških P, npr . p r i P s pr iponskimi obrazili -eni, -ani, -ov, -ev, -in. Tu na j bo samo omenjenih n e k a j takšnih vzporednih pre tvorbenih možnosti32. Izsamostalniški vrstni P so pretvori j ivi v b r e z p r e d 1 o ž n i r o d . : asketsko življenje — življenje asketov, indijanski poglavar poglavar Indijancev, atletski klub klub atletov, imenski seznam seznani imen, gangsterski vlom vlom gangsterjev < gangsterji vlomijo, jedr- ske raziskave raziskave jedru < jedro raziskujejo, asfaltni sloj sloj asfalta, čebulni list — list čebule, amebno gibanje — gibanje ameb < amebe se gibljejo, električni učinek — učinek elektrike (Я ab st r. + 1 + + + + + + 1/2 + -r + + 1. skl. + + 1 + 4- + + + 1/2 + + + + + 1 + + + + + 1 + + + + 1 + + + 1 + + + 1 -f + + + 1/2 + + 1/2 + + + več gostov / preveč gostov; mulo otrok — ma?ij otrok — najmanj / pre- malo otrok. P r lahko tvori z ničto končnico: precej, dosti delati. Ab- straktnega S ne tvori (vendar pr im, precejšnjost iz precejšen). V zvezi s količinsko P b moramo omeniti, da je besednovrstna raz- vidnost p r i nekater ih Pš vezana na stavek. Besede kot dosti, manj, pre- cej so Pr , če razv i ja jo G, Pb, P r ali Pred:4 9 precej delati; precej priden: precej zgodaj; precej človek; precej mraz. Besednovrstno moramo torej ločiti precej v zvezi precej človek, k j e r je precej P r — razvi ja Pred človek (podobno kot v zvezi precej mraz) — od zveze On je precej člo- veka / s precej človekom, k j e r je precej P b (.s precej človekom). Podobno še npr . : On je precej, zelo čudak, sinonim čuden — precej Pr , On je precej čudaka / s precej čudakom — precej Pb ; Ti si dovolj brihtnež, sinonim brihten — dovolj Pr , Ti si dovolj brihtneža / z dovolj brihtnežem dovolj Pb. Če je odnosnica števna, je besednovrstnost določujočega levegu člena nedvoumna: dovolj, precej ljudi. Če se nedoločna Pš pojavi v imenski zvezi z neštevno odnosnico, na- stanejo lahko posebnosti tudi v zvezi z opredeli tvi jo stavčnih členov. J" Gl. op. 2. Prilastkov »ost P b je ohran jena v pr imeru , če je samostalniška odnosnica sk lan jana (gl. pr imere zgoraj) , če pa ohrani v vseh sklonih rodilniško sklonsko obliko, oziroma če je rodilniška sklonska oblika edina smisel- na. oprav l j a S vlogo desnega (samostalniškega) prilastka.5® Možnost vlo- ge pr idevniškega pr i las tka je še najpogoste jša , če gre za imensko zvezo s snovnimi S: dosti sadja in zelenjave / z dosti sadjem in zelenjave; dovolj vina, čaja / z dovolj vinom, čajem. Zlasti v zvezi z abs t rak tn imi S. tudi z glagolniki, pa je obravnavana Pš dost ikrat jedro fraze, tore j sa- mostalnik: dosti časa z dosti časa: malo napora — z malo napora: veliko dolga z veliko dolga. 7 Osnovne štiri pomenske skupine Pb. kakovostna, vrstna, svojilna in količinska, so v predstavl jeni analizi še nada l je členjene s pomočjo slovničnih meril , izhaja jočih iz oblikoslovnih. skladenjskih in besedo- tvornih lastnosti Pb. Merilo, ki temelji »a vezanosti f raznega položaja Pb, se je izkazalo kot odločevaliio za vse preds tavl jene pomenske skupine ; f razni položaj je navadno nezamenlj iv in se da opredeli t i odnosno, se p rav i glede »a položaj drugih pomenskih skupin Pb. Iz preglednice je razvidno, da je v levem pri lastku izhodiščna količinska oziroma številčna opredelitev odnosnice; sledi ji kakovostna s takšno razporedi tvi jo členov, ki dopušča v smeri levo s skupino pomensko nemotiviranih P, vedno večje osebno vrednotenje, v smeri desno s skupino pomensko motiviranih P b pa pre- hod v objekt ivni popis lastnosti odnosnice, ki se konča eventualno na j - p re j s svojilno in nato z vrstno opredelitvijo.5 1 Pf se je izkazala kot po- mensko odločevalna tudi glede na t. i. fraz.no zasičenost ter pomensko vezanost f raznih členov. Tako npr . vrstno P b oprede l ju je med drugim tudi dejstvo, da ne tvori f r aze z desnimi določili. Možnost pomenske ve- zanosti f raznih členov pa izkazuje npr . skupina inernih ter skupina last- nostnih P. Pre tvorba , pomensko odločevaliio merilo s skladenjskega področja , je razdelila Pb na pomensko motivirano in pomensko nemotivirano. Tako je bilo p r a v s pomočjo določenih pretvorbenih vzorcev ugotovljeno, da skupina Pb Pb s tan ja izkazuje povezavo z G, lahko s posledico glagolskega de jan ja , s s tanjem, ali pa z glagolskim de jan jem samim. 50 Konzultacija z mentorjem cit. magistrske naloge, j . Toporišičem. 51 Predstavljena razporeditev pridevniških besed v pridevniški frazi se v bistvu ujema z razporeditvijo, ki jo je podal J. Toporišič v SS 1976, 466: »Pri- devniške besede levega prilastka so r a z p o r e j e n e tako. da so najprej na vrsti količinski... nato svoji lni . . . na koncu pa na splošno kakovostni. . . pred vrstnimi ...« V okv i ru P b s t a n j a je bilo ugotovl jeno kot od ločeva lno t u d i mer i lo t. i. s k l a d e n j s k e zasičenost i . V t em p o m e n s k e m okv i ru so se n a m r e č po ja - vili P , vezan i na p o v e d k o v o rabo , t. i. p r i d e v n i š k i p r e d i k a t i v i . P r e t v o r b a v desni samos ta ln i šk i p r e d l o ž n i ali b r ezp red ložn i p r i l a s t ek je bila tudi meri lo za določi tev, k a t e r e P b s p r i p o n s k i m a obraz i loma -en, -an so vratne, k a t e r e i m a j o to re j u p r a v i č e n o i jevsko končn ico v im. m. sp. ed. Z obl ikos lovnega p o d r o č j a ima vlogo p o m e n s k o od ločeva lnega meri la ka t ego r i j a š tevi la oz i roma števi lskost i . T a k o se je kot enoš tev i l ska izlo- či la ko l i č inska Pb, (a pa je bi la r a z d e l j e n a na določno in nedoločno. Seveda so se kot pomensko od ločeva lne i zkaza le t u d i d r u g e oblikoslov- ne las tnost i : t a k o a t m o s f e r s k i P ne tvor i jo Pr , P 2. p r i d e v n i š k e s k l a n j a t v e (z n ič t imi sk lonsk imi končn icami ) ne tvor i jo a b s t r a k t n e g a S (oz. ga tvo- ri jo s p r i d e v n i š k i m obraz i ln im poda l j škom 5 2 ) , P b s t a n j a je glede s top- n j e v a n j u neeno tna , k a t e g o r i j a določnost i ne ve l j a za celotno s k u p i n o vrs tne Pb idr . Besedotvorno p o m e n s k o odločeva lno mer i lo je bilo u p o š t e v a n o pr i s k u p i n i P s p r i p o n s k i m i obraz i l i -ski, -ški, -ji: če je n j i hova p o d s t a v a st i lno z a z n a m o v a n a — e k s p r e s i v n a i m a j o us t r ezno v p r a š a l n i c o v p r i - d e v n i š k e m z a i m k u kakšen in so uvrščeni med kakovos tno Pb (ne več med vrs tno) . Z u p o š t e v a n j e m s lovničnih las tnost i kot p o m e n s k o od ločeva ln ih meri l j e na eni s t r an i omogočena p r e v e r i t e v p o m e n s k i h s k u p i n z j ez ikovnimi sredstvi , n a d rug i s t r a n i p a je d o k a z a n a k o n k r e t n a p o m e n s k a vloga teh s lovničnih las tnost i . РЕЗЮМЕ Критерием деления адъективных слов по значению на четыре основные разряды — качественные, относительные, притяжательные и количественные — в словенском языкознании постепенно становилось вопросительное слово. Самостоятельное вопросительное слово определяет и подгруппу качественных — мерные прилагательные. Для дальнейшего деления адъективных слов можно употребить грамматические критерии, происходящие из морфологических, син- таксических и словообразавательных признаков адъективного слова. Критерий, происходящий из связанности фразного положения адъектив- ного слова, является релевантным для всей представленной семантической группы; фразное положение обычно незаменимо, его можно определить кос- венно с учетом положения других семантических групп адъективных слов. Адъективная фраза показалась семантически релевантной и смотря на т. н. фразную насыщенность и семантическую связанность фразных членов (mlad človek — ta človek je mlad — našli smo ga mladega). 52 Opozorilo mentorja naloge, J. Toporišiča. Трансформация, семантически релевантный критерий из области синтак- сиса, делит адъективные слова на семантически мотивированные и немотиви- рованные. Адъектив состояния напр. связан с глаголом. Релевантным является и критерий т. наз. синтаксической насыщенности — появились прилагательные в качестве сказуемого, адъективные сказуемые. Трансформация в правый суб- стативный предложный или беспредложный атрибут тоже может послужить критерием для определения разновидности адъективного слова со суффиксаль- ным окончанием -ел, эл. Из области морфологии играет роль семантического релевантного кри- терия категория числа или количества. Среди адъективных слов выступает одночисленная группа числительных адъективных слов, а количественное адъективное слово является или определенным или неопределенным. Как се- мантически релевантные выступают и другие морфологические признаки: обра- зование наречия у атмосферных прилагательных, образование отвлеченного существительного у прилагательных второго склонения, сравнение у прилага- телных состояния, категория определенности или (не)вариантности формы окончания в именительном падеже мужского рода единственного числа во всех синтаксических ролях у относительного да и качественного адъективного слова и др. На словообразовательный семантический критерий обращается внимание при определении группы имен прилагательных со суффиксальным оконча- ниями -ski, -ški, -ji; если их основа стилистически окрашена, экспресивна, они находят отвещающее вопросительное слово в адъективном местоимени kakšen и включаются в разряд качественных адъективных слов (они не являются больше относительными). Учет грамматических признаков как семантически релевантного критерия позволяет с одной стороны проверку семантических групп помощью языковых средств, с другой стороны этим доказана конкретная семантическая роль этих грамматических признаков.