SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJXJDER
Ambaré 964, D. 6. Bs. Aires
Obletnica smrti Iralja-Zedinitelja
^íeraj, 9. oktobra, sta potekli dve > odkar je jugoslovanski narod ' tragičen način zgubil svojega 1(iarja Aleksalndra L, ki ga je pla-"a atentatorjeva roka umorila baš Hipu, ko je na predvečer važnih "Sodkov stopil na francoska tja, da
Kralj Aleksander I
za zaščito interesov našega pda.
, Aleksander je padel kot žr-8pletk neprijatelja, ki je upal, se bo z njegovo smrtjo okoristil Hkodo našega ljudstva. Ta pričako '"ia pa se niso uresničila, marveč taarseilleski aténtat obrodil baš '"írotne učinke: okrepil je našo 'Hio državo na znotraj, ker je , ^u pokazal, da preti njegovi svo 1 huda in črna nevarnost; brid-"darec in težko z&ubo je Jugosla-Prenesla brez pretresljajev, pa J« s tem utrdil tudi ugled, ki ga lya v svetu. J« Kralja-Zedinitelja 'ni bila za-^ prelita.
«I
ava njegovemu spominu!
fes novi odpravnik poslov v Buenos Airesu
i ^onec preteklega meseca je Jspel v Buenos Aires novi od-.<lvnik posloz' tukajšnjega ju-j^hvanskega poslaništva g. dr. Wdar Stojadinovič, ki je še ev desetletji v diplomatični in {ma globok vpogled ter ,e|?9o izkustev tudi kar se iz-Jenskih problemov tiče, saj je ^ l deset let deloval med naši-H$tevilnimi rojaki v Združenih vali Severne Amerike, skup * poslanikom dr. Pitamicem. %ato smemo upravičeno pridati, da bo delo g. dr. Sto-v Argentini j i na vso kC/ UsPe^n0 koristno tudi v f'<V na*e tukaišnje jugo-^ske kolonije. °spoda odpravnika poslov list" vljudno pozdravlja ■■a^l1 iskreno želi kar največ H°Sc,eni i-n trajnih uspehov pri
l' ki ga je započel med nami.
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto IV.
BUENOS AIRES 10. OKTOBRA 1936
Štev. 148
Španski vstaši pripravljajo ofenzivo proti Madridu
Vlada odredila splošn o mobilizacijo moških in žensk do 60 let starosti — Rusija protestira zaradi kršitve
dogovora o nevtralnosti
V poslednjih štirinajst dneh so imeli španski vstaši več sreče in uspehov, nego vladna ljudska vojska in položaj se razvija na način, ki ne dovoljuje prevelikih nad v končno zmago ustavnih od ljudstva postavljenih oblasti in s tem torej naroda samega nad upornimi generali.
Toledo, v katerem so čete ljud ske vojske celih deset tednov ob streljevale in naskakovale utrdbo Alcazar, je padel v roke upor nikov, ki so oblegane vstaše o-svobodili; v Oviedu se uporni polkovnik Aranda še zmerom drži s svojo posadko, čeprav je ljudska vojska že zasedla nekatera predmestja; napovedi, da bo umetna poplava pri Alber-cheju zaustavila prodiranje proti Madridu, se niso izpolnile; Bilbao in druga mesta na severu oblegajo revolucionarji.
Če se položaj ne spremeni v odločilnem boju za Madrid, se bo Španija težko rešila fašistične diktature.
Z zmago generalov pa bi se razvoj dogodkov v Španiji samo zavlekel in kakšnega del j časa trajajočega notranjega miru ne bi bilo mogoče pričakovati. Sedanja državljanska vojska, ki jo je sprožila peščica generalov, plačanih od države, da bi jo bra nili pred zunanjimi sovražniki, se je brž spremenila v boj na življenje in smrt med izkoriščani-nim bednim ljudstvom in izkoriščevalci, ki so uporno vojsko podprli, ker so se bali, da bo sicer ljudska fronta uporabila o-blast zato, da uVede temeljite socialne reforme.
Takšne reforme so v Španiji, kjer je na eni strani nakopičeno ogromno bogastvo, na drugi pa životarijo množice v največji bedi, nujno potrebne in neizogibne; nikakor pa ni verjetno, da bi jih izvedli generali, ki so sedaj v službi veleposestnikov in veleindustrijcev. In baš zato pravimo, da mir ne bo dolgo trajal, če se bo upornikom posrečilo potlačiti ljudstvo; pritisniti ga utegnejo k tlom, streti pa ne. In ko si oni bedni in izkoriščani del naroda spet oporno re, se bo zopet dvignil in bo terjal ono socialno pravičnost, za katero španski posvetni in cerkveni veljaki nikoli niso imeli smisla, a ki se mora prej ali slej uveljaviti. In ker se zlepa najbrž ne bo, se bo morala pa zgr-da.
In baš v tem bi bila še najhuj ša tragika sedanje državljanske vojne; da bi toliki potoki krvi, ki namakajo špansko zemljo, ne obrodili onih sadov, ki bi edini mogli zagotoviti dobo trajnega pravičnega' in potrebnega notranjega miru.
í i ~ -	■ „—sega
te med San Sebastianom napad
dru že davno ni več krščanska", ker ni v njej pravičnosti in ljubezni.
ur*
Rekli smo zgoraj, da tudi Cer | udari po družbi, ki v svojem je-kev v Španiji ni imela razumevanja za socialno pravičnost; in prav v tem dejstvu je iskati tudi razlago za na prvi pogled nerazumljivo požiganje cerkca in samostanov ter preganjanje duhovščine v deželi, ki je od nekdaj veljala za eno izmed najbolj katoliških. To uerotavlja na pr. tudi ljubljanski Slovenec, ki obžaluje, da se papežu ni posrečilo razgibati španskih katoliških množic za socialno delo; tudi tedaj. ko so imeli oblast v rokah, niso katoliški voditelji izvedli o-nih socialnih in agrarnih reform ki bi edine odgovarjale socialni
hi takšna kazen se bo obnovi-! !a, če zmagajo generali, ki bodo i spet morali imeti "napačne ozire do katoliških veleposestnikov", tudi če bi tega morda sami ne hoteli.
Generali pripravljajo sedaj o-fenzivo proti Madridu. Vlada je odredila splošno mobilizacijo vseh moških in žensk, ki so zmož ni služiti obrambi, in sicer do 60 let starosti. Obenem si na vso
ške generale za njihovo nezvestobo.
Uporniki bi takšnih uspehov ne bili dosegli, da niso prejemali pomoči od zunaj, dočim je dogovor o nevtralnosti, ki si ga je na ako nerazumljiv način izmislila Blumova levičarska vlada, od rezal madridski vojski vse dobave. Mnogo pozornosti je vzbu dila te dni nota ruske vlade, ki je izjavila, da nekatere države, in pred vsem Portugalska, kršijo dogovor o nevtralnosti ter da bo Rusija podprla, špansko vla-; lo. če kršitve takoj ne preneha-! io. Nekateri so govorili že o 1110
moč prizadeva, da bi ljudsko žnosti izgleda, da bo edini uspeh
Vladne čete so zavzele otok Ibizo, odkoder so izvršile napad na Mallcrco, pa bre/, uspeha.
pravičnosti ter bi zadovoljile dve tretjini prebivalstva; storili niso tega "iz njapačnih ozirov do katoliških veleposestnikov" -kakor piše omenjeni ljubljanski dnevnik, ki (s svojega katoliškega stališča) razlaga sedanje dogodke na Španskem kot "božjo kazen, ki jo Bog pripusti, da
in Bilbaom pripravljene, da odbijejo vstašev.
NOVI LIST JE VSTOPIL
V ČETR TO LETO
Cenjenim naročnikom se zahvaljujemo, da so nas dos le j podpirali, pa se jim vljudno priporočamo tudi za v bodoče. 1
Prav posebno pa prosimo vse prijatelje Novega lista:
1.	Da takoj obnovijo naročnino vsak krat, ko jim zapade, ker je od
rednega plačevanja naročnin odvisno tudi redno izhajanje lista, ki so mu naročnine glavni vir dohodkov.
2.Da	med znanci in prijatelji pridobivajo novih naročnikov, ker je od povečanja števila naročnikov odvisen lepši razvoj lista.
3.	Da podpirajo dne zavode, podjetnike, obrtnike, trgovce in profesionalce, ki v našem listu oglašujejo, ker podprejo s tem tudi Novi list.
4.Da	nam sporočijo vsako važnejšo novico, posebno če se tiče naših naselbin v Južni Ameriki, ker želimo, da bi bil Novi list prava zgodovinska knjiga našega izseljeništva v tem delu sveta.
5.	Da po svojih močeh prispevajo v Tiskovni sklad ter s tem tudi ma-terielno podprejo svoje glasilo, ki ni nikako špekulacijsko podjetje, marveč ima edino le namen služiti koristim našega izseljeništva.
vojsko militarizirala, da bi uvedla ono disciplino, brez katere je sleherni vojaški uspeh nemogoč in čije pomanjkanje je bilo doslej krivo, da so se morale vladne čete ves čas le umikati. Doslej se je vsak bojeval in te-pel, kakor se je njemu najbolj pametno zdelo; to soglasno u-gotavljajo vsi inozemski dopisniki in o potrebi "železne discip line" pridigujejo na vso moč tudi republikanski madridski listi.
Ljudska vojska bo v obrambi Madrida izvršila svoj najhujši napor; če se ji posreči streti napadalno silo vstaških čet, bo ljud stvo ohranilo oblast, katero si je priborilo v svobodnih volitvah; v nasprotnem slučaju pa bo usoda nagradila z zmago vsta
protesta v tem, da bodo 11a por-tugalsko-špansko mejo poslali mednarodno komisijo, ki naj.... raziskuje; onih velikih množin orožja in municije, ki so že prešle mejo in ki jih imajo vstaši že v rokah (v kolikor jih niso že porabili), ta komisija pa seveda ne bo mogla izslediti...
Čudna so pač pota politike: Ljudska francoska vlada si iz,-inisli ono o nevtralnosti, in sicer v izključno škodo ljudske španske vlade, in tudi ruski pro test prihaja najbrž pozno da bi mogel to škodo še popraviti...
Y Rimu. Berlinu in Lizboni so bili manj obzirni, pač pa bolj odločni in urni v pomaganju fašističnih vstašev.
Da: čudna so pota politike!
Glavna poveljnika upornikov, gener ala Mola in Franco; zadnji je bil v Burgosu imenovon za vrhovnega poveljnika vseh vstaških vojnih čet.
NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Izdaja ga Kons°rcij Novega lista
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
RAZNE VESTI
Madžarski ministrski predsednik
Goemboes je po dolgi bolezni premi nul v Monakovem, v starosti 50 let. Vodstvo vlade je začasno prevzel minister Daranyi.
Važne spremembe so se izvršile v finančni politiki nekaterih evropskih držav: najpi-ej je Francija prilagodila vrednost svojega denarja takozvani "novi vrednosti" dolarja in funta šterlinga, potem pa je še Italija znižala vrednost lire za nič
Voditeljica špansviih komunistov imenova'na "La Pasionaria"
manj ko 41 od st.o; obenem sta obe državi znižali uvozne carine, Italija pa je izdala še nekatere ukrepe, da bi preprečila prehitro naraščanje cen. Novemu denarnemu gibanju, od katerega si mnogi obetajo nastop boljših gospodarskih prilik v svetu, so se pridružile tudi nekatere druge države. Podrobneje o tem bomo spregovorili v prihodnji številki.
Pariški komunisti so priredili preteklo nedeljo veliko manifestacijo. Fašistična organizacija, katero vodi La Roque, je skušala preprečiti komunistični shod, pa je prišlo radi tega do spopadov s policijo, ki je začasno aretirala svojih 1.600 oseb.
Tudi v Londonu je bilo preteklo nedeljo nemirno. Fašisti so skušali organizirati manifestacijski pohod po nekem mestnem okraju, pa jih je prebivalstvo začelo obstreljevati s steklenicami in drugimi predmeti.
Prvo obletnico izbruha abesinske vojne so praznovali 4. t. m. v Addis Abebi z vojaškimi paradami.
KoWnije bi rada dobila ne samo Nemčija, marveč tudi Poljska; pravi da je preobljudena in da ima več ko 8 milijonov poljedelcev, ki nimajo zemlje, da bi se mogli preživljati.
O posetu angleškega kralja v Jugoslaviji, Grčiji, Turčiji in drugod, še zmerom pišejo in razpravljajo v italijanskih listih. Fašistični novinarji sumijo, da si je Edvard VIII. prizadeval ustvariti "obroč" okrog Italije, pa razlagajo, da je njegovo potovanje zelo podobno onemu njegovega prednika, ki je par let pred izbruhom svetovne vojne skoval podoben obroč okrog Nemčije. Italijani se očividno boje, da Angleži le ne bodo tako zlepa pozabili na abesin-sko zadevo, tekom katere so morali marsikatero požreti. Z veliko naglico bodo Italijani začeli sedaj graditi ogromno vojaško letališče pri Je-siju, blizu Ancone, ker hočejo biti pripravljeni "za slučaj, da bi Jugoslavija, na podlagi tajnega sporazu ma z Veliko Britanijo, napovedala Italiji vojno ali pa odstopila svojo obalo angleški vojni mornarici za njene vojne operacije" — tako pravi neko poročilo United Presse iz Rima...
Brezposelnost se je začela manjša ti v mnogih državah, med katerimi je tudi Jugoslavija, kjer je sedaj za poslenih več delavcev, nego jih je bilo 1. 1929, pred nastopom svetovne krize.

Stran 2	NOVI LIST




NUNSKE VESTI
Obletnica odkritja Amerike
V ponedeljek obhajamo novo obletnico odkritja Amerike, spominja-joč se znamenitega dne, ko je pred 444 leti Krištof Kolumb izstopil na otoku Guanahani in s tem odprl pot evropski civilizaciji v novi svet.
"Día de la Raza" se bo tudi letos proslavil v Buenos Airesu z raznimi slavnostmi.
Izredno zasedanje parla menta
Radi znanih zapletljajev, ki so nastopili v zvezi z vprašanjem poslanskih mandatov iz pokr. Buenos Aires, je bilo letos več mesecev popol noma onemogočeno delovanje poslan ske zbornice. Parlament zato ni mogel v svojem rednem zasedanju dovršiti niti najbolj nujnega dela. — Vlada je radi tega sklicala izredno zasedanje, ki se bo začelo 14, t. m. in na katerem bo prišel v razpravo tudi državni proračun.
Nalezljive bolezni
Parlament je odobril zakon, ki določa, da bo treba odslej prijaviti vsak slučaj nalezljive bolezni pristojni zdravstveni oblasti (v glavnem mestu na "Asistencia Pública"). To dolžnost nalaga zakon babicam, zdravnikom, voditeljem šol, otroških vrtcev, hotelov, ustanov, prenočišč in podjetij.
Prodajanje nafte v Buenos Airesu
Mestni svet je soglasno odobril na redbo, s katero se proglaša prodajanje nafte v glavnem mestu za javno službo, ki bo smela oskrbovati samo državna petrolejska uprava — YPF —. S tem dobi YPF monopol za prodajanje tega važnega predmeta v Buenos Airesu.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerna cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Borrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Proslava spomina kralja Aleksandra
V	počastitev spomina blagopok. kralja Aleksandra 1. se je izvršila sinoči, \ ruski pravoslavni cerkvi ul. Brasil 315, posebna žalna slovesnost katere so se udeležili odpravnik poslov dr. Stojanovič z osobjem poslaništva ter mnogi člani naše tukajšnje kolonije.
V	nedeljo, t. j. jutri, pa se bo po slovenski službi božji na Avellanedi (M. Estévez 630), ki se vrši ob 10. dop., pel psalm "Miserere" v isti spomin.
Koordinacija prometnih sredstev
Glede koordinacije prometnih sred stev v glavnem mestu republike,- se je zgodilo, kakor je bilo predvidevati; zakonski osnutek je tudi senat o-dobril ter ga spremenil v zakon, s katerim bo ves potniški promet prešel v roke ene same družbe. Kakor smo že pisali, ima zakon senčnate in solnčnate strani. Tudi drž. predsednik je zakon že podpisal; nosi štev. 12.311.
S posredovanjem radikalskih mest nih svetovalcev se je pretekli ponedeljek zaključil tudi štrajk, ki so ga bili proglasili lastniki in vozniki ko lektivov v protest proti omenjenemu zakonu. Mestna intendanca je preklicala dekrete, s katerimi je bila zaplenila vsa kolektivna vozila.
Dr. Mišetič odpotoval
V	petek, 29. septembra, se je odpeljal s sVojo družino proti Evropi dosedanji odpravnik poslov tukajšnjega jugoslovanskega poslaništva g. dr. Avguštin Mišetič, ki bo na- i stopil novo službo v beograjskem zu nanjem miiiistsrstvu.
Radi čudnih prilik v naši koloniji, pa tudi radi velike tiskovne svobode, ki vlada v tej deželi, njegov položaj ni bil zmerom zavidanja vreden, marveč mnogo krat prav težak. Odhajajočemu g. o<Jpravn. poslov pa je bilo gotovo v zadoščenje, da je ob njegovem odhodu pohvalno pisal o njegovem delu celo eden izmed onih sl-bsko-hrvatskih listov, ki so ga prej več krat, in tudi na nedovoljene načine napadali.
G. dr. Mišetiču želimo večjih zadoščenj v njegovi novi službi.
IZCORDOBElz pisem naših
naročnikov
Spet so si novo izmislili
K gospej de Andresovi (Timbó 3896) je prišel čedno oblečen neznanec ter jo z vljudnimi besedami spravil v velike skrbi: povedal ji je namreč, da je bil njen mož' radi nekega prestopka aretiran. Ko je videl da je žena le preveč obupana, jo je začel tolažiti, da ima on dobre zveze ter da bi moža lahko takoj spet spravil na svobodo — le 35 pesov globe je treba namudoma plačati. In mu je dala 35 pesov. Opoldne je vsa vesela objela moža, ko se je vrnil domov. Mož ni seveda nič vedel, da je bil na policiji, marveč je žen ski dopovedal, da je nasedla sleparju, ki si je izmislil novo potegavšči no.
Nedeljska prireditev
V veliki (za naše prilike celo preveliki) Armenski dvorani je Tabor ponovil preteklo nedeljo Niccodemi jevo igro "Scampolo". Igranje je bilo mestoma še boljše nego pri premieri in v splošnem na takšni višini da bi bila uprizoritev zaslužila večjo udeležbo. Če takšnih in tako podanih iger ne gremo gledat, ne bomo z našim izseljenskim odrom daleč prijadrali...
Seveda, nekateri pravijo, da je pri reditev preveč. Ker je v tej trditvi trotovo nekoliko resnice, naj bi druš tvo skušala najti rešitev te zadeve v tem, da bi združila vsaj svoja kulturna nastojanja, če drugačno združevanje ni mogoče.
Tekofri prvega odmora je tenorist g. Anton Svečarevič, ki razpolaga z izl-ednim glasom, zapel z globokim občutkom dva solospeva ter je žel zaslužen aplavz; na glasovirju ga je posrečeno spremljala gčna. Dana Mozetičeva.
Tudi igralci so želi mnogo odobra vanja.
Prireditev je posetil tudi g. od pravnik poslov dr. B. Stojadinovič, katerega je navzočno občinstvo toplo pozdravilo. Prisostvoval je igri do konca in čestital igralcem k uspehu.
Tekom proste zabave je moški zbor efektno zapel "Svračanje" ter "Ljubezen in pomlad".
Himen
Zvestobo do groba sta si prisegla dne 3. t. m. rojak Ivan Mavern, doma iz Dragomlje vasi pri Suhorju v Beli Krajini, in gčna. Micka Ton-čič, iz Radovič pri Metliki. Za priči sta jima bila Martin Mavern in Marko Malešič.
Svatba se je vršila v Hotelu Colón in udeležili so se je mnogi sorodniki in ožji prijatelji.
čestitamo!
Žalostna, srmt rojaka
Na žalosten način je umrl v Buenos Airesu rojak Avgust Stanič, star 28 let, doma iz Prvačine in po poklicu krojač. Z ženo, s katero se je bil poročil nekako pred dvemi leti, je stanoval v ul. Junta 5316, kjer je imel tudi lastno krojaško delavnico.
V	nedeljo, 4. t. m., je poslal popoldne svojo ženo z otrokom na spre hod in obisk k sestri v Belgrano. Ko se je žena vrnila zvečer, okrog 10. ure, domov, je našla sobo zaklenjeno. S pomočjo sosedov so vdrli vrata in s strahom so spoznali, kaj se je zgodilo: Stanič je bil oči vidno sklenil storiti konec svojemu življenju z ogljikovim dvokisom; v sobi je bila posoda a 5 kg tlečega o-glja in vse odprtine so bile zama-šene, da bi plin ne uhajal.
Stanič je bil v nezavesti, vendar pa še živ. Prepeljali so ga brž v bolnišnico, vei>dar pa ga niso mogli več rešiti; v ponedeljek, ob 5. zjutraj, je preminul.
V	smrt so ga gnale menda gospodarske skrbi. Pred nedavnim se je bil osamosvojil, začel je delati na lastno roko, obrt pa najbrž ni šla bogve kako. Kupil si je bil zemljišče ter začel zidati, a radi pomanjkanja sredstev ni mogel nadaljevati. To ga je močno potrlo in je bil zadnje čase zelo mrk in zamišljen.
Prizadetim izrekamo globoko so-žalje!
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostor!, zmerne ceno. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gaš^eršič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST «21 — CHACARITA.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Prani in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
yvvyyf^yyvvfyvvyv* » v v v v v v v vy
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149 59

Predstavnik za celo Južtto Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potofti
Z POŠTO!
BRZOJAVNO!
Z AVI JONOM!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. poslanstvo u Buenos Airesu traži sljedeče iseljenike:
Ivan Markovič, star 33 let, doma iz Donjega Miholjca; javljal se je iz Bompland-a, Misiones.
Gjuro šolič, star 33 let, iz sela Don ji Butački, srez Vojnič; svoj čas se je nahajal v Uruguayu.
Joso Domšič, iz Levinovca, pošta Pivnica.
Franjo Koraj, iz Zebanca, občina Mursko Središče, sin Andreja in Sol dat Tereze; prej je živel v mestu Santa Fe.
Jadre žilič, iz Suhovara, občina Ninska, prej nastanjen v Villa María, provincia Córdoba.
Géna. Hilda Berk, iz Zagreba, naj naj izvoli javiti se. poslaništvu v zvezi s predmetom P. 2512|1936.
14. septembra 1936 je vlak štev. 286 proge FCCA povozil jugoslovanskega izseljenca Franja Osma-na. Izseljenci, ki bi jim bilo kaj znano o tem slučaju, naj izvolijo obvestiti poslaništvo, posebno pa naj navedejo morebitne priče, da bi se mogió ú'vesti postopa'njé za "dosego odškodnine.
*
Lansko leto je umrl v Buenos Airesu ali okolici Blaž Opušii, iz Cav-tata. če bi kdo vedel, kje in kako je pokoini umrl, naj blagovoli to sporočiti poslaništvu.
*
Dne 30. avgusta 1936, ob 16.40 mi nut, je v Monasterio (Partido de Chascomús) izgubil življenje, v železniški nesreči, Martin Matekovič, sina Ivana in Ane roj. Vršničar, rojen 1889 v Radovici, občina in srez Metlika, Dravska banovina.
Izseljenci, ki bi kaj vedeli o tem nesrečnem slučaju, so naprošeni, da' sporočijo vse podrobnosti kr. poslaništvu, posebno pa takšne podatke, ki bi mogli biti koristni za utemelji tev zahteve po odškodnini; če je kaj prič, naj se nevedejo njihovo
točno ime, priimek in naslov.
*
Kdor bi kaj vedel o smrti izseljenca Josipa župca (Župec), rojenega leta 1893 v Mateni. nai izvoli sporočiti poslaništvu. Navedeni je baie umrl v Argentiniji konec leta
1934 ali v začetku 1985.
*
Toma Nikolič, ki je bil svoj čas za poslen na poslaništvu, se poziva, da se javi na gornji naslov.
Delovanje Izseljenske zaščite
Tekom avgusta 1936 je posetilo u rad Jugoslovanske izseljenske zaščite vsega 254 oseb: 73 jih je iskalo dela. 21 je prišlo zaradi priporočil, 8 za razne informacije, posredovanja itd., 6 za zdravniško pomoč, 133 za podporo, prehrano, prenočišče in dr.; štirje pa so bili delodajalci.
Zaščiti je bilo ponudeno delo za 78 oseb: 36 sobaric in kuharic, 14 težakov, 4 zakonce, 3 mehanike, 10 frevljarjev, 1 šoferja, 2 kovača, 1 kuharja in 1 slikarja. Urad pa je zaposlil: 14 težakov, 2 sobarici, 1 kovača in 1 mehanika; vsega 18 oseb.
V istem mesecu je zaščita porazdelila $ 31.70 malih denarnih podpor, 99 bonov za kosila, 21 za večerjo, prenočišče in zajterk ter 2 para črevljev.
Urad je prejel 42 dopisov, odposlal pa jih je 287.
"Pozdravljamo vas vse skupaj in sam javljamo, da je bilo tudi pri nas letos slabo zaradi suše. Lani smo imeli štiri delavce, letos pa še mi nimamo kaj delati. Če tudi prihodnje leto ne bo vode, bomo šli drugam; pa vam bomo že poslali na slov, ker Novega lista ne pustimo. Tukaj je več Poljakov, Italijanov in ("lehoslovakov, za kakšno drugo slovensko družino pa ne vemo". — I. V., Icano.
*
". . .Pošiljam vam naročnino za leto 1935 in 1936. Vaše opozorilno pismo sem že davno prejel, a bil sem prelen, da bi se pripravil za pisanje ter poslal denar. Prosim, da mi o-prostite...". — E. Z., Rosario.
(Je že vse oproščeno* Bili ste leni, kakor sami pišete, a — pošteni. Tako, ali pa še bolj komodnih, jih je še nekaj.)
*
"Zakaj je moj svak dobil zadnjo številko, jaz pa ne?" — A. Mon-tegrande.
(...?.. — Ej, ta presneta pošta!
*
"Lepo vas prosim, pošiljajte mi spet Novi list, in sicer na novi naslov, ker mi je brez njega dolg čas" — K. P., Mesto.
*
".-.če mi je naročnina že potekla, jo obnovim nemudoma, ker mi list ugaja". — J. R., Santa Fe.
i
". . .kako to, da ste mi ustavili No vi list? r.e vam je drago, pošiljajte ga naprej, ob prvi priliki vam dostavim naročnino". — P. S., Alta Gracia.	\
(Nismo tako hudi, da bi kar precej odrezali, ko poteče naročnina. Tista številka se je bila najbrž zgubila Seveda pa moramo prositi Vas in vsakega, naj z naročnino ne zaostaja preveč, ker tudi nam tiskarna 'ne tiska na kredit.)
Za tiskovni sklad
Za Tiskovni sklad Novega lista sta darovala: P. A. $ 1.— in Roma na Koradin $ 1.—. Lepa hvala!
Listnica uprave
F. P. — Rio Ceballos: V redu pre jeli in oddali. Pozdravljeni!
B. P. — La Querencia: Vaše prip. pismo smo sprejeli v redu. List i-mate plačan do konca sept. 1937. — Drugo smo naročili, kakor ste želeli. Hvala tudi za prispevek v Tisk. sklad!
F. C. — Sao Paulo: S pošiljanjem denarja iz vaše dežele so že od nekdaj težave; za naročnike, katerih imena ste nam sporočili, bomo počakali kakor želite. Za ono objavo in kliše nam nič ne dolgujete. Najlepša hvala tudi za novega naročnika! Da ste nam zdravi!
Miguel N., Mesto: Radi petih sobot, 3. t. m. list ni izšel in ga torej niste mogli dobiti. Za pritožbe se je treba obrniti na načelnika podružnice, v čije okrožje spadate. Bolj pa zaleže reklamacija na ravnateljstvu: oddelek Inspekción, 3. nadstropje. Pozdravi'
CERKVENI
vestnih
To nedeljo (11. okt.) je žegnan-ska. Vrši se zunanja proslava letnice auharističnega kongresa, ^ se je pretekli teden praznovala f cerkvah kot notranja obnova.
Mi bomo to obletnico proslavili » službo božjo na Avellanedi, kjer Je ta dan maša in v Villa Devoto, kJer bodo večernice.
9. okt. je bila obletnica smrt' kralja Aleksandra. V spomin te letnice bomo odmolili psalem "us® li se me Bog". Povabljene so tu^ javne oblasti in zastopniki in i'8"1 vseh društev in vsi Slovenci in ^ goslovani. Vrši se na Avellané1; Manuel Estevez 630 v nedeljo 10. uri po končani maši.
18. okt. na misijonsko nedeljo, vrši na Paternalu slovesna srebr"3
ob
maša g. Doktoriča. Vsakemu bo
,ed
Predavanje
V nedeljo 18. t. m. bo v Taboru (Paz Soldán 4924) predavanje: "O argentinskem meničnem pravu". — Predava g. J. Novinc. Začetek ob 5. popoldne.
Opozorilo
Takšnim, ki se tudi na posebno pismeno opozorilo niso oglasili ter poravnali svoj dolg, smo list ustavili. ("'.e ga želijo še prejemati, naj blagovolijo prej izvršiti svojo dolž nost. Obzira in potrpežljuvosti smo menda imeli dovolj. — Upravništvo.
Umetniška kovačnica mehanična delavnica
Specializirana oknicah, meta Učnih pročeljih, železnih vratih vestibulih, ogra
jah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa \ stroko spadajo ča naročila.
; CUCIT & HUMAR
boulevaru BALLESTER
425
Villa Ballester
žil.
kdor bo to lepo slovesnost za"1^" Vrši se ob 10 uri v kapeli na del Campo 1653 (nasproti boln^1 ce Tornú). Dolžnost vseh Sloven«eV je, da z udeležbo pri tej svečan«5'1 pokažemo, da smo hvaležni g-toriču za žrtev, ki jo je storil s teI"' da je prišel med nas, in da zna1"0 ceniti delo ki ga je vršil doma 1,11 primorskimi Slovenci.
Po končani cerkveni slovesno5" se vrši prijateljsko kosilo, h
kater6
mu so povabljeni vsi, ki bi se želeli udeležiti. Strošek kosila sni ša 4 pese. Prijave z navedenim lVlt skom naj se izročijo do četrtka &ve čer na naslov Hladnik Janez, C»sf ros 2780 (Tel. 61-4221 dokliče* tovo le med 12 in pol 2 uro in P02"" zvečer).
Večernice bodo 18. okt. na Sa8 vedri.
V četrtek 15.9. je god svete Ter<" zije, ki je iz mehkužne kokete P°sta la močna žena in po žrtvi svoje moljubnosti svetnega uživanja " čila mnogo človeških src in še dane osrečuje tiste, ki se učijo življeIU modrosti iz knjig, ki jih je nap'8 ona, ki jo popravici slave kot n3-1 bolj učeno med vsemi Evinih
rami. Živela je v 16. stoletju.
Hladnik Janez, kapl»n-****************************
Zobozdravnika
Ura. Dora Samojlovich de Falicov
C
fa, cet tvc vel l let ku: na 8k< «o ta do; Me tri 1
ij< «o!
«a
li\ lic ift a
KROJAČNICAIN TRGOVINA Velika izbera
vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
Sebastian Mozet'č
Osorlo 5025
!
Dentista
Trelle« 2534 - Donato Alvarez 21®1 U. T. 69 La Paternal 1TH
hhh>"
ROJAKI!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
bo»*
Lefei prostori, pripravni^
svatbe — Prenočišča.
za- prenočišče prenovljen« na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik ^ EMIL
— Bs. Aires (Paternal) PATERNAL
Osorio
!
KROJAČNICA
Leopold Ušaj
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem.
GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal.
HIlIlHIllllllllllllllllHliISIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIÍIIII
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko spadajo«» dela .Obleke od * 55 do 120. Hlaíe ^ od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago I* najboljših tovarn. Olajšave za plaie
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — u- T-_

NOVI LIST
Strato 3

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
JESENSKI VELESEJM V LJUBLJANI
Ob navzočnosti zastopnikov dvora, vlade in drugih posvetnih ter cerkvenih oblasti so 1. septembra o-tvorili letošnji ljubljanski jesenski velesejm.
Kakor druga leta, tako ima tudi letošnja jesenska razstava izrazit kulturno propagandni značaj. Glavna programna točka je letos slovensko lesno gospodarstvo; prireditelji »o se potrudili, da pokažejo nova po ta za čim obilnejšo porabo lesa na domačem trgu, s čemer naj bi se u-Mažila občutna kriza v lesni industriji.
Mnogo pozornosti vzbuja na letos "jem velesejmu tudi razstava "Sodobni vrt", kjer se razstavlja vsak "tan drugo domače cvetje, in pa "Naš živalski vrt", kjer so zbrali najrazličnejše zveri, mnogo drugih živali '1 ptic. — Velesejm je obiskala tudi kraljica Marija.
STAVKE TEKSTILNEGA DELAVSTVA
V Kranju, Tržiču, Mariboru in drugod so v več tekstilnih podjetjih ^stavkali delavci, ki zahtevajo izboljšanje plač in pa kolektivno delovno pogodbo. Ponekod so delavci Usedli tovarne oziroma vsaj posta-Vili svoje straže. Obljubili so zastop "•kom oblasti, da bodo v tovarnah ^dTžali popoln red ter čuvali tujo 'astnino.
Nekaj zanimivega se je dogodilo Y Hutterjevi tekstilni tovarni v Ma-fiboru, ki plačuje baje delavcem ^Qljše mezde nego katerokoli drugo j Mletje tekstilne stroke v Evropi. °eWi so bili sicer pripravljeni de '*ti dalje, vendar pa je vodstvo pod tetja samo odločilo, naj ostanejo tri dni doma: dalo jim je tridneven pla an dopust, ker so delavci drugih '°varn začeli napadati Hutterjeve ^meščence, češ da so stavkolomci. ^ri objavi te vesele novice, so delav c' dvignili svojega šefa na rame ter ^ nosili po tovarni. Tu se vidi, ka-1(0 znajo delavci spoštovati svojega Podajalca, če je socialen človek.
dopust pomeni za Hutterjevo Warno četrt milijona Din izdatkov, ^ niso kriti z delom.
foto "dock sud" darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
Marko r a d a l j
Specialist v modernem slikanju, donado Qutroga 1275 in 1407 D. Snd
U. t. 22—8327
GOSPODARSKI POLOŽAJ.
Narodna banka je objavila svoje poročilo za 2. četrtletje 1936, iz katerega je razvidno, da se je gospodarski položaj, v primeri z odgovarjajočim četrtletjem lanskega leta v marsičem izboljšal; blagovni promet je narastel za 3,3 od sto, zaposlenost delavstva za 10,4, državni dohodki za 4,2 od sto. Neprimerno boljši nego lani je pa položaj kme-tinjstva; dočim je bila lani zaradi suše in slane letina slaba, je letos prav dobra in so tudi cene višje nego lani. Izgledi za nadaljnji razvoj gospodarskega položaja so torej ugodni.
Povečalo pa se je nekoliko število zaščitenih denarnih zavodov. Konec junija 1936 je bilo vsega 225 zavodov, ki jim je bil dovoljen odlog plačil, 4 je bila odobrena sanacija, 31 pa izvenkonkurzna likvidacija.
V	prvi polovici tek. leta se je u-stanovilo 23 novih delniških družb z glavnico od 114,9 milijonov, 14 družb pa je povečalo svojo glavnico za 117,65 milijonov. In to je dober znak gospodarskega oživljanja.
HUDA TOCA
Strašno razdejanje je povzročila huda toča, ki je prav posebno klestila nad vasmi Karteljevo, Globo-dol ter Gornjim in Dolnjim Kamenjem pri Novem mestu. Divjal je tudi silen vihar, ki je podrl preko sto kozolcev ter odkril mnogo hiš. Na njivah, kjer je rastla koruza, se je po neurju komaj še poznalo, da je sploh tam ka rastlo. škodo cenijo na preko pol milijona dinarjev.
VELIKA DRAŽBA NA BLEDU
Na Bledu so šle na dražbo imovine tamošnjih hotelirjev Ivana in Marije Kenda, ki sta bila lastnika Blejskega jezera in gradu ter drugih objektov. Bila je to največja dražba v Sloveniji ter je vse posestvo kupila Zadružna gospodarska banka za 23.400.000 dinarjev. S tem se je preprečila nevarnost, da bi ta lepi kos slovenske zemlje prišel v roke tujega kapitala, kakor so nekateri napovedovali.
MATEJ HUBAD —
70 LETNIK
V	povodju pri Skaručini, za Šmarno goro, v rojstni hiši, je 28. avgusta praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan odlični slovenski glasbeni delavec Matej Hubad, ki si je stekel neminljivih zaslug za pevsko kulturo našega naroda.
VESTI S PRIMORSKEGA
kROJACNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko ribero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
NEVOŠČLJIVOST
S širjenjem izmišljenih vesti o morskih volkovih, o nemirih, boleznih itd. so si Italijani že prejšnja leta več krat prizadevali odvračati tujce od Dalmacije. Tudi letos je tak poskus naredil italijanski list "Lavoro Fascista", ki je poročal o nekakem spopadu v Krapini ter o neredih na Rabu ter je dodal, da zaradi tega tuji. izletniki kar trumo-ma zapuščajo dalmatinsko obalo. A-gencija Avala je te vesti zanikala kot neresnične in tendenciozne.
Pet dezerterjev s Primorskega ustreljenih v Rimu
"Istra" je izvedela, da je vojno sodišče v Rimu obsodilo na smrt radi veleizdaje in dezerterstva Kle-menta Serga, doma iz Benči'ničev pri Matuljah blizu Reke, starega 24 let.
O Klementu Sergu smo poročali za časa italijanskega vpada v Abe-sinijo, da je pobegnil iz italijanskih vrst ter se predal Abesincem, ki so ga odvedli naravnost pred neguša Haile Seilassijeja. Etiopskemu cesarju je Sergo povedal, da je sicer moral v vojno kot italijanski državljan, vendar pa da se 'ni hotel boriti proti Abesincem, ker je po narodnosti Jugoslovan in zato ne more biti pristaš Mussolinijevega režima, ki Slovence in Hrvate preganja. Ponudbo neguša, ki mu je hotel plačati vožnjo za v Jugoslavijo, je Sergo od klonil ter je izjavil, da raje ostane v Addis Abebi, če mu dajo možnost, da se zaposli. In res je dobil delo kot mehanik.
Ko so se italijanske čete začele bližati glavnemu mestu, so v Addis Abebi izbruhnili neredi in Serga so po vsej priliki zaprli tako, da ni mogel pobegniti. Padel je Italijanom v roke; odpeljali so ga v Italijo in 28. julija t. 1. je bil v Rimu ustreljeta v hrbet.
Sergo zapušča ženo, s katero se je bil pred nedavnim poročil, in pa ma lega otročička. Družino so obvestili o njegovi smrti ter ji dostavili dokumente in 275 lir, ki jih je imel pokojni pri sebi.
Obenem s Sergom je bilo obsojenih in ustreljenih še četvero drugih dezerterjev iz Julijske krajine: trije vojaki iz Postojne in neki oficir iz Reke. Njihova imena pa še niso znana.
Številne dražbe v Istri
V okolici Motovuna, v Istri, je bilo 13. avgusta prodanih na dražbi nič manj ko 41 posestev, izmed katerih je šla večina na boben zaradi neplačenih davkov. Na dražbah kupujejo povečini Italijani.
Pri Gradinju, ob reki Mirni, je i-melo iti na dražbo — zaradi zaostalih davkov — posestvo domačina Rusnjaka, ki je imel tudi mlin. Od jeze in obupa je Rusnjak na predvečer dražbe .zapalil. Kmetom, ki so prihiteli iz vseh strani, ko so videli ogenj, ni dovolil gasiti in so zato vsa poslopja pogorela. Rusnjak je potem pobegnil brez sledu. Oblasti ga iščejo.
Kako je s slovenskim jezikom v cerkvah?
Ljubljanski "Slovenec" poroča, z datumom 1. septembra, .da so tržaške oblasti preklicale prepoved rabe slovenskega jezika v cerkvah ter da so v nedeljo, 29. avgusta, v tržaških cerkvah spet imeli službo božjo s slovensko pridigo in slovenskim petjem.
V Gorici pa je kvestor poklical 26. avgusta k sebi župnika stolnice in pa cerkve sv. Ignacija ter jima izjavil, da prepoveduje sploh sleherno rabo slovenskega jezika v goriških cerkvah. Dejal je, da je slovensko petje in slovensko pridiganje nepotrebno, ker vsi prebivalci znajo italijansko. Uradno je prepovedan slovenski jezik tudi v vseh cerkvah Slovenske Benečije.
Vsa družina pred sodnikom
Dne 8. julija t. 1. se je vršila dražba pri Miklužu Josipu v (*:rnem vrhu. Na prisilni prodaji je bil njegov vol. Med njim, njegovo družino in izvršilnimi organi je prišlo do burnega incidenta, ki jih je privedel pred goriško sodišče. Dne 28. avg. so se morali zagovarjati Mikluž Josip, njegova žena Marija, sinova 27-letni Jakob in 22-letni Josip ter 20-letna hči Ivana, da so se zoperstav-lja.ll javnemu organu in mu grozili ter ovirali njegovo delovanje. Jakob pa je bil še posebe obtožen, da je zasramoval, in Ivana, da je žalila karabinjerskega brigadirja Antona Spado. Sodišče je obsodilo Jakoba na 15 dni zapora, oprostilo ženo Marijo, a sinovi so dobili od 3 do 7 mesecev pogojno.
VELIK POŽAR V NOTRA NJIH GORICAH
V Notranjih Goricah pri Brezovici je izbruhnil 4. sept. požar, ki je vpepelil 3 vezane kozolce, 4 skednje, 1 hišo, 2 hleva in vrh cerkvenega zvonika ter povzročil svojih 800.000 Din škode. Obstojala je nevarnost, da pogori vsa vas, vendar pa so o-gnjegasci to preprečili; pri gašenju je sodelovalo 12 požarnih bramb.
Nadškof Margotti in Španija
Goriški nadškof Margotti je razposlal okrožnico, v kateri poziva duhovnike in vernike, naj molijo v cer kvah za zmago španskih upornikov. Okrožnica pa je menda na.menjena samo italijanskim vétrtikom, kajti v njej je rečeno:
"Mi, ITALIJANSKI katoličani, ki imamo srečo, da uživamo mir pod okriljem našega močnega in čuječe-ga Režima...".
Seveda bi bilo nekoliko čudno, če bi goriški nadškof bas v času, ko se naš jezik izganja še iz poslednjih goriških cerkva, izjavljal tu za slovenske katoličane, da "uživajo mir" pod okriljem sedanjega italijanskega režima.
Elektrifikacija soške železnice
V načrtu je elektrifikacija železniške proge Gorica—Podbrdo. V ta namen bodo baje v najkrajšem času pričeli z zidanjem električne centrale v Podselu pri Sv. Luciji. Dela so predvidena za dobo šestih let.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Mcderno zdravilišče
Talcahuano 1060
Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIfi
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo In sicer po jako zmernih cenah.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
Kakšni se vračajo iz Afrike
Zadnje čase se je spet vrnilo nekaj naših fantov, ki so bili poslani v Afriko. Toda le malokateri izmed njih se je vrnil zdrav. Vsak je prinesel s seboj spomine iz divjih af riških bojev, štiri in dvajsetletni Urbančič Franc iz Hrastja pri Št. Petru je zgubil sluh. Žalosten postaja zvečer s fanti na vasi, a nji hovih pogovorov ne sliši. Odšel je močan in zdrav, domov se je vrnil popolnoma izčrpan, najhuje pa je to; da najbrže nikoli več ne bo slišal
'KOLEDAR IZSELJENCEV
í'.itamo, da bo Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani izdala letos "Koledar izseljencev" za leto 1937; vseboval bo pregled vsega našega izseljeništva po vsem svetu z natančnimi podatki vseh na selbin.
Obenem beremo, kako se družba pritožuje zavoljo premalega zani manja, ki ga kažejo Slovenci za iz seljeništvo. čeprav je na stotisoče Slovencev v svetu, šteje edina driiž ba, katere namen je ščititi te izse ljence, vsega komaj 300 članov. Pa veste, koliko znaša članarina na le to? — Borih deset dinarčkov!
Družba je sedaj započela akcijo za zvišanje števila svojih udov.
Gospodarske vesti iz Trsta
Trst, avgusta 1936.
Mnogi so upali, da se bodo po u-kinitvi sankcij kmalu znižale cene vsega onega blaga, ki ga Italija uva ža, vendar pa se ta pričakovanja niso uresničila in nesorazmerje med cenami domačega in tujega blaga se je v zadnjem času le še poostrilo. Naš kmet je radi tega močno prizadet; za svoje pridelke dobi le malo, druge stvari pa mora drago plačevati.
V	teku afriške vojne, so se, poleg ostalih cen, posebno dvignile tudi cene kmečkim pridelkom. Tako je stalo seno v letošnjem aprilu od 32 do 45 lir, krompir od 55 do 60 lir stot, pa tudi drugi naši kmečki pridelki so dobili vrednost v primeri z ostalim blagom. Danes pa so cene obupno padle, seno prodaš v Trstu po 8 lir, a krompir le še po 20 lir stot; ravno isti padec je opaziti pri ostalih pridelkih. Nasprotno pa so se vse kolonijalije — v kolikor jih je še dobiti — v obupno podražile. Zaloge kave so popolnoma izčrpane in je skoraj, kljub pretirano vi sokim cenam, dobiti ni več. V zadnjem času pa so se po Trstu širile vesti, da sta dve s kavo natovarjeni ladji, ki sta pripluli v neko italijansko pristanišče iz Brazilije, morali odpluti spet natovorjeni. Italija bi morala namreč plačati v zlatu, a ker s tem ne razpolaga, je izključen vsa kršen uvoz. Na podlagi teh dogodkov računajo tržaški trgovci s tem, da če v kratkem ne nastanejo spremembe,' bodo ostale trgovine brez vseh onify predmetov, za katere je I-talija navezana na uvoz. — Rižu, moki in z njo v zvezi vsem testeninam so se v zadnjem času, spet cene dvignile za 10 odstotkov. Kruh stane danes v Trstu od 1.50 do 2 lire kg, goveje meso se prodaja po 10 do 12 lir za kg, teletina baje celo po 20 lir. Tudi vsem tobačnim izdel kom so se cene v zadnjem Času dvignile.
V	smislu zadnjega tozadevnega za konskega dekreta bodo morali kmetovalci, poleg žita in volne, oddati državi tudi vso letos pridelano konopljo. Oblasti so že izdale potrebne ukrepe za rekvizicijo. Dalje je ob čutno poskočila cena vsem kovinam in kovinastim izdelkom, od katerih pa nekaterih vrst sploh dobiti ni. V krajih, ki ležijo v bližini jugoslovan ske meje si ljudje pomagajo s tem, da nabavlajo železo, baker in med iz Jugoslavije in jih stane kljub temu, da plačajo visoko carino, pre-voznino in druge stroške, še vedno dosti manj, kot doma.
GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV
iz Ville Devoto
VABI
cenjeno občinstvo na svojo
Prvo pomladansko prireditev
ki se bo vršila 11. OKTOBRA 1936 na društvenem zemljišču UL. SIMBRON 5148, od 4. pop. dalje.
Spored:
1.	OTVORITEV — godba
2.	"OB VEČERNI URF' (V. Vodopivec) — moški zbor
3.	"PESEM SLOVENSKI STRAŽI" (V. Vodopivec) — mešan zbor
4.	DEKLAMACIJA
5.	Veseloigra v énem dejanju
44
ZMEŠNJAVA"
Drobne vesti
V	Dobu pri Domžalah je preminul Danilo Pahor iz znane škedenjske družine. Zapustil je ženo in dva otroka. V emigraciji se je udejstvoval kot javni delavec. Star je bil komaj 32 let. N. v m. p.!
Hudo točo so imeli v okolici Bu-zeta, posebno okrog Sovinjaka, Vrha, Sv. Dunata, Vseh Svetih in Ra-čiča. Uničila je skoro popolnoma vinograde in ponekod ne bodo pridelali vina niti za domačo rabo.
Ras Gugsa, abesinski veljak, ki je prvi izdal svojo deželo ter prestopil na stran Italijanov, je bil tudi v Trstu, kjer so mu razkazovali mesto.
V	Trstu je umrl, star 77 let, znani veleindustrijalec Ignacij Weiss, ustanovitelj tovarne olja v Zavljah in Tržiču. Pokojni je bil rodom iz Prage.
Nov občinski svet so dobili v Sv. Luciji pri Tolminu. Tvorijo ga kot zastopniki delodajalcev Rossetti Vin cenc, Bajt Franc, Pregelj Franc, za delojemalce pa Hvala Justin, Šturm Josip in Muzzini Ivan.
Ker je 60 letni Franc Ušaj iz Rent grozil z "renčelico" zetu Aloiziju Žižmondu, je bil kaznovan na 2 meseca zapora. 33 letna Frančiška Stanta iz Podgore je dobila 4 mesece zapora, ker je kršila določbe o-pomina.
V	nedeljo 23. avg. ponoči so se odpravili 51 letni Viktor Stinko, 35 letni Gverin Zupančič, 49 letni Cezar Rossi, 27 letni Peter Reatini in 29 letni Kari Sterpin z malo jadrnico "Marcello" iz Trsta v Milje. Ponoči jih je zalotila na odprtem morju huda burja, ki je prebrnila jadrnico in v borbi z valovi so se vsi vtopili. Vsi utopljenici so bili očetje številnih družin in so stanovali pri Sv. Jakobu.
27 letni Ražem Edvard iz Trsta je tako nesrečno padel, da je dobil hude poškodbe na obrazu iij se je moral zateči v bolnišnico.
Malo Dorotejo Trampuš iz Prose-ka je avtobus pri Štivajiu podrl pa tla in ji močno poškodoval desño nogo, tako, da so jo morali spraviti v bolnišnico.
60 letni Josip švab in 25 letni Viktor švab sta se podala y. n<jči 26)27 avg. iz av.etokriškega ■ pojrtiča na ribolov z barko "Ano". Ponoči jih je zalotila močna burja in jih gnala proti jugu. Ker se zjutraj nista vrnila, so sorodniki javili nesrečo pristaniškemu poveljstvu, ki je poslala vlačilca, da jih najde. Dobili so jih v bližini Sočinega ustja.
V	Barkovljah so popravili staro cerkev sv. Jerneja. Stavba je predelana skoro popolnoma, le nekaj starih zidov so pustili. Zidana je v čistem frančiškanskem slogu iz 14. stoletja, kar je za Trst nekaj novega.
Trdna korenika
V	Ajbi pri Kanalu je 18. avgusta čil in zdrav praznoval svoj stoletni rojstni dan Mihael škodnik, po domače "Kmetov stric". Ob tej priliki se je ta goriški korenjak tudi prvič fotografiral. Njegov življenjepis je precej pester in je doživel na bivši avstrijsko-italijanski meji že tri vojne. Kot 121etni deček je vozil s svojim očetom vojne potrebščine za armado Radeckega iz Gorice v Pal-manovo, v letih 1859, in 1866 ee je udeležil vojne proti Italiji pri No-vari in Custozzi, v času svetovne vojne pa je bil interniran v Italiji.
Po sporedu: PROSTA ZABAVA S PLESOM in Srečolovom Dobro založen bufet po zmernih cenah Svira orkester "Ljudskega odra"
Pridite vsi, da se na prostem po domače poveselimo!
O B D O E
S Tolminskega
V okolici Tolmina grade in popravljajo vsepolno poti in cest, toda ne tistih, ki vežejo vasjo in so popravil neobhodno potrebna. Tako je tudi s tolminsko vasjo <*'.adrg in s sose dno Zalaz. Dobili sta nov red za hišne številke, nove, lepe tablice s številkami tako, da so vse izmenjali in zmešali. Pot v Čadrg, ki je danes še prava kozja steza, pa je kljub ne-stevilnim prošnjam in pismenim vlo gam ostala brez vsakršnega popravila. Uradna gosposka se za potrebe načega kmeta še zmeni ne in dela le to, kar se ji zdi "moderno". In samo s takimi novotarijami "napredujejo" naše vasi, v vsakem drugem oziru pa nazadujejo.
40WM9MI %
novi LIST

«V.V

i^s:


ZA POUK IN ZABAVO
Iz zgodovine ne katerih iznajdb
Pravijo, da je potreba mati iznajdb, slučaj pa je njih oče. Dolga vrsta važnih, pomembnih, za ves «vet odrešilnih iznajdb je nastala zgolj slučajno. Pomislimo samo, da je Jacquard tedaj odkril vodilo (prin cip)' svojega tkalnega stroja (sta-tev), ko je gledal svojo ženo, kako je svojim hčeram s prsti mršila lase. Galilei se je pa zagledal v nihanje večne luči v cerkvi in je iznena-da odkril vodilo svojih zakonov o gibanju. Jamesa Watta je prepričal pogled na pokrov lonca, ki ga je .sopara bušknila navzgor, o sili vodne pare. Neuton je spoznal zakon o padanju vseh teles ob pogledu na jabolko, ki je padlo z jablane.
Tudi v novejši dobi je nekaj najvažnejših iznajdb nastalo prav tako slučajno.
Američanu Eliji Howerju se je ne koč sanjalo, da ga preganjajo divjaki s sulicami, ki so imele ob konici luknjice. Zbudil se je in je iznašel iglo z ušesom pri konici, iglo za šivalni stroj, kakršne uporabljamo še zdaj. Ta iznajdba je bila že priprava za iznajdbo šivalnega stroja.
Ameriški "čarovnik elektrike" — Charles Steinmetz, umrl je pred nekaj leti, je več let proučeval pojav električnih zračnih užigov. V svoji delavnici je že proizvajal mogoče bliske. Nekega dne je treščilo v neko zapuščeno taborišče ob reki Mo-hawk. Steinmetz, ki je bil pohabljenega telesa in velikanske oblike glave, je ves vesel tekel tjakaj in je na-tačno preiskal vsako ped zemlje, do kamor je segala moč strele. Nekd o-gledalo se je bilo razbilo na tisoč delov. Steinmetz je vse črepinje pobral in pravilno sestavil ogledalo. Pri tem sestavljanju je dosegel neprecenljive podatke o poti in učinku strele.
Alfred Nobel, slavni švedski kemik in ustanovitelj nagrade za najboljša dela sveta, se je nekoč urezal v prst. Vzel je nekaj bombaža, ga pomoCil v alkoholni eter in je s tem namazal rano. Prav tedaj je iskal snov, ki bi vsrkavala nitroglicerin in ga zgoščala. Ko je opazoval, kako «e je lepljiva snov na njegovem prstu počasi strdila v prožno plast, mu je šinila v glavo misel, da je nemara ta snov tista, ki jo išče. Preiskusil je misel, pomešal kolodij z nitrogli-cerinom in nastala je trda zmes: iz
našel je razstrelivno snov. Majhna ranica na prstu je Nobla privedla do tega, da je iznašel razstrelilno snov, ki je tako važnega in usodnega pomena za moderne vojske: dinamit.
Neki ameriški posestnik, W. H. Painter, se je bavil s proučevanjem zamaškov. Slednjič se je domislil pločevinaste kapice, ki jo imajo zdaj vse steklenice, kjer je kaka kipeča pijača. Ena sama ameriška družba izdela zdaj na leto 80 milijonov takih zamaškov. Američan Humphrey O'Sullivan je slišal nekoč besede o nekem človeku, ki je prodajal gumijaste pete. Pridobil si je patent za take pete in zr.ano je, koliko teh peta roma dandanes po svetu.
Svetovnoznani iznajditelj aparata za britje King Camp Gillete je prejel nekoč od svoje tvrdke, kjer je bil za potnika, naročilo, naj kaj takega iznajde, kar bo treba takoj stran vreči, ko bo enkrat v rabi. Leta 1895 se je Gillet bril s skrhano britvijo. Tedaj se je spomnil iznajdbe! Napravil je model za brivski aparat iz medi in peres za ure. Seveda takina naprava ni bila baš na višku, vendar se je izpopolnjevala od leta do leta in dosegla velikanski uspeh. Saj ima "Družba Gilette" vsako leto štiri in pol milijonov dohodkov.
Zobno krtačico je iznašel neki angleški kaznjenec z imenom Addie, ki je čutil potrebo, da si čisti zobe. To je bilo nekako pred 150 leti. Tedaj so si ljudje snažili zobe s krpico, boljši sloji pa so imeli paličico, ki je bila na koncu razcefrana. In še dandanes je na Angleškem tvrd-ka Addie, ki izdeluje krtačice za zobe.
Iznajdbe majhnih predmetov so bogatile iznajditelje. Veliko premoženja so dale svojim iznajditeljem igla z zaponko, gumb na pritisk, škrnicelj, etiketa in slične "bagate-le".
Iznajditelji velikih strojev, važnih predmetov, znanstvenih naukov itd., pa so večinoma umrli v revščini.
Originalni izumi
Težko si je predstavljati, kako veliko je število čudnih izumov, ki jih prijavljajo patentnim uradom vsega sveta.
Pred kratkim je izšla knjižica, ki vsebuje nekoliko takšnih izumov. Tu bi bilo na primer omeniti pripravo, ki šteje bankovce. Število oseb, ki bo do lahko uporabljale to pripravo, da si prištedijo nekaj časa in dela, pač ne bo veliko. Neki drugi mehanizem meša igralne karte. Utrujeiii igrači nimajo drugega opravka, nego da polože na kovinske grabeže karte ter zavrtijo neko ročico, in ne bo se jim treba bati, da bi ne bile podobice dobro premešane. Komodne kuharice si bodo lahko omislile pripravo, ki bo avtomatično zalivala pe čenko s sokom. Posebno originalna t je priprava, ki izdeluye "star" sir s I tem, da spušča skozi svež sir električni tok.
Migljaji za hišne gospodinje
Madeže od rje pokapamo z limo-novim sokom, potem pa držimo blago nad soparo. Rjaste madeže na svili in baržunu namočimo s hudim kisom, jih pokrijemo s pepelom od smotk in pustimo nekaj časa pri miru. Kasneje izperemo z milnim alkoholom.
Vzemi boraks na mesto sode kadar umivaš tla in ne bodo ti roke tako razpokale.
deže od oljnatih barv pa odpravimo s terpentinom. Če vam slučajno kane vosek na obleko, ni treba obupa-vati. Vzemite desko za likanje in dajte pod madež košček pivnika, dru gi kos pa dajte na madež in povle-cite nekajkrat z vročim likalnikom. Pri tem menjavajte pivnik in ponavljajte to toliko časa, da madež izgine.
ZA KRATEK ČAS
Vztrajnost
Bogati stric je odločno odklonil: "Od mene ne dobiš nobene pare več!"
"Toda, stric!"
"Zame si umrl!"
"Potem mi daj pa vsaj denar za pogreb!"
Vse v redu
—	Gospod šef, našega blagajnika je povozil avto in sedaj leži v bolnici.
—	Hvala bogu, jaz sem pa že mislil, da ni prišel v pisarno, ker je pobegnil z blagajno.
Pri zdravniku
"Gospod doktor, strašno me boli v trebuhu, zdaj na levi, zdaj na desni, zdaj v sredi."
"In kje vas je pa začelo najprej boleti?"
"V ulici Corrientes".
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
11. Remo 12 Neptunia
13.	Monte Olivia 16. H. Chiftain
Proti Evropi odplovejo
14.	Arlanza
15.	Florida in H. Monarch
16.	Neptunia in Madrid
MALI OGLASI
ŽENSKI KOTIČEK
Pazi na obleke!
Kadar pridete domov s trga, z o-biska itd., se takoj preoblecite in obleko osnažite.
Mnoge ženske imajo navado, da o-bleke takoj po uporabi obesijo v o-maro, ali pa jo enostavno vržejo preko stola ali postelje. Takšna obleka bo kaj kmalu izgubila svojo prvotno obliko. Obleko je treba pustiti nekoliko časa na zraku, da izgubi duh po znoju in cigaretah. (v:e pa denete neprezračeno obleko takoj v omaro, se bodo neprijetnega duha navzele tudi vse druge obleke.
Umazano obleko je treba takoj o-čistiti, ker sveže madeže odpravimo lažje ko stare, če opazite, da je raztrgana ali obdrgnjena, jo zakrpajte takoj. Majhne zakrpane luknjice tu je oko niti ne opazi.
Mastne madeže odpravimo z nafto ali salmijakom. Sladkorne madeže o-snažimo z navadno čisto vodo, ma-
PO UGODNI CENI PRODAM, radi odpotovánja, hišo v glavnem mesto, okraj Liniers; obsega sobo, kuhinj® in stranišče. Ugodne prometne zve" ze — Informacije pri Novem listU;
PRODAM ZEMLJIŠČE na pro?
FCS, Empalme Temperley, oddaljeno 4 kvadre od postaje. Meri 100° kvadr. metrov in je primerno za vrtnarstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i t d. Cena samo $ 1.000. Pojasnila P11 Novem 'listu".
UČENEC, sin slovenskih starše* za krojaško obrt se sprejme. "" Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires.
KO RABITE ODVETNIKA za kakr*"«" koli pravne nasvete, obrnite se na pi'3'" no M. D. Hočevar, Traductora publ¡cS nacional, Calle Tuoumán 586, Buen»8 Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s t"" zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napaine roke. — Istotam ' PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
I ,||, , ...................■	■	.............
KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA 8e'
BE, svoje hibe in. sposobnosti, svoj z"8' čaj, svoje bodoče in ptereklo življenj' naj se obrne na priznanega grafoloS^ Zadostuje napisati lastnoročno ime ^ priimek, dan, mesec in leto rojstva te, poslati v pismu en peso na naslov-GRAFOLOG, Calle Tuoumán 586 Bueno' Aires. — Pišite lahko v svojem mater'*' skem ali pa v kakem drugem jezik"'
NAZNANILO. Sporočam, da sem " preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le * 19 nesljivo dobrimi službami za matrir"0 nios, služkinje, sobarice itd. BER^ C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 368«
PRODAM po ugodni ceni spalni" za dve osebi, omaro, mizo in 3
lice, skupno ali posamič Obrniti se na: Zabala 3772.
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izagiuirre. — Ženske spn®-jema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste lx>Iezni, X-žarke in laboratorij Ki elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.j ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
S U I P A C H A 28
Angleška pogumna letalka Beryl Markham, stara 33 let in mati 7 letnega otroka, je prva ženska, ki je brez spremstva preletela severni Atlantik s svojim letal lom "The Messenger".
TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San Martin" Ugodne cene
O AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59 1925
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim roj ako®
Buenos Aires, Billlnghurst 271 d»*- 1
(višina ulice Cangallo 3500)
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENES- BUKOVA
Slov. babica
ro¿
Bivša prva šefinja v praški P°c nišnici ter s prakso v bolnici Juan F' nández, se priporoča vsem 8lov«nk*¿. Sprejema penzionistke iz mesta ! 0 žele v popolno oskrbo. — Cone izrea" nizke, postrežba prvovrstna. — Sprti"" od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih " do 20. — Vprašajte za informaoU® preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. LIMA 1217	u. T.
Caričin ljubljenec
Zgodovinski romaln
Nadaljevanje 5
Elizabeta se vzdigne s poslednjimi močmi: "Še eno besedo!" — šepeta umirajoča. "Vidim — vem, — Potemkin bo tvoj, čisto tvoj. Carica lahko prisili tudi srce, da ljubi, posebno, če je tako lepa, kakor si ti. Kateri smrtnik se ti more upreti? Zadnja moja prošnja Katarina! Za-klinjam te, osreči ga! Ljubi ga, imej ga — ali ne upropasti ga! Bodi mu zvesta — zvesta!"
Elizabeta pade s stola.
Katarina se nagne nad njo. "Ali me še lahko slišiš?" vpraša umirajočo. "Potemkina bom ljubila večno. Zvesta mu hočem biti!"
Carica pomolči. Z grozo spozna, da je govorila mrtvecu.
V očeh so se ji pokazale solze. — Žensko srce, večna zagonetka! Ta lepa žena, ki je odločno in premišlje no pognala bedno devojko v smrt — ta žena je plakala nad truplom angelsko lepe devojke.
Po dolgem času se dvigne carica in odstrani skrbno sledove solz. Pozvoni in takoj se odpro vrata, skozi katera vstopi v salon baron Pasek.
"Mrtva?" — vpraša, ko je zagledal na preprogi mrtvo Elizabeto. -^Pravica je hitro sodila!"
"Sluge morajo molčati," pravi cesarica. "Slu.šajte, baron! Elizabeta Voroncov je pravkar nenadoma u-mrla. Truplo naj ostane tu do mraka. Ključ hočem odnesti s seboj. ■ Zvečer vam ga izroči moj paž. Do tedaj pripravite rakvo, ki bo dostojna za Romanove. Krsto morate po tem tajno prenesti v obiteljsko grob
nico Romanovih. Skrbite, da ne bo danes straže pri grobnici in da bodo vrata le priprta. Krsto položite zraven sarkofaga mojega moža — Petra III. Naj počiva hči zraven svo jega očeta!"
"Samo da bi nosači molčali, veličanstvo!" — reče ponižno šef policije.
"Nosači?" — Bedak! Ali je potrebno, da povem, kaj bi naj bilo z njimi? Ko dovršijo delo, pošlji jih s pismom poveljniku Petro-Pavlov-ske trdujave; ta naj jih nagradi!"
"Razumem," se je smejal Pasek, "nagrado bodo našli potem, ko bodo vrženi skozi tajna vrata v pritličju trdnjave, ki se nahajajo pod reko Nevo. Od tu ni še nihče živ prišel."
Pasek se prikloni, poljubi rob ca-ričinega ogrinjala in odhaja ponižno, kakor suženj iz salona.
S prezirom je gledala Katarina za njim.
"Tudi zate, marljivi ubijalec, bo prišel dan, ko boš padel skozi tajna vrata! Potrebuiem te še, a svoji u-sodi ne ubežiš!"
Nato stopi Katarina k mizi ln raztrga pa;iir, katerega Elizabeta ni ho tela podpisati Z mize vzame majhen slonokoščen križ. gre k truplu mlade devojke in ji ga porine v hladne roke.
Katarinine ustnice so se gibale — molila je!
Da, molila je — morilka pri truplu svoje žrtve!...
4. POGLAVJE
Iz židovske hiše v knežji dvor.
Skozi najslabši, najrevnejši in naj bolj umazani del Petrograda, v katerem so tedaj morali živeti Židje, skozi temne in ozke ulice židovskega dela me.ita, je hitel Peter Voroncov.
Mislil je na Elizabeto in je bil prepričan, da je doma na varnem. Na njegovem resnem obličju se je I
pojavil smehljaj, ko se je spomnil
svoje miljenke. Niti slutil ni da je njegova življenska sreča v tem hipu uničena.
Starec dospe do najbolj umazane kočice na obali Neve, oprezno pogle da, če ga nihče ne zalezuje in močno potrka na vrata. Moral je trikrat po trkati, šele potem se prikaže skozi malo okence glava starega Žida.
"Kdo je?" — vpraša. "Kdo moti starega Arona Katza pri molitvi?"
"Jaz .sem, Aron Katz," odvrne stari Voroncov. Kaj me ne poznate več? Do'go je že, kar se nisva videla."
Stari Žid ni mogel od presenečenja nič odgovoriti; tako ga je izne-nadil nenadni prihod starega Voron cova.
"Bog je velik!" vzklikne naposled in vzdigne roke. "Vi ste, Peter Voroncov, za katerega sem mislil, da je že davno mrtev in pokopan!"
"Odpri, Aron!" — reče Voroncov.
Žid izgine od okna in čez nekaj časa začuje Voroncov, kako se v vra tih obrača ključ. Vrata se odpro.
Aron Katz pelje svojega gosta v ubožno sobo, v kateri ni bilo ničesar, razen najpotrebnejših stvari: polomljeni stoli, mala miza in stara postelja, pokrita z umazanim po-krivaloni. Oba si srčno stisneta roki.
"Bodiva kratka Aron," reče Voroncov. "Vsak hip je dragocen. — Spominjate se, da smo tedaj skupno delovali, ko smo hoteli rešiti nesrečnega carja Petra, katerega je njegova žena Katarina dala ubiti po najetih ubijalcih ter mu odvzela prestol?"
"Žalibog!" — odvrne žid. "Vsi smo izgubili. Eni so izgubili življenje, drugi premoženje, tretji svobodo. Jaz sem postal iz bogatega dvornega bankirja berač, ki na stare dni nima kaj jesti. Naša namera, da rešimo cesarja in ga pripeljemo
na ladjo, ki bi ga naj odvzela iz-bližine njegove demonske žene, ni uspela radi njegove neodločnosti."
"Ne predbacivajte mu ničesar!" — opomni Voroncov. "Nesrečni car je plača.1 to s svojim življenjem. Vi veste, kaj je bil zame. Živel je v nesrečnem zakonu s Katarino, ki ga je varala sedaj s Snltikovom, sedaj s Ponjatovskim, sedaj z Orlovom. — Nesreče a in osamljen je poklonil svoje srce lepi, dobri devojki, ki je bila igralka in ki ga je res ljubila. Ta devoika je bila moja hči. Rodila je malo Elizabeto. Po uboju carja Petra sem našel nekega dne svojo hči mrtv-o v njeni sobi. Ali se je sama zastrupila, ali pa so jo drugi, tega nisem zvedel nikoli. Tedaj sem se zaklel, da se hočem maščevati nad ubijalci, ki so uničili tudi mojega otroka. 'Mnogo časa je prešlo od te daj. Svojega maščevanja nisem pozabil. Iztrgati hočem Katarini prestol — Rusiji naj vlada tisti katere-mu popolnoma pripada sveta krona Rurikova, ustanovitelja ruske monarhije!"
"Joj n-eni," — zakliče stari Aron, "prišli ste, da me ponovno privede-te na rob propasti! Pogodil sem vaše misli: osvoboditi hočete pravega carja, ki še živi, osvoboditi nameravate Ivana Antonoviča, ki je živ zakopan !
"Prav imate, Aron", odgovori Peter Voriincov "Osvoboditi ga hočem iz njegove ječe. In vi, Aron, vi mi boste pomagali! Poglejte sem! Kako vam ugaja ta kamenček?" vpraša starega Arona in odvije iz svojega robe« velik diamant. "Vi boste ta diamant od mene kupili!"
Minut" so minevale, preden je mo gel stavi Aron izpregovoriti kako besedo.
"Zdi se mi, da vas bodo morali odpraviti v blaznico, prijatelj Voroncov", odgovori Žid. "Jaz naj bi
kupil ta dragulj, jaz, ki sedaj trgujem s starimi ogrinjali, z zamazanimi in ničvrednimi cunjami, katere drugi ljudje odmetujejo? Ta dragulj lahko plača carica, a ne jaz, siromašni Aron Katz!"
"Aron!", zakliče Peter Voroncov, prijemši drhtečo starčevo roko ter mu pogieda čvrsto v oči, "varajte ves svet, ki si želi vašega bogastva, igrajte še v bodoče komedijo, da trgujete - starimi oblačili, vendar me ne ne ooste prepričali, da ne posedujete milijonov rubljev, da niste premožnejši, kakor večina naših kne zov in grofov!"
"Ali jri niso zaplenili vsega imetja?!", Je vzklikal Katz, "ali me niso uničili, ko se je zvedelo, da sem tudi jaz udeležen pri zaroti, ali mi niso vzf.li popolnoma vse, kar sem posedoval?"
"Ni res, kar govorite; Aron Katz, jaz vem to dobro," ga odločno prekine Voroncov,"odvzeli so vam res mno go, zaplenili so vam posestva in hiše, ali denar, ki ste ga imeli naloženega na Angleškem, ste rešili in ga imate shranjenega. — Zahtevam za ta diamant milijon rubljev!"
"Milijon!? — Neumnost! Plačam vam 700,000 rubljev in niti kopejke več!"
"Potem pa nič," — reče odločno Voroncov in se pripravlja, da spravi kamen zopet v žep.
"V P«trogradu mi je znana odlična dama, ki mi bo plačala toliko, kolikor zahtevam."
"Dama?!" vzklikne Aron, "kdo je ta dama? Koga mislite? Katera dama more plačati milijon rubljev v gotovini?"
"Kneginja Daškova," odgovori za rotnik in pogleda staremu Aronu v oči; "divna lepotica na Katerininem dvoru, — vaša hči!"
"Moja hči?!" zastoka Aron Katz, "kneginja je moja hči?!"
Kakor od strele zadet, obsedi ri Žid nepremično na stolu. P pa skoči, gre v kot svoje sobe in Pr! vzdigne iz poda izrezan četvero^0' nik. Po i pokrovom se je pokaz®1 vzdolbina, iz katere je prinesel vitek bankovcev, potem drugi, treMj četrti, vrečico, v kateri bi' l»hKp vsak trgovec spoznal menice. Ar<L privleče svoje blago do Voronceva 1 ga položi na mizo.
"Milijon!" — reče zamolKlo ,st* ri Aron, "tu imate milijon rubljeV' dajte mi dragulj!"
Skrbno prešteje Voroncov vsoto >n odda Aronu diamant.
Sedaj vstane Voroncov, se s plaščem, potegne klobuk nizk° ® obraz, poda staremu Židu roko reče: "Zbogom, Aron Katz; ^ pot je še dolga in opasna. Morda več ne bova videla. Ako se pa vid'^ se bova veselila. Ta milijon bo P magal osvoboditi ujetnika v Sebi ^ selburgu. Zbogom! čudak ste .k skopuh, vendar pa pošten člov«*
Nekoi.ko pozneje je stopal cov ob obali Neve.
5. POGLAVJE.
V grobnici Romanovih
Ko je začel zemljo pokrivati je prišel šef policije, baron P»8}^-cesarski drevored, kjer ga je Pr « koval p^iž Gabrijel. Oddal ključ vrtnega paviljona, v je ležala uboga, mrtva Eliz»D ^ Mali Francoz je sporočil baron« ^ saričine ukaze: "Ker se pokop u e cC. ma visokega pokoljenja, zahteva j, sarica, da izberete na mesto.ka K' preprostih voiakov dva častni«. bosta nosila krsto. Samo faS\„jc sta vredna da izkaž.eta mrtvi i*» čast.