ptOyJirg knJi^ 54ooo_Kp|5j INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH številka 11 .■I"!*, ■ ■■■■seemaes aB"llalla LETO XI. ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■_ — ■ ■ « ■ ■ ■ 1a%,,B"a,V%"a"a"a"»"a"a"a"a"a"a IZDELKOV w ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ►»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O* SAVA POKROVITELJ V nekaj prejšnjih številkah smo objavili več sestavkov o povezovanju naše tovarne s šolami. Razmeroma široki organizaciji akcij in prireditev v letošnjem, jubilejnem letu naše tovarne smo dodali še eno. Sava je bila pokrovitelj tekmovanja mladih matema- tikov — učencev osnovnih šol. Zaradi zanimivosti navajamo skrajšano poročilo komisije, ki je tekmovanje organizirala. Ta sestavek je zadnji iz serije. Društvo matematikov, fizikov in astronomov in Zavod za šolstvo organizirata že več let zaporedo- LBoruf Šnuderl odhaja Ob koncu maja je odšel iz Save na novo službeno dolžnost direktor kadrovske službe Borut Šnuderl. V Savi je bil od leta 1963 dalje; sprva je bil pravni referent, nato vršilec dolžnosti vodje in nazadnje vodja kadrovske službe. Poleg rednega dela se je Borut Šnuderl uspešno vključeval tudi v družbeno in politično življenje podjetja, predvsem pa je veliko prispeval k razvoju informiranja v Savi, saj je bil eden najbolj vnetih zagovornikov objektivnega in celovitega obveščanja Savčanov. Pa ne samo to. Tudi sam je sodeloval pri obveščanju in pogostokrat prisostvoval sejam uredniškega odbora in pomagal pri zbiranju gradiva za obveščanje. Predvsem zato so mu tudi namenjene tele vrstice. Na novem delovnem mestu mu želimo kar največ uspehov. Zdravko Korenčan, vodja KS Po odhodu Boruta Šnuderla bo vodil delo dosedanji pomočnik direktorja v kadrovski službi Zdravko Korenčan. Zdravko Korenčan je inženir organizacije dela in pred združitvijo Standarda s Savo je bil v Standardu vodja kadrovske splošne službe, po združitvi pa pomočnik direktorja kadrovske službe. Na svojem prejšnjem delovnem mestu je svoje delo opravljal zelo uspešno, saj je znano, da je imel Standard pred združitvijo s Savo dobro kadrovsko strukturo, njegove izkušnje pomočnika direktorja kadrovske službe v Savi pa mu po dveh letih in pol dajejo veliko možnosti za uspeh tudi za prihodnje. Vsi, ki ga poznamo kot vestnega in humanega sodelavca, mu želimo vse najboljše. ma tekmovanja mladih matematikov — učencev osnovnih šol z željo, da bi vzbudila med učenci zanimanje za ta predmet in ga popularizirala. Tekmovanje ima torej že tradicijo in je bilo že letošnje 9. zapored. Za vsa tekmovanja so se učenci med letom pripravljali v krožkih, s katerimi smo želeli vzbuditi v učencih ljubezen do matematike ter poglobiti in razširiti znanje, ki je ob velikem napredku naravoslovnih ved in tehnike vedno bolj potrebno. Letošnje občinsko tekmovanje je bilo v soboto, 29. maja, in je imelo poseben poudarek ob dejstvu, da je tovarna Sava prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem. Vse šole v občini so najprej izbrale najboljše učence na šolskih tekmovanjih, kjer so najboljši tekmovalci dobili bronasta Vegova priznanja. Občinskega tekmovanja se je udeležilo 139 tekmovalcev, in sicer 47 učencev 6. razreda, 44 učencev 7. razreda in 48 učencev 8. razreda. Učenci vsakega razreda so reševali po 5 nalog, ki so bile v celoti ocenjene s 25 točkami. Razpon doseženih točk v posameznih razredih je naslednji: v 6. razredu od 4 do 24,5 točke, v 7. razredu od ,05 do 21,5 točke, v 8. razredu 1,5 do 17 točk. Korekturna komisija je pregledala naloge in razporedila učence po doseženih rezultatih: 6. razred: 1. mesto Silvo Žlebir, osnovna šola Cerklje, 2. mesto Janez Žlebir, osnovna šola Cerklje, 3. mesto Vinko Mohorič, osnovna šola »Simon Jenko«, Kranj. Štiriindvajset učencev pa je dobilo srebrno Vegovo priznanje. 7. razred: 1. mesto Irena Potočnik, osnovna šola »France Prešeren«, Kranj, 2. mesto Gorazd Zupančič, osnovna šola »Lucijan Seljak«, Kranj 3. mesto si delita dva učenca: Irma Kern, osnovna šola »Lucijan Seljak«, Kranj in Janko Močnik, osnovna šola Cerklje. Petnajst učencev pa je dobilo srebrna Vegova priznanja. 8. razred: 1. mesto Janez Marinšek, osnovna šola »France Prešeren«, Kranj, 2. mesto Franc Cilenšek, osnovna šola »Stane Žagar, Kranj, 3. mesto si delijo trije učenci: Erika Aljančič, osnovna šola »France Prešeren«, Kranj, Sandi Troha, osnovna šola »Stane Žagar«, Kranj in Smislana Vončina, osnovna šola »Simon Jenko«, Kranj. Štirinajst učencev je dobilo srebrna Vegova priznanja. Občinska komisija se v imenu tekmovalcev zahvaljuje tovarni Sava za pokroviteljstvo in izraža željo, da bi v prihodnjih letih še prišlo do takega sodelovanja. Upamo, da se bodo naši učenci še naprej trudili in se udeleževali še novih tekmovanj na področju naravoslovnih ved. Predsednik komisije: Ivanka Gros Po tekmovanju smo se pogovarjali z nekaterimi šolarji. Preberite, kaj so povedali. (Nadaljev. na 3. str.) Silvo žlebir Smiljana Vončina Janez Marinšek Pomen obveščanja v samoupravnih organizacijah Neštetokrat se ob raznih zapet-Ijajih, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah kot samoupravnih skupnostih, ugotavlja, da obveščanje še vedno nima tistega mesta, ki mu pripada. Delo delavca-upravljalca je tesno povezano s samim upravljanjem, uspešnega dela in samoupravljanja pa si brez dobro razvitega obveščanja ne moremo zamišljati. človek je sporočal že od vsega njegovega obstoja, na podlagi tega sprejemal razne odločitve in reševal probleme. Danes samo pravilno informiran delavec-uprav-Ijalec lahko uspešno opravlja svoje delo, svoje dolžnosti. Vsakega člana delovne organizacije zanimajo predvsem informacije o gospodarskih razmerah tako v podjetju kot v družbi kot celoti, o stanju na trgu, na katerem nastopa njegova delovna organizacija, ukrepih družbe za stabilizacijo trga in gospodarstva itd. Poleg tega seznanjanja pa naj pravilno obveščanje vzbudi v delav-cu-upravljalcu zavest pripadnosti kolektivu. S tem ne bomo samo krepili njegove zavesti, temveč mu bomo dali občutek, da njegova osebnost, njegova beseda v podjetju nekaj pomeni. Če bo dobro seznanjen z vsemi problemi, ki zadevajo njegov življenjski obstoj, potem bo tudi aktivno sodeloval pri odločitvah organov upravljanja, ki te probleme rešujejo. Razpravljati o tem, ali je dobro, če so člani delovne skupnosti premalo ali preveč informirani, mislim, da ni pomembno. Zavedati se moramo namreč tega, da se vsaka dobro naložena investicija bogato poplača. Še posebno naložena v človeka. Dobra in pametna politika obveščanja ne bo pripeljala do pojava, kot nekateri pravijo, da delavci niso zavzeti za samoupravljanje, temveč bo spodbudila upravljalca, da bo zavestno segal po informacijah, vedoč, da si bo na ta način povečal svoje obzorje in s tem še bolj utrdil vlogo, ki mu jo je dala samoupravna družba. Tok nabiranja znanja, tako s področja dela kot s področja samoupravljanja je stalen, človek se uči celo življenje in samo dobro organiziran sistem obveščanja lahko zagotovi, da se ta tok ne prekine, če obveščenost v delovni organizaciji ni dobro organizirana, potem tudi ne moremo pričakovati dobrega poslovanja kolektiva, ne demokratičnih samoupravnih odnosov. Markelj Stane Razpisi Izobraževalni center industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava« Kranj objavlja za šolsko leto 1971/72 NATEČAJ za vpis v : I. POKLICNO GUMARSKO ŠOLO — za gumarje-izdelovalce pnevmatike (široki profil), — za gumarj e-izdelovalce tehničnih izdelkov (širok profil). Šolanje traja dve leti; pouk je teoretičen in praktičen. Razpisanih je 30 mest (moški). Pogoji za vpis so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — opravljen zdravniški pregled v obratni ambulanti »Sava«, — opravljen psihološki test. II. POKLICNO ŠOLO ZA GUMARJE OZKEGA PROFILA Šolanje traja eno leto; pouk je teoretičen in praktičen. Razpisanih je 30 mest (moški). Pogoji za vpis so: — 6 razredov osnovne šole, — starost najmanj 15 let, — opravljen zdravniški pregled v obratni ambulanti »Sava«, — opravljen psihološki test. III. Obenem objavljamo PROSTA UČNA MESTA ZA: — strojne ključavničarje 6 mest, — strugarje 1 mesto, — elektrikarje 3 mesta, — prodajalce (v Kranju) 1 mesto. Šolanje traja tri leta. Pouk je teoretičen (na ustrezni poklicni šoli v Kranju) in praktičen v našem podjetju. Pogoji za zasedbo teh učnih mest so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — opravljen zdravniški pregled v obratni ambulanti »Sava«, — opravljen psihološki test. Prijave naj kandidati pošljejo v Izobraževalni center »Sava« Kranj, Medetova 1 (64001) do 20. junija 1971. Prošnji naj prilože: — zadnje šolsko spričevalo, — izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju s podjetjem toliko časa, kolikor je šolanje trajalo. V primeru, da žele med šolanjem biti v oskrbi dijaškega doma, naj prilože tudi prošnjo za bivanje v domu. Kandidati za vpis v posamezne oddelke šol bo izobraževalni center pozval na zdravniški pregled in psihološko testiranje v Kranj, za kar jim bo potne stroške povrnil. Učencem nudimo v času šolanja: — mesečno nagrado od 230 do 450 din, odvisno od učnega uspeha in letnika šolanja, — povračilo prevoznih stroškov nad 24 din, če se učenec vozi v šolo, — polovico vzdrževalnine v dijaškem domu, če učenec med šolanjem biva v domu, — delovno obleko in čevlje. Po končanem šolanju se učenci zaposle v podjetju. Učencem, ki zelo dobro zaključijo šolanje ter se izkažejo pri delu, omogoči podjetje nadaljnje šolanje ob delu. Popravek Ste prebrali v 10. številki naš vanje bo (toda niso vedeti za razgovor z Marijo Bogataj? Če datum). Prvo mesto na tekmo-ste, potem vas moram opozoriti, vanju pa je le dokaz tesnega in da se nam je vrinila napaka pri prizadevnega sodelovanja med odgovoru na vprašanja »ali ste vodstvom civilne zaščite in ekipo obveščeni«. Odgovor je bil »ne, prve pomoči, obveščeni pa nismo dovolj ...« šlo je samo zato, da je tekmo- P° krivdi kogarkoli se je napaka valna ekipa nekoliko pozno do- vrinila, se uredništvo prizadetim bila Obvestilo o tekmovanju, če- opravičuje, prav so že prej vedeli, da tekmo- Urednik Beg z morišča Bliža se 4. julij, dan borca. Vsako leto doslej smo ob tem prazniku objavili tudi v našem glasilu sestavke, posvečene spominom slavnih dni narodnoosvo-bodilnega boja. Današnji je nekoliko drugačen: predstavljamo vam knjigo Jožeta Vidica Beg z morišča. V njej avtor opisuje odisejado skupine partizanov izmed katerih sta dva delala v naši tovarni, zato boste prav gotovo radi segli po njej. Letos je Jože Vidic, doma iz Sela pri Žirovnici, prejel za knjigo Beg z morišča Kajuhovo nagrado. V knjigi bo na 470 straneh objavljenih 136 fotografij živih in padlih borcev ter drugih dokumentov. Knjiga je zbirka 41 resničnih partizanskih zgodb z Gor renjske. Avtor je v teh reportažah orisal številne zanimive dogodke in osebe iz narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Skrbno je zbral gradivo in z vztrajnim zasliševanjem prič prepričljivo razkril nekatera dogajanja, ki doslej še niso bila tako skrbno opisana. Vidičeve reportaže verodostojno prikazujejo življenje gorenjskih aktivistov, kurirjev in drugih partizanov ter njihove stike s prebivalstvom. Najboljši so neposredni opisi dogodkov, ki so jih avtorju pripo-godkov, ki so jih avtorju pripovedovali preživeli borci in aktivisti. Zgodbe bodo zanimivo branje ne le za ljudi, ki so vojno preživljali, temveč jih bo rada prebirala tudi mladina; širile jim bodo obzorje in jih seznanjale z življenjem med okupacijo. Pomembno je povedati, da v knjigi opisuje številne dogodke v naši bližnji okolici. V reportaži Beg z morišča opisuje, kako so partizani poleti 1942. leta požgali cestni in železniški most v Mostah pri Žirovnici. Nemci so iz maščevanja čez dva dni ustrelili 28 talcev, eden pa jim je pobegnil in se čez osem dni priključil partizanom na Pokljuki. V Mostah so streljali talce iz tržaške, kranjske in škofjeloške občine. Toda 25 let po vojni nismo vedeli, kdo je bil pobegli talec. V knjigi Ivana Jana Med gorenjskimi partizani je podatek, da je v Mostah pobegnil Alfonz šiška iz Stražišča. To ime navaja tudi Franc Konobelj-Slovenko v knjigi Pod Mežafclo in Karavankami so se uprli. Ljudje so med vojno na splošno menili, da je v Mostah pobegnil znani predvojni telovadec Franc Rekar iz Kranja. Toda v Mostah ni pobegnil niti Rekar niti šiška. Pobegli talec, ki je v partizanih dobil partizansko ime Žar, je stanovali pri sestri na Primskovem. V naši tovarni dela nekdanje Žarovo dekle, ki je avtorju knjige pripovedovalo svoje spomine. Zanimivo je, da je od vseh preživetih partizanov, ki so poznali partizana žara, samo Adolf Praček — Adi s Primsko-vega vedel za pravo ime partizana žara. V zgodbi Radovna gori avtor opisuje pretresljive spomine Zahvala Vsi, ki smo bili od 1. do 10. junija na morju v Novigradu, kar so nam omogočili delavci oddelka za socialno delo ter sindikalna organizacija — se za skrb in vse, kar ste za nasl naredili, prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo tov. Planinškov!, ki je za naše počutje vseskozi skrbela. V imenu skupine Franc B olika Podpisana se naj lepše zahvaljujem kolektivu Sava za pozornost in denarno- nagrado, ki sem jo dobila ob 50-Ietnioi tovarne Sava. Želim vam še veliko delovnih uspehov! Marija Remic, upokojenka Bobovk 21 preživelih te velike drame pod ni, da so Nemci takrat v gorečo Triglavom. Septembra 1944. leta hišo vrgli njegovo mamo, staro so Nemci požgati to vas, v ogenj mamo, 22-letno sestro Heleno, pa zmetali vse od dojenčkov de 10-letno sestro Francko, 54etnega staršev. Jože Rekar iz Radovne je Vinka, 3-lotnega Viktorja in osem kot partizanski kurir s hriba gle- mesecev starega brata Primoža, dal, kako gori njegova rojstna . - . vas in domača hiša. Še slutil pa (Nadaljev. na 4. Str.) Novice člani mestnega sveta zahodnonemškega mesta Amberg, s katerim ima mesto Kranj že nekaj let prijateljske stike, so bili na obisku v Savi. Sprejel in pozdravil jih je inž. Helmut Turzanski, pomočnik glavnega direktorja podjetja. Goste smo seznanili z zgodovino podjetja, z njegovo dejavnostjo in obsegom proizvodnje. Po kratkih pogovorih so si gostje ogledali nekatere delovne enote. Pred dnevi smo zvedeli žalostno novico, da je dobila naša sodelavka Olga Selič težke opekline po vsem telesu ob eksploziji bencinskih hlapov v svojem stanovanju. Iz bolnišnice, kjer je, so sporočili, da bi potrebovali nekaj ljudi, ki bi bili pripravljeni darovati kožo naši sodelavki. Oddelek za socialno varstvo je takoj stopil v akcijo in prvi štirje prostovoljci so bili pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Pred odhodom v Ljubljano jih je posnel naš fotograf in mi vam jih predstavljamo: Marinko Boštjan iz nabavne službe, Franc Feguš iz prešanih izdelkov I, Jože Boltez iz prevleke valjev in Miro Kancilja iz trgovske mreže (od leve proti desni). Zdravstveno stanje naše sodelavke se je ta čas bistveno izboljšalo, tako da pomoč ni bila potrebna. Kljub temu se čutimo dolžni izreči jim javno zahvalo za pripravljenost pomagati sočloveku. Naša ekipa prve pomoči ima za sabo že vrsto uspelih nastopov. Osvojeno prvo mesto na medobčinskem tekmovanju za leto 1970, prvo mesto na republiškem tekmovanju in prvo mesto na tekmovanju v Avstriji. Ekipo sestavljajo: Marija Ličan, vodja ekipe Marija Bogataj, Anton Perš, Alojz Marinšek, Franc Čeferin, Janez Klemenčič, rezerva Jernej Toplak (od leve proti desni). Sava pokrovitelj (Nadaljevanje s 1. str.) SILVO ŽLEBIR Najmlajši od tekmovalcev, 12-letni Silvo žlebir z osnovne šole Davorina Jenka je bil pa sploh skromen v odgovorih, kot je tudi v resnici skromen fantiček. Kaj pa matematika, ali si talent? Ne. Se ti zdi, da ti je pomagala pridnost ali bistrost? Ne vem. Kadar pišete šolsko nalogo, ali se dosti učiš? Dosti, predvsem pa delam naloge. Te v šoli še kaj posebno veseli? Zgodovina. Kako pa je s spričevali? Vedno sem bil odličen. Ali ti kakšen predmet dela težave? Telovadba mi ne gre najbolje. Malo sem neroden. Imaš že načrte za nadalnje šolanje? V gimnazijo bom šel. Potem je še povedal, da je vesel nagrade, da je prvič tekmoval, da je bil prvič v Savi in da se še ni odločil, kaj bo študiral. Izdal nam je celo to, da zbira značke. Ni pa bolj natanko povedal, kako to da so Cerkljam (udeleženci tekmovanja) izgubili v Kranju. Zanimiv pa je odgovor na zadnje vprašanje: Ali te pri pouku kaj moti, ali se ti zdi, da je šola prestroga? Prestroga nasploh. To je povedal prvonagrajenec' tekmovanja v matematiki. JANEZ MARINŠEK Rad poslušam zabavno glasbo. Hkrati ob pouku matematike je tudi fizika. Ali se ti zdi fizika bolj Življenjska? Za poprečnega človeka na vsak način. Več pride v življenju prav. Če bi naprej študiral, zakaj bi se odločil — fiziko ali matematiko? Mislim, da za fiziko prej kot za matematiko. Ali imaš kakšno posebno željo, kaj bi recimo bralcem povedal? To je težje. Želel bi jim, da bi imeli čim boljše pogoje za delo in da bi si delo večkrat zamenjali, ker je preveč enolično. SMILJA VONČINA 14-letna Vončina Smiljana, učenka 8. razreda osnovne šole Simon Jenko, Kranj je bila še najbolj zgovorna. Tekmovala si v matematiki, zakaj? Ne vem, zdi se mi, da so tekmovanja potrebna, predvsem na šoli. Meni je to koristilo, ker sem že odločena, da bom študirala matematiko. Sedaj čakam na republiško tekmovanje. Ali je bilo tekmovanje v prijateljskem duhu? Veliko pomaga, če pred tekmovanjem ne govorimo o matematiki, ampak o čem drugem. Je zate pouk v šoli dovolj? Ne, dodaten pouk in^amo še v šoli, poleg tega pa naročam tudi Matematični list, ki ga dobim iz Beograda. V njem najdem dovolj nalog za računanje. Morda naloge tudi sestavljaš? Ne. Te veseli še kak drug predmet? Sploh se rada učim. Diverzantske akcije na Gorenjskem so imele velik odmev med našim narodom. Slika nam prikazuje razdejanje po akciji na železniški most v Žirovnici. Okupator pa se je z represalijami hotel maščevati nad zaporniki in nedolžnim prebivalstvom. Starost: 15 let Sedaj si v osmem razredu, kaj misliš za naprej? Odločil sem se za gimnazijo. Kaj pa uspeh pri matematiki? Ne vem, lani sem bil 4. na občinskem tekmovanju, v šoli pa sem vedno prvi. Ali se veliko učiš? Sploh se ne učim. Ali si v matematiki vedno dober, ali ti tudi spodrsne? Na koncu šolskega leta sem vedno imel petico. Kaj pa jezik? Poprečno imam tri. Pri jeziku se je treba učiti. Ali si bil prvič v tovarni? Da. Ali imajo delavci lahko delo? Samo nekateri, večina pa ne; zrak je zelo slab. Zakaj misliš, da je delo najtežje? Mislim, da zaradi zraka. Vem, da sam ne bi vzdržal. Pri nekaterih je delo zelo enolično. Ali bi ti delal v tovarni? V avtopnevmatiki že ne. Kaj pa pri računalniku? To pa bi. Imaš kakšnega konjička? Ne, doma pomagam v gostilni. Rad imam tudi nogomet. Kaj pa kultura? Kaj bi želela v šoli spremeniti? Profesorji ne dovolijo dovolj kontakta, sicer pa ne vem, kaj bi hotela spremeniti. In odnosi sošolcev do matematike, kemije in fizike? Matematika je za večino zelo težka, meni pa ne dela težav. Mi-siim, da je veliko, če zamudiš razlago. Matematika je predvsem razmišljanje. Pa šolanje? Najprej bom šla v gimnazijo, potem pa bom študirala matematiko. Si bila danes prvič v tovarni? Danes sem bila že tretjič. Predvsem stroji in proizvodni proces so zanimivi, če samo opazuješ. Premišljevala sem, kako težko je pri strojih delati; to je preveč enolično. Beg z morišča (Nadaljev. z 2. str.) Sledijo sestavki Smrt kurirjev na Zabresti planini, Zaseda v Dragi, Na ukaz gestapa v partizane, Prešernova Vrba med NOB, Kaj se je zgodilo na Kraljevem polju v Begunjah, Samomorilec pripoveduje, Truplo ob progi, Skrivnostna smrt Staneta Sekar-dija. Obsojeni na giljotino. Poskus upora v begunjskem zaporu itn. Predvsem naj opozorimo, da bo v knjigi prvič objavljen življenjepis Tugomirja Vidmarja, Kranjčana, ki je bil 1941, leta sekretar SKOJ za mesto Kranj, pozneje pa inštruktor SKOJ za Gorenjsko. Pretresljivo je pričevanje njegove sestre Majde, kako so ga gestapovci s pomočjo provokatorja dobili v roke. Vidmarja so strahotno mučili in ustrelili v Dragi. Življenjepisi in opisi smrti Franca Rekarja, Tugomirja Vidmarja, partizana Žara, Alfonza šiške in drugih organizatorjev vstaje in SKOJ ne bodo le zanimivo branje, temveč bo knjiga služila tudi za boljše razumevanje razvoja NOB na našem področju. Knjigo bo izdal zavod Borec v Ljubljani. Izšla bo konec junija. Knjigo lahko naročite na naslov: Zavod Borec, Ljubljana, Beethovnova 10, ali pa na naslov: Majda Zaplotnik, tajništvo DPO. Cena knjige je 92,00 din. Kaj bi želela delavcem? Želim jim čim več uspeha pri delu. Zdi se mi škoda, da imajo tako malo izobrazbe. Videla sem, da delajo kot roboti, želim, da bi se zavedali, da ustvarjajo za človeka. Imaš kakšno posebno željo? Niti ne. Pivk T. Kako izboljšati delo? Izumov, tehničnih izboljšav in vloga delavcev iz proizvodnje pri koristnih predlogov je v Jugosla- dajanju pobud za racionalizacijo, viji vedno manj. Smo med evrop- zelo pomembna. Volvo plača sko-skimi državami skoraj na zad- raj pol milijona kron letno za njem mestu. Zakaj tako? O tem takšne pobude. To je način, da že leta in leta debatirajo na vseh postanejo ljudje za delo bolj za-nivojih. vzeti. Urednik Vi vprašujete, mi odgovarjamo Tako kot večina sem tudi jaz prebral zadnji Informator št. 282, ki je izšel pred izplačilom OD za mesec maj. Med drugim prinaša tudi naslednje sklepe odbora za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnega dohodka: 1. Proizvodnim in vzdrževalnim delovnim enotam (vključno skladišče in notranji transport) se prizna na račun uspešnega gospodarjenja pri materialnih stroških v I. stomesečju udeležba pri dohodku podjetja za osebne dohodke v višini 10 % poprečnih mesečnih osebnih dohodkov v prvem tromesečju za dejansko opravljene ure. 2. Strokovnim službam se za I. tromesečje ne prizna udeležbe pri delitvi dohodka podjetja za osebne dohodke. Ta dva sklepa sta bila zelo skromn oobrazložena. V obrazložitvi 1. sklepa je fi-nančno-računovodska služba navedla razloge, ki so vplivali na navedeno obliko sklepa: netočen prevzem in prodaja, neustrezni normativi, problemi pri izpolnjevanju materialne dokumentacije. Strokovne službe po pravilniku o ugotavljanju in delitvi dohodka nimajo priznane dodatne udeležbe, ker finančni rezultat oziroma pokritje (predpisana kot osnova za oblikovanje morebitnega preseženega dela osebnih dohodkov) nista bila dosežena v višini, kot jo predvideva gospodarski načrt za leto 1971. Ker menim, da nisem edini, ki ga to zanima, temveč je še precej takih, prosim, da zato odgovorni odgovorijo in obrazložijo malo jasneje v prihodnjem časopisu naslednje: 1. Na osnovi česa je prišlo do prvega in drugega sklepa odbora? 2. Kdo je konkretno odgovoren za vzroke, ki so vplivali na ta dva sklepa (nekaj vzrokov je zgoraj omenjenih!) in, ali samo strokovne službe vplivajo na finančni rezultat. 3. Kdo je odgovoren za (ne)uspeš-no delo v delovnih enotah oziroma strokovnih službah. (Marjan, četrte točke tvojega vprašanja nismo objavili, ker se ne nanaša na ostale tri. Opomba uredništva). Marijan Mrak POPRAVEK V posebni številki Informatorja, kjer smo vam predstavili novo izvoljene člane odborov (skupno 121) podjetja se nam je vrinila neljuba napaka: pri navajanju podatkov o strokovni usposobljenosti nismo upoštevali naj novejših. Tako se je zgodilo, da je bil pri nekaterih, ki so lani hodili na fakulteto, naveden samo naziv tehnik, čeprav so medtem že diplomirali. V oddelku za informiranje, kjer smo ta Informator pripravljali in podatke jemali iz lanskega Informatorja, na te spremembe nismo bili dovolj pozorni. Vsem, ki ste nas na to opozorili, se za to zahvaljujemo, vsem pa se iskreno opravičujemo. Dr. Premru izroča nagrado najboljšemu na tekmovanju kemikov in fizikov. Februarja letos je bilo eno od takih posvetovanj v Mariboru — na pobudo Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. 16. junija je ta odbor sprejel priporočilo, kako to izredno pomembno dejavnost izumiteljstva v delovnih organizacijah oživeti in povečati. O tem bomo v prihodnji številki objavili daljši sestavek, danes pa preberite, kakšen odnos do izumiteljstva imajo v tovarni Volvo na Švedskem. Volvo je prva firma na Švedskem, ki je uvedla vnaprej odrejene časovne standarde in norme. Ti standardi so zajeli vse elemente gibov, ki jih človek vrši pri opravljanju določenega dela (uspeh: 75% prihranek na času). Kljub dejstvu, da ima »Volvo« vrhunske strokovnjake, ki so delali na teh metodah, je ostala l£-i-ev. '3Woilo- Scfv -|XVXcLv-CVur i Olo/ivcv -UA- zcce-Aijlz- V. gumijada v Skopju V soboto, 29. in nedeljo 30. maja je bila v Skopju V. že tradicionalna gumijada, športne igre gumarskih podjetij iz vse Jugoslavije. Že v petek, 28. maja, so se zbrali tekmovalci iz desetih jugoslovanskih gumarskih podjetij, in to iz: Risa (Zagreb), Borova (Borovo), Rekorda (Rakovica), Vulkan (Niš), Tigra (Pirot), Gazele (Skopje), Vitojevac (Vmjačka Banja), Dimitrovgrada (Dimitrovgrad), Ba-točine (Kragujevac), Balkan (Suva Reka) in Sava (Kranj). zmagal. Zaradi dobre razlike v golih s teh dveh tekem so kljub temu porazu osvojili zelo dobro 4. mesto. Prvi so bili nogometaši iz Dimitrovgrada, drugi pa iz Risa. Rokometašice so zaigrale prvo tekmo proti ekipi Borova. Kljub temu, da so bile v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, so Bo-rovčanke našle orožje, pred katerim so naše klonile in tako izgubile to tekmo. V naslednjem kolu so naše naletele na včasih zelo do- Ekipa naše tovarne med otvoritveno slovesnostjo V. gumijade v Skopju. Savčani smo odpotovali v Skopje z letalom z Bmikov preko Beograda. V Skopju so nas na letališču pričakali domačini z avtobusom in nas prepeljali v naselje na hribčku nad Skopjem, po imenu Vodno, kjer smo v počitniškem domu Rdečega križa imeli prenočišča in prehrano. Tu so bili tudi tekmovalci iz Vulkana in Vmjač-ke Banje. Imeli smo zelo lep razgled na celo Skopje, posebno še zvečer, ko so se prižgale luči. bro ekipo iz Niša, vendar so naše odločile tekmo v svojo korist in zasedle v skupnem plasmaju odlično 3. mesto. Prve so bile Skop-Ijanke, druge pa Borovčanke. Rokometaši so se pripravljali na veliki boj z rokometaši Batočine in jih premagali. V dragem kolu pa so naleteli na lanskoletnega prvaka v rokometu, ekipo Rekorda iz Rakovice. Ko je bilo že sko- Strelci so streljali v soboto popoldne in do večera končali tekmovanje. Ekipa v postavi Peternel, Čeme, Toplišek ni imela enakovrednega nasprotnika in je tako zmagala s precejšnjo prednostjo. Tako je zasedla prvo mesto in osvojila pokal za Savčane. Tudi posamezno sta zasedla Peternel in Čeme prvo in drago mesto; torej se le vidi razlika in umirjenost ter kvaliteta naših strelcev. No in končno rezultat savske ekipe v skupnem plasmaju, torej eno prvo mesto, eno drugo, eno tretje in dve četrti mesti. To je zadostovalo, da smo s precejšnjo razliko do tretjega osvojili drago mesto. Prva je bila Gazela z osvojenimi tremi prvimi mesti, enim tretjim in enim petim mestom. Za zaključek še to, da je ves čas tekmovanja padal dež, da je organizacija zelo šepala, še več, bila je slaba, in da je bila prehrana zelo slaba. Po našem občutku, to je po občutku vseh savskih risovih, niških in še nekaterih tekmovalcev, je bila ta gumijada do sedaj najslabša. Ne samo po organizaciji, ampak tudi po načinu sojenja sodnikov na tekmah, ki so verjetno imeli dolžnost, da za vsako ceno morajo zmagati domači. Našim tekmovalcem se zahvaljujem za pošteno in borbeno tekmovanje, saj so morali požreti marsikatero pikro od domače — skopske publike ob igrišču, na drugi strani pa se jim zahvaljujem za samodisciplino in disciplino ekip kot celote. Naslednjo gumijado bo organiziral Tigar iz Pirota. Torej, savski športniki začnite se pripravljati že danes, da bo kvaliteta tekem še na višjem nivoju; poskusili bomo osvojiti prehodni pokal, ker bo takrat trajno naš. Toni Horvat Personalne vesti V soboto zjutraj je bila otvoritev tekmovanja v košarki, v dvorani Rabotničkega. Tu se je prvič zataknilo. Tekmovalcev iz Rekorda iz Rakovice ni bilo od nikoder. Skopski vodič se je »izgubil« in kolegi iz Rakovice niso vedeli, kam morajo iti. Vendar so kasneje z enourno zamudo kljub temu prišli. Prireditev je otvoril direktor Gazele, potem pa se je tekmovanje pričelo. Od naših tekmovalcev so prvi tekmovali šahisti, ki so že v soboto popoldan končali turnir. Tu so bili vsi dvoboji zelo težki in borbeni. Kljub enemu porazu in dvema neodločenima dvobojema so se uvrstili na odlično 4. mesto. Zmagala je ekipa Gazele. raj vse izgubljeno, saj je nasprot-Nekako ob istem času so tekmo- nji- vodil z 9:1, so začeli naši vali nogometaši, rokometašice in gristi in gristi. 0b zaključnem pi-rokometaš, Nogometaši so na zelo sku sodnika so naši ali z spolzkem terenu in borbeno igro , , ... 13 . premagali solidno ekipo Batočine dvema goloma razlike m se tako in se tako uvrstili v naslednje uvrstili v finale, ki je bil v ne-kolo. Popoldne so jim bili nasprot- del j o. V finalu so se srečali z Radiča Stankovič — konfekcio-niki nogometaši iz Rakovice. To ekipo Gazele. Prvi polčas je pote- ner predpasnikov; Ignac Suhadol-sta bila zelo enakovredna tekme- kal v znamenju enakovredne moči. nik vulkanizer tehničnih izdelkov; ca. Vendar naši niso dali gola, še Zaradi izredno pristranskih sod- Marija Jereb in Marija Dobrovoljc več, zagrešili so najstrožjo kazen nikov so naši tekmo izgubili in — delavki pri montaži cevk za — enajstmetrovko, s katero je na- tako osvojili drago mesto za Ga- zračne tlačilke; Cvetka Leskovec — čistilka; Alojz Perpar — strojni ključavničar; Silva Juhant — konfekcionerka velozračnic III; Milan Cufer — tehtalec II; Janez Bojnec — vulkanizer pnevmatike 14 X 4; Drago Deanovič — delavec pri štirivaljčnem kalandra; Drago Sever — transportni delavec; Jože Brišar — predgrevalec II; Jože Rogelj — transportni delavec; Jože Obad — pomožni konfekcioner potniških avtoplaščev; Eva Papler — konfekcionerka velozračnic II; Branko Pečjak — konfekcioner potniških avtoplaščev; Ivica Ska-lič — konfekcioner moped in 14 X 4 zračnic; Majda Bohinc — ročno izsekavanje tehničnih izdelkov; Angela Jenko — čistilka; Albin Salmič — pomožni konfekcioner potniških avtoplaščev; Ivan Jama — vulkanizer na preši Rokometna ekipa Save med igro. Kljub slabemu vremenu in slabi 500 X 500; Stane Založnik — trans-organizaciji je bilo tekmovanje borbeno. portni delavec; Štefanija Tičar — sprotnik dosegel gol in tako tudi zelo. Tokrat so nam pisali in pozdravljajo svoje sodelavce Alojz Cimžar iz Zagreba, Jože Šmid iz Benkovca in Tomislav Hudoklin iz Pule. Obenem tole: časopis vam bomo pričeli pošiljati takoj, ostalo pa sem dal »naprej«. Lep pozdrav in oglasite se še. Urednik Po dolgem čas sem le zbrav tolk korajže, d enu jnau dalš pisanje gor postavm. Kle u Raj lovcu je moj drug dom. Soldašne s človk kr prvad. Pasulj, makaroni, Žele, no ja, pa še straže. Ja veste, ko neblo te preklemane straže b še kar švo. No kt sem djav, da blo kar lušno. Ampak povem vam, da fletnejš deklet kt so na Kranskem ni. No, ja poznate tisto vižo k prav ... so visoke gore, pa zavber dekleta in lepše žene. Tud tle okol eo id j e kr prjazn, le druge manire majo in verjel al pa ne, še po polk se na znajo zasukat. Janez Jereb, dipl. inž. VP 5358/5 71211 Rajlovac Dragi Janez! Tvojega pisma sem se pa resnično razveselil. Objavil sem del tega kar si napisal in upam, da te bo to samo spodbudilo, da se še poglobiš pri pisanju in skušaš iz dneva v dan napisati čimveč v pristni »kranjščini«. Lep pozdrav in na skorajšnje snidenje. Urednik Kratko, a zanimivo pismo nam daj pa se je spominjam samo v je poslal Slavko Kunej. Med dru- najilepšem.« gim piše: Vsem lep pozdrav! »... ko sem bil doma, sem sko- Slavko Kunej raj vsak ponedeljek spustil kako v. p. 4945/14 a kletvico na račun tovarne — se- 36002 Kraljevo •••••••••••••(•••••••••••»•••••••••••»•••••••••a Upokojenci se nam zahvaljujejo Za nas vse nepričakovan sklep, da nagrade na leta zaposlitve dobimo tudi upokojenci, je prav gotovo prijetno presenetil slehernega. Ob razgovorih je marsikdo dejal, da je priznanje za naše delo in naš prispevek k razvoju tovarne Sava ena najlepših potez vsega sedanjega kolektiva. Želimo vam nadaljnje sreče in delovnih uspehov. Valentin Svete »••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee previjalka preje; Marija Bohnec — pomočnik pri brizganju; Janez Nunar — električar III; Janez Lipar — ključavničar III; Ladislav Mrac — tekoči kontrolor; Jože Duhovnik, dipl. inž. — stažist; Anamarija Obleščak — stažist; Branko Grobovšek — pomočnik skladiščnika; Fazli Morina — dvoriščni delavec; Stane Ažman — laborant II; Vinko Kopač — električar I; Branko Novak — pomožni konfekcioner spiralnih cevi; Janez Bizjak — delavec pri strojnem obrezovanju veloplaščev; Marjan Ahčin — delavec pri rezanju tesnil in tekstila; Jože Juvan — transportni delavec; Uroš Hafner — transportni delavec; Franc Kavčič — transportni delavec; Milan Zupančič — pomočnik pri brizganju; Jože Kepic — trasportni delavec; Isa Bajrovič — vulkani- zer na preši 500 X 500; Štefan Olaj — pomočnik pri dubliranju in pra-šenju; Dragomir Čuk — komercialni predstavnik za področje SR Srbije; Božena Punčec — vulka-nizerka velozračnic; Leopold Hladnik — izmenski delovodja; Janko Bratina — analitik stroškov; Anton Kepic, dipl. ekon. — asistent analitika — stažist; Jože Lončar — stažist; Vinko Kos — kurjač kotla na mazut; Jože Jerič — pomočnik konfekcioner j a potniških avtoplaščev; Radivoje Veličkovio — vulkanizer na preši 500 x 500; Jurij Hribar — dipl. pravnik —pomočnik direktorja prodajne službe; Marjan Lorber — pregledovale(c II; Tomislav Tisak, dipl. inž. fizike — vodja šibkotočnih naprav in instalacij; Jože Punčec — pomočnik pri brizganju cevi na gumijevih jedrih. V mesecu aprilu in maju 1971 pa so podjetje zapustili: Alojz Lopuh, Janez Dobre, Ismet Fejzič, Marjan Gortan, Dragan Krivokuča, Avni Krasnič, Ivančo Stamenkovič, Matevž Hubad, Nenad Stojakovič, Magdalena Novak, Jovo Dragoljič, Jože Prestor, Alojz Markun, Slavko Kamenič, Marjan Meznarič, Ivanka Mohorič, dipl. inž., Ivan Kita, Franjo Perger, Marko Milenkov, Blaž Milenkov, Franjo Glavati, Milan Stare, Peter Starič, Eman Komič, Jože Puša-vec, Jože Mihalič, Marija Kodrič, Mirko Šuster, Zdravko Kapitano-vič, Sejdi Morina — samovoljna prekinitev dela; Milan Jezeršek, Jože Kralj, Bogdan Petre, Ivan Selan, Olga Šilc, Alojz Bertoncelj, Marjan Beton, Janez Jerneje, Sekul Ačimovič, Ljubo Kozic, Franc Kovačec, Franc Rekar — delo prekinili na lastno željo, sporazumno s podjetjem; Francka Dolinar, Lovro Horvat in Jožica Krauptner — invalidsko upokojeni; Franc Bergant, Anton Grobin — delo prenehalo v poskusnem roku zaradi nezadovolje-vanje zahtev poskusnega dela; Momčilo Durič — po sklepu DS izključen iz podjetja; Jože Čebašek — po sklepu DS izključen iz podjetja; Zora Pirnat — delo prenehalo po poteku določenega časa; Marija Homan — odšla iz podjetja na lastno željo v času poskusnega dela; Jože Strniša in Ivan Logar — prenehalo delo po preteku odpovednega roka; Janez Bojnec — odšel na lastno željo v času poskusnega dela; Matilda Gartner — predčasno upokojena; Jože Mali, Franjo Imani, Franc Smole, Branko Čander, Slavko Kunej, Franc Gerbajs — odšli na odslužitev vojaškega roka. Slavka Mitrovič SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.