»Tednik« Izhaja ood tom Imdiozti <
od 24. novembra 1961 dalje po
sklepu občinskih odborov SZDL
Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod
»Ptujska tednik«, Ptuj. Odgovor-,
ni urednik: Anton Bauman. —
Uredništvo m uprava: Ptuj. He-
roja Lacka 2. — Tel. 158. Stev.
tekočega računa: NB 524-3-72. —
Tiska tiskarna Mariborskega ti-
ska, Maribor. — Rokopisov ne|
vračamo. —• Celoletna naročnina
20 ND, za inozemstvo 40 ND.
ŠT. 4	PTUJ, 28. januarja 1966 CENA 0,40 ND; 40 SD	Letnik XIX.
Za Ptuj uveden prispevek
za uporabo mestnega zemljišča
Včeraj, v četrtek, 27. januarja 1966, sta obravnavala zbora
občinske skupščine Ptuj na skupni seji več predlogov odlokov,
in sicer o amortizaciji stanovanjskih hiš v občini Ptuj, o odstot-
ku sredstev, izločenih iz sklada skupne porabe za subvencioni-
ranje stanarine, o minimalnih tehničnih normativih za vzdr-
ževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, o
načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v
občini Ptuj.
Med najvažnejše zadeve, ki
sta jih tokrat obravnavala zbo-
ra. spadajo določila predloga
o-dloka o priispevku za uporabo
mestnega 7.emljiišča v občini
Ptuj, o spr^ombah in dopolnit-
vah odloka o prispevkih in dav-
kih občanov v občimi Ptuj ter o
spremembah in dopolrkitvah od-
loka o občinskem davku od pro-
meta blaga na drobno in davku
od plačil za storitve v občini
Ptuj.
Na dnevnem redu sta bila še
predloga odlokov o izdatkih za
ipotne in druge stroške, ki se
priznavajo občiinskim organom
med mateiualne stroške, ter o
povračilu stroškov, izgube na
zaslužku in o naigradah sodni-
kov porotnikov občdmiskega so-
dišča Ptuj.
Osbala polovica točk dnevnega
reda te seje i>a se je nanašala
na delo upraivinega organa za
narodino obrambo sikupščine za
1965. leto, na dotočditev osebne-
ga dohodka tajniku in pomočni-
ku tajnika občanske skupščine
ter vodji službe praivne pomoči,
na sousta-noviiteljske praivice ži-
vinorejs'ko-veterjiniarskega zavo-
da Ptuj, na soglasje k preimeno-
vanju Mestnega muzeja Ptuj v
Pakrajinisiki muzej Ptuj, na raz-
piis voditev v delarvsiki svet Sta-
novanjsikega podjetja Ptuj, na
ustamiovitev višjega občinskega
disciipliniskega sodišča in na ime-
novanje članov občinske komi-
sije za urejanje zadev v zvezi z
gradnjo hidrocentrale Srednja
Drava 2 ter na nekaij drugih imo-
vinsfcopravniih vprašanj.
Po tolmačenju, ki so ga pre-
jeli obenem z vabilom na sejo
odborniki skupščine, je bil na-
men s spremenjenim odlokom o
prispevkih in davkih občanov v
občini Ptuj doseči spremembo
pavšalnih osnov za odmero pri-
spevka od osebnega dohodka od
delovnega razmerja, spremerJti
določila za odmero prispevka od
vrednosti posekanega lesa, tive-
sti ,prispevno olajšavo za po-
speševanje govedoreje v II. in
III. proizvodnem okolišu, dolo-
čiti nove pogoje za priznanje
olajšav za pogrebne stroške in
priznali olajšave tudi vdovam
borcev NOV pri odmeri prispev-
ka od kmetijstva, S tem spre-
menjenim odlokom je bil tudi
namen spremeniti stopnjo eko-
nomske amortizacije za stroje,
orodje in avtomobile zaradi so-
razmerja s sosednimi občinami,
priznala posebne olajšave obrt-
nikom, ki imajo vajence v I. in
II. letu učne dobe, ter določiti
stopnjo (20«/n) za odbitek stro-
škov za vzdrževanje, ki so od-
visni od starosti stavbe in ki ne
pridejo v poštev pri odmerjanju
davka na dohodke od stavb.
Končno je bifl namen tega odlo-
ka določiti enotno stopnjo za
plačevanje davka na kmetijske
proi/.vajalne priprave na območ-
ju občine Ptuj.
Za občane so prav zanimiva
tudi določila novega odloka
o amortizaciji stanovanjskih
hiž v občinti Ptuj, s katerim je
določila občinska skupščina 100
in 80 let kot, povprečno dobo
traijanja stanovanjskih hiš iz
opeke ali armiranega betona
(100 let) in montažnih zgradb
ter zgradb iz mešane konstruk-
cije (80 let), obenem pa je do-
ločila za prve zgradbe amorti-
zacijsko stopnjo l®/o, za druge
zgradbe pa 1,25 °/o.
Za prebivalce z območja me-
sta Ptuja pa so novost določila
odloka za uvedbo prispevka za
uporabo mestnega zemljišča v
Ptuju, s katerim bi naj dosegli
določena sredstva za financira-
nje gradenj, dograditev in re-
kons-trukcije cest, ulic, trgov, za
nasaditev javnega zelenja, za
ureditev javne razsvetljave in
kanalizacije, za ureditev vodo-
vodnega in električnega omrež-
ja. Pri tem niso všteta sred-
stva iz prispevkov investitor-
jev, ki bodo porabljena za
urejanje zemljišča. Na viši-
no tega prispevka bodo vpliva-
le površinske enote, kategorije
uporabnikov zemljišča, cone. ko-
munalna opremljenost, racional-
nejše izkoriščanje zemlj,išča in
starost zgradb. Izračunana bo
vrednost točk in višina meseč- j
nega prispevka po kriterijih, ki
jih določa odlok.
Prebivalci iz Ptuja, ki preje-
majo sodalne podpore, invalid-
nine in minimalne pokojnine,
bodo oproščeni plačila prispevka I
za uporabo mestnega zemljišča, i
Ostali prebivalci z mestnega ob-
močja in tudi delovne organi- J
zacije bodo s tem prispevkom fi- j
nančno obremenjeni, nekateri
bolj, drugi manj. Različna me-
sta bodo uporabila različne kri-
terije in tudi vrednosti točk za
ta davek. F*tujska občinska
skupščina je izbrala zmernejše
kriterije kot druge skupščine,
čeprav so komunalne potrebe v
Ptuju enako velike, kot so v
drugih mestih.	V. J.
UGRABITEV MAROŠKEGA OPOZICIJSKEGA PRVAKA BEN
BARKE
Skrhani francosko-
maroški odnosi
Znanega maroškega opozicijskega prvaka Ben Barko so ugra-
bile in po vsem sodeč ubile osebe, ki jih je neposredno vodil
maroški notranji minister general Ulkir. Ker se je to zgodilo sredi
Pariza in ker je dogodek vzbudil zgrašanje francoske in tuje jav-
nosti ter močno ogrozil tradicionalno francosko gostoljublje vsem
tistim, ki jih po svetu preganjajo, je predsednik de Gaulle ukazal
»preiskavo do konca«, četudi so v afero vmešani tudi visoki vlad-
ni funkcionarji.
Proces, ki ga vodi sodnik Zol-
linger, te dni odkriva ozadje vse
zadeve, četudi še ni odgovoril na
vprašanje, ali je Ben Bairka ubit
ali ne. Zasliševanja tistih Franco-
zov, ki so vmešani v zadevo —
od stražnikov, ki so pomagali
Ben Barko ugrabiti, do komisar-
jev in vladnih funkcionarjev tja
do notranjega ministra Freya —,
odkriva ozadje zločina. Franco-
ska vlada je izdala tiralico za
maroškim notranjim ministrom in
se pri tem sklicuje na maroško-
francoski sporazum o medseboj-
ni izročitvi zločincev, kralj Hasan
II. pa je vzel ministra v zaščito
in po mnenju nekaterih dokazal,
da je za ugrabitev vedel in jo
potemtakem tudi odobraval.
Sledili so primerni diplomatski
ukrepi. Obe vladi sta odpoklicali
veleposlanika, tako da slone na-
daljnji odnosi le na odpravnikih
poslov. Namigovanje Maroka,
češ da se je predsednik de Ganile
tik pred ugrabitvijo sestal z Ben
Barko (vest so v Parizu odločno
zanikali), pa je samo še prilila
olja na ogenj razvnetih duhov.
Kako je pravzaprav potekala
ugrabitev?
Funkcionar Air France Lopez
je pridobil policaja Souchona in
njegovega kolego, da sta zausta-
vila Ben Barko, ko se je spreha-
jal po eni francoskih ulic. O tem
je vedel funkcionar francoske ob-
veščevalne službe Finville, po
njem pa tudi Jayques Foccard,
ožji de Ganllov sodelavec.
Tri dni po ugrabitvi je Lopez
obvestil Finvilla o ugrabitvi, ta
pa je s tem seznaAil načelnika
protiobveščevalne službe genera-
la Jacguiera. ' tiri dni po ugrabit-
vi so 'tudi izvedeli o dogodku ko-
misarji, posebno o dejstvu, da sta
pri tem sodelovala tudi dva straž-
nika.
Eden izmed gangsterjev pri
ugrabitvi Figon pa je povedal
nekaterim časnikom, kaj se je
dogodilo z Ben Barko. Odpeljali
so ga v stanovanje enega izmed
gangsterjev in ga tam ubili. Baje
je bil navzoč sam maroški
obrambni minister Ufkir, ki je
um'irajočega maroškega politika
celo sam zabodel.
Izjave se skrižajo, zato je tre-
nutno pravzaprav težko prikazati
popolno podobo. Resnica je, da
so Figona nekaj dni potem, ko
je dal tisku izjavo, našli mrtvega
v stanovanju s prestreljeno lo-
banjo. Oblasti so sprva sporočile,
da je naredil samomor. Vse ka-
že, da je streljal vanj nekdo dru-
gi iz neposredne bližine. Pravijo,
da se je tik pred smrtjo domenil
za sestanek z nekim nemškim čas-
nikarjem, ki bi utegnil biti po-
vezan z — ameriško obveščeval-
no službo.
V Parizu sploh menijo, da se je
maroška tajna policija povezala
z agenti CIA. Če je to samo po-
izkus, da bi zmanjšali odgovor-
nost francoske protiobveščevalne
službe in policije, je drugo vpra-
šanje. Predsednik de Gaulle je
že razrešil dolžnosti načelnika
protiobveščevalne službe Ja-
cguiera in zahteval reorganizaci-
jo te službe in policije. Vlada se
je dela že lotila. To pa tudi po-
meni, da bomo v kratkem izve-
deli še kake podrobnosti ne le
s procesa, temveč tudi od urad-
nih krogov.
Danes c^bčinska konfe-
renca SZDL v Ormožu
Na današnjo občinsko konfe-
renco SZDL, ki je v domu Par-
tizana v Ormožu, je bilo povab-
ljenih približno 200 delegatov
in gostov. Osrednja obravnava
na konferenci bo vloga in mesto
SZDL v našem gospodarskem
razvoju in problemi kmetijstva.
Kmetijstvo je v občini Ormož
osnovna gospodarska panoga, ki
še vedno daje približno 80 odst.
narodnega dohodka, zato bo po-
svečeno največ časa tia konfe-
renci tej gospodarski panogi.
Na konferenci bodo razčišče-
na mnoga nejasna vprašanja,
predvsem kar zadeva sodelova-
nje zadrug z zasebnimi kmetij-
skimi proizvajalci. Zasebna
kmetijska proizvodnja izdatno
dopolnjuje družbeno proizvod-
njo, vendar posvečamo koopera-
ciji še vedno premalo skrbi. Eko-
nomičnost naj bo poglavitni po-
kazatelj sodelovanja. Koopera-
cija naj bo taka, da bo zainte-
resirala zasebnega proizvajalca,
da bo tudi on stimuliran po svo-
jem trudu in vloženih sredstvih.
V občini je bila največja potro-
šnja umetnega gnojila leta 3 362,
v naslednjih letih pa se je zni-
ževala. Lani so v kooperaciji
porabili 604 kg umetnih gnojil
po hektarju. Osnovni problem
je tudi slaba kakovost semen.
Svinjereja v občini nazaduje,
kar je posledica preorientacije
proizvodnje pri zasebnih kme-
tovalcih na rentabOnejšo pro-
izvodnjo.
Na področju kooperacije dela
samo 8 kmetijcev, kar je odloč-
no premalo.
Potrebe po strojnih uslugah
naraščajo hitreje od večanja ka-
pacitet strojnega parka.
Skratka, na konferenci bodo
našla vprašanja svoje odgovore.
Obdelana bo problematika
zdravstva, socialnega varstva,
kuiiture in prosvete.
Gospodaraka dejavnost in nje-
ni prcblemi je toliko pomemb-
nejša, saj so povzročili gospo-
darski ukrepi številne spremem-
be in prinesli nekatere novosti.
Na osnovi ugotovitev, zavze-
tih stališč in sprejetih sklepov
bo konferenca nrnogio dopi\nesla
k vsestranskemu raizvoju obči-
ne. Nakazala bo smer nadaljnje-
ga dela, uskladila možnosti z
dejanskimi potrebami, odpravi-
la pomanjidjivoisti in slaibosti ter
bo zavzela stališča in sprejela
sklepe, ki bodo pospeševali go-
spodarski in družbenopo^litični
razvoj v občini.
V SZDL občani ne obravna-
vajo samo političnih vprašanj,
ampak vsa vprašanja iz gospo-
darskega, družbenopolitičnega,
in kulturnega življenja. SZDL
usklajuje mnenja, sprejema
sklepe, usmerja družbeni razvoj,
krepi samoupravljanje, uresni-
čuje pravice in interese občanov
ter pospešuje socialistične de-
mokratične odnose. Zato je prav,
da v SZDL aktivno sodelujejo
vsi občani in s tem uveljavljajo
svoje samoupravne pravice.
Na konferenci bo obravnavano
delo SZDL v občini med dvema
konferencama. V tem obdobju
je bil napravljen znaten korak
naprej v vsebinski in organiza-
cijski graditvi SZDL. Opaziti je
bilo, da je oblik za sestajanje
občanov dovolj (zbori volivcev,
zbori občanov in javne tribune).
Sestajanje občanov bo treba le
pogosteje uporabljati in ga vse-
binsko boljše pripravljati.
Krajevne organizacije SZDL
morajo skrbno spremljata pro-
blem družbenega in gospodar-
skega razvoja. Na sestamkih je
treba ustvarjati javno mnenje
in pripraviti predloge za reševa-
nje problemov. Stiki z občani ne
smejo imeti samo funkcije ob-
veščanja, ustvarjanje predlo-
gov in mnenj, temveč predvsem
mora SZDL mobilizirati občane
za nadaljnji hitrejši razvoj kra-
jevnega centra, občine in celot-
ne družbene sikujmosti.
D. R.
Aktualna gospodar-
ska vprašanja
v ospredju
v torek, dne 25. januarja 1966, je obiskal Ptuj sekretar
Centralnega komiteja ZK Slovenije Viktor Avbelj. V delav-
skem klubu »Franca Krambergerja« je imel razgovor s člani
občinskih političnih aktivov iz Ptuja in iz Ormoža o aktual*
nih družbeno ekonomskih vprašanjih. Teh razgovorov se je
udeležil tudi član IS SRS Mirko Jamar.
Uvodoma je pojasnil politič-
ni sekretar občinskega komite-
ja ZKS Branko Bračko na-
men tega razgovora glede na
vsebino sprememb po gospo-
darski reformi in na praktične
izkušnje iz njenega izvajanja
na območju občin Ptuj in Or-
mož. Nato je raztolmačil sekre-
tar Viktor Avbelj vsebino os-
novnih smotrov reforme, po di-
skusiji pa je odgovoril navzo-
čim na nekatera vprašanja tu-
di član IS SRS Mirko Jamar.
Po vseh tolmačenjih in od-
govorih Viktorja Avblja in Mir-
ka Jamarja so lahko dobili vsi
navzoči vtis, da je visokima
funkcionarjema iz Ljubljane
popolnoma jasna vsebina smo-
trov reforme in da imata zelo
dober vpogled v vse spremem-
be, ki nastajajo v našem go-
spodarstvu na območju Jugo-
slavije, Slovenije In občin, na
drugi strani pa sta se oba pre-
' pričala, da so tudi krajevni go-
ispodarski in politični funkcio-
•narji občin Ptuj in Ormož zelo
blizu mnogim problemom z ob-
močja občin, s katerimi se spo-
padejo po uvajanju nove go-
spodarske reforme, da bi do-
segle gospodarske organizacije
tudi v občinama Ptuj in Ormož
rezultate intenzivnega gospo-
darjenja kljub pretežni kmetij-
' ski proizvodnji in večinoma
manjšim podjetjem brez nove
opreme in velikih kapacitet, da
bi lahko mnogo pomenila za
mednarodni trg.
Iz diskusije navzočih funk-
cionarjev iz občin Ptuj in Or-
mož je bilo lahko raztimeti, da
je tukaj izredno težak prehod iz
ekstenzivnega v intenzivno go-
spodarjenje, da so notranje re-
zerve malenkostne in da je
kljub skrajnemu subjektivne-
mu angažiranju ob obstoječih
kapacitetah podjetij, bolj obrt-
nih kot industrijskih, težko do-
seči rezultate intenzivnega go-
spodarjenja kot jih lahko do-
sežejo večja in dobro opremlje-
na industrijska podjetja kot
npr. v tovarni glinice in alumi-
nija »Boris Kidrič v Kidriče-
vem in podjetja v večjih indu-
strijskih središčih. Posledice
zaostritve pogojev gospodarje-
nja so manjšim podjetjem
mnogo bližje kot večjim pod-
jetjem, zato pa je za kolekti-
ve teh podjetij toliko bolj bo-
leča možnost likvidacije tistih
gospodarskih organizacij, ki se
ne bodo mogle obdržati kljub
skrajnim naporom in prizade-
vanjem kolektivov in njihovih
strokovnih služb. V občinah
Ptuj in Ormož se je več pod-
jetij razvilo iz obrtnih dejav-
nosti v industrijske predvsem
iz dveh namenov, da bi več do-
prinašala k potrebam občin-
skih skupnosti, da bi se lažje
otresle vsestranskih gospodar-
skih težav in da bi zaposlila
čim večje število delavcev s
svojega okoliškega kmetijske-
ga območja. Vsa ta delovna si-
la ni mogla najti svojega me-
sta v večjih industrijskih cen-
trih. V zadnjem času se sicer
čuti večje zapuščanje teh kra-
ljev in iskanje možnosti zapo-
slitve v inozemskih industrij-
skih centrih, kar pa po svoje
vpliva na kmetijstvo, ki ostaja
brez delovnih moči. Občina Ptuj
je kot močnejši industrijski
center zlasti glede na bližnje
Kidričevo in Majšperk v neko-
liko ugodnejšem položaju kot
občina Ormož, ki je del velike-
ga, večinoma kmetijskega ob-
močja z malo industrije, z ve-
liko rezervo delovne sile, zato
tudi bolj občuti spremembo po
izvajanju reforme.
Ob tej priliki so prikazali
ptujski in ormoški predstavni-
ki gospodarskih organizacij, da
je nekaterim podjetjem skoraj
Konec na 2. strani
KO SZDL SO SPREJELE PROGRAME
DELA
Nednvno so krajevne organizaci-
je SZDL na območju občine Or-
mož sprejele programe deia. Na
sestankih, katerih so se poleg
članov odbora udeležili tudi
predsedniki krajevnih skupno-
sti, so ocenili krajevne konfe-
rence SZDL in uskladili naloge
odbora s potrebami.
V občini Ormož je 12 krajev-
nih organizacij SZDL. Na teh
sestankih so sprejele programe
dela, ki se nekoliko razlikujejo
od dosedanjih. To je tudi razum-
ljivo, saj gospodarjetnje po no-
vem zaliteva sprememb na vseh
področjih gospodarskega in
družbenopolitičnega življenja.
Krajevne organizacije SZDL bo-
do letos pripravile proslave za
8. marec, 1. maj, 4. julij, 22. ju-
lij, 22. december in po potrebi
tudi za novo leto.
Na sestankih so navzoči tudi
razpravljali o organizacijskih
vprašanjih in o delu krajevnih
skupnosti. Tudi te so že sesta-
vile programe dela in predraču-
ne dohodkov in izdatkov. Letos
bodo krajevne skupnosti v ob-
čini Ormož deležne večjih sred-
stev kot do sedaj. To jim bo omo-
gočilo popolnejšo ureditev cest,
F>opraviilo mostov, pokopališč in
drugo. V občini Ormož je osem
krajevnih skupnosti in bodo raz-
polagale letos s 45 milijoni starih
dinarjev.
Sestanki KO SZDL so bili te-
meljito pripravljena in na njih
je obveljalo splošno mnenje, da
mora biti SZDL še v prihodnje
popolnejši koordinator in usmer-
jevalec družbeno političnega živ-
ljenja v krajevnih centoh.
D. R.
Drugi dogodki
Ameriških letal nad Severnim
Vietnamom ni več. Vendar to
»premirje« ne velja za Južni Vi-
etnam. Po štiridnevnem premoru,
ki ga je ameriško poveljstvo raz-
glasilo zaradi budističnih praz-
nikov, so spet oživeli spopadi.
Ameriška »mirovna ofenziva«, ki
je na pričetku leta toliko obljub-
ljala, se je skrhala.
V severnovietnamski prestolni-
ci opozarjajo, da jih ameriške
bombe niso omajale v prizadeva-
njih, da vztrajajo do konca, in
pri tem opozarjajo na nekdanji
žalosten konec Francozov, V Wa-
shingtonu pa vztrajajo pri svojih
zahtevah v duhu pritiska. Sicer
smo te dni slišali v kongresu in
zunaj njega glasove, ki priporo-
čajo vladi, naj prizna osvobodil-
no gibanje kot vpliven dejavnik
v vietnamski krizi, toda uradno
o tem nočejo ničesar slišati.
KONEC »PREMIRJA«?
Se več! Predsednik Johinson je
že obvestil kongresne prvake, da
bodo spet pričeli bombardirati
Severni Vietnam in da bodo v
Južni Vietnam poslali nove eno-
te. V Wasbingtonu pravijo, da
Severni Vietnam ni pokazal niti
malo razumevanja za ameriško
»mirovno ofenzivo« in da se je
med »odmorom« raje pripravljal
na nadaljevanje vojne. Ameriški
veleposlaniki sirom sveta so tudi
že prejeli navodilo, naj prizedete
vlade pripravijo na še ostrejše
ameriške poteze v Vietnamu. Ta-
ka usmeritev pa utegne vietnam-
sko krizo razširiti tudi v širši
mednarodni spopad. Ni zgolj na-
ključje, da so v zahodnem tisku
te dni zelo poudarili vest, da so
se v Severnem Vietnamu pojavi-
la tudi kitajska letala ruske iz-
delave, četudi uradno samega po-
datka ne jemljejo za suho zlato.
Preobrat te vrste vzbuja med
svetovnim javnim mnenjem strah
in nezanesljivost.
NEVARNE »MANEVERSKE« A-
BOMBE
O tem, da so bombniki ameri-
škega letalstva včasih »izpustili«
kako A-bombo, ki so jo nosili s
seboj med vajami, smo že slišali,
vendar se je to dogajalo nad
ameriškim ozemljem. Te dni pa
se je to dogodilo nad Španijo,
kjer imajo Američani, kot je zna-
no, svoja oporišča. Bombnik B-52
se je 17. januarja zaletel v letalo
cisterno, toda preden je po ne-
sreči strmoglavil v morje, je še
s padalom spustil štiri atomske
bombe. Dve so našli na obalnem
pasu, ki so ga uradno zaprli in
prepovedali vsak dostop civili-
stom, dve pa so odkrili v morju
v globini 300 do 400 metrov in ju
skušajo sedaj dvigniti iz globine.
Doslej niso še nikjer ugotovili
nevarnosti atomskega sevanja.
Pravijo tudi, da so bombe brez
vžigalnega mehanizma.
Resnica, da vozijo ameriška
vojaška letala povsod tam, kjer
so ameriška oporišča, med vaja-
mi tudi A-bombe, se je izkazala
tudi v Španiji. Strah, da utegne
podobna nesreča kdaj sprožiti
jedrsko eksplozijo, pa je iz dne-
va v dan večja. Kljub uradnim
pojasnilom, da ni tako.
NOVA INDIJSKA VLADA
Novi indijski ministrski pred-
sednik ga. Indira Gandi je sesta-
vila novo vlado. V resnici gre
za osebnosti, ki so sodelovale žo
v Šastrijevi viadi. To je obenem
tudi dokaz, da bo prva žena pred-
sednica v Indiji vodila politiko
svojega prednika Sastrija in ve-
likega očeta Nehruja.
Indonezija skuša po znanih do-
godkih najti sama sebe. Člani KP
Indonezije čakajo v ječah na pro-
cese. Predsednik Sukamo skuša
prepričati desničarske elemente
v vojski in vladi, da je indone-
zijska revolucija socialistična in
da ji je tudi levica dala svoj de-
lež, vendar njegove besede ne
zaležejo povsem. V Nigeriji se
je po vojaškem udaru utrdil re-
žim obrambnega ministra in vr-
hovnega poveljnika Ironsija. Te
dni so našli ubito truplo nekda-
njega zveznega predsednika Ba-
leve. To je še dokaz več, da je
udar »brez kapljice prelite krvi«
vendarle terjal precej žrtev. Ka-
ko bo novi režim odpravil »ko-
rupcijo in nesposobnost uprave«,
pa je vprašanje, na katom sedaj
še ni mogoče odgovoriti.
5flnm 2
TEDNIK — petek, 28. januarja 1966
Stran 5
Turizem-vedno bolj upošte-
vana gospodarska panoga
Skrbno gospodarjenje po no-
vih predpisih in ob možnostih
po uveljavljanju gospodarske re-
forme zahteva tudi od Turistič-
nega društva Ptuj upoštevanje
vseh tistih faktorjev, ki pospe-
šujejo turistični promet, in te-
žav, ki bi ga utegnile oviirati.
VsebiTia zadnje seje odbora
Turističnega društva Ptuj v 1.
polovici januarja 1966 je bila
osredotočeHa na ta vprašanja in
na ugotovitev, da so nastali z od-
pravo ugodnosti na železnicah
in avtobusih novi, težji pogoji
za domači turizem, z uvedbo no-
vega di»i.arja pa lahko pričtJku-
jemo večjo zahtevnost tujih tu-
rLs.tov do vseh turističnih in go-
stitiskin uslug.
V	tem novem položaju mora
tudi Turistično društvo Ptui, kot
je poudari; njegov predsednik
prof. Jože Maučec, storiti vse, da
bo preliitovalo vse nove pogoje,
zahteve m potrebe turizma i:n
da bo vzpodbujalo tudi druge, da
bodo storili svoje za to gospo-
darsko panogo.
V	lanskem letu je ugotovilo
Turistično društvo Ptuj, da je
v Ptuju iin v ptujski občini ve-
dno več interesentov za nedelj-
ske in praz.ndčne skupinske iz-
lete v bližnje toplice, kot so
Moravci, Stubice, Krapina, Va-
raždin, pa tudi v letoviške kra-
je in v kraje zgodovimsklh od-
kritij, torej za potovainja ob
manjših izdatkih, na drugi stra-
ni pa je prav tako vedno več in-
teresentov za večdnevna sku-
pinska potovanja v najzanimi-
vejše predele sosedne Madžar-
Sike, Avstrije in Italije. Večino
skrbd i;n dela v zvezi s temi po-
tovanji je imel turistični biro.
Lani so potovale 4 skupine po
Avstriji, 6 skupin po Italiji, 2
skupimi na graški vel esejem in
1 skupina na Dunaj. Vse to je
vplivaJlo tudi na velik denar-
ni, dinarski in devizni promet
društva, to tem bolj, ker ima
tudi menjalnico. Izleti predstav-
ljajo del dejavnosti društva, med
ostale dejavnosti pa spada še
aigrtacija za izlete v razne kraje
ter dežele s predavanji, in pro-
paganda z izdajanjem prospek-
tov, vodičev in razglednic, or-
ganizacijska skrb za društva v
občini ter sodelovanje članov
odbora im društva kot celote z
Zavodom za folklorne priredi-
tve v Ptuju, pri katerem ima
del odbornikov odgovorne skr-
bi in naloge. Skrb za olepša-
nje Ptuja pa je posebna skrb.
Za letošnje leto ima društvo
uresničljiv delovni program, ki
je navezan na nakazane glavne
smeri svoje dejavnosti, le da bo
še v bolj tesnih stikih z vsemi iz-
vajalci raznih spodbud v korist
turističnega Ptuja in privlačne
(jkolice Potrebno je doseči hi-
tro in dosledno Izvajanje vseh
sklepov. Za agitacijo in propa-
gando bo vloženih več sredstev
in dela, da bo imelo društvo
bogato zalogo slik vseh zgodo-
vinskih in turističnih zanimivo-
sti s svojega območja.
Skrb zase je skrb Turističnega
društva in gostinskih podjetij
ter gostincev — zasebnikov za
prehodne turiste, ki jih je vedno
več in ki se malo zadržujejo na
poti do cilja, na Jadran ali v več-
je turistične, letoviške in pla-
ninske kraje. Ravno zato se je
potrebno truditi, da se bodo na
svoji poti ustavljali vsaj v Ptuju
in da jim bo čas bivanja v tem
mestu in okolici pustil tako pri-
jetne vtise, da se bodo sem radi
vračali voditelji ekskurzij z ve-
dno novimi skupinami.
Sedanje finančno stanje druš-
tva (okrog 2 milijiojia dinarjev)
bo znatno vplivalo na letošnje
izvajanje delovnega programal
v nasprotju s stanjem prvih let
obstoja društva, ko je bilo sko-
raj brez sredstev, zato pa tudi
njegova aktivnost ni bila tako
upoštevana kot je sedanja.
VJ.
AKTUALNA GOSPODAR-
SKA VPRAŠANJA V
OSPREDJU
(NAOALIEVANIE S 1. STRANI)
nemogoče izpolnjevati pogojev
za izvoz in za samostojno
vključitev v mednarodni trg,
ker ne morejo ob svoji nepo-
polni opremi doseči večjih ka-
pacitet, da pa tudi ne morejo
na drugi strani izvrševati niti
naročil domačega trga, ker je
težko ali pa celo nemogoče do-
biti najpotrebnejši reproduk-
cijski material. V težavnem po-
ložaju je tudi kmetijstvo.
Kmetijska kombinata v obči-
nama Ptuj in Ormož si priza-
devata storiti vse, da bi odpra-
vila vrzel v kmetijski proizvod-
nji, ki nastaja ob vedno manj-
ših možnostih zasebnih kmeto-
valcev, zlasti mladih, za vlaga-
nje v kmetijsko proizvodnjo,
da bi prevzela površine brez
potrebnih delovnih moči v svo-
je obrate, da bi z dobro organi-
ziranim in planskim gospodar-
jenjem zagotovila domačemu
in inozemskemu trgu pridelek
in proizvode, po katerih je
povpraševanje. Brez potrebnih
investicijskih sredstev, brez
kreditov za mehanizacijo in za
vse ostalo, česar ne zmoreta
kombinata kljub uspehom s
svojimi sredstvi je težko mi-
sliti na tako naglo uspešno iz-
vrševanje vseh nalog družbene-
ga kmetijstva kot ga narekuje-
jo novi ekonomski pogoji.
Ta razgovor je za vse udele-
žence dosegel namen, ker so
obojestransko osvetlili vse pro-
bleme, ki nastajajo z reformo,
obenetn pa so pokazali, da ima-
jo vsi najboljšo voljo storiti
vse, da bi premagali tudi seda-
nje težave in da bi se gospodar-
ske organizacije tudi iz občine
Ptuj in Ormož čimbolj prilago-
dile novim zahtevam in mož-
nostim.	V. J.
S02AUE PREDSEDNIKA
TITA
Pi-edsednik republike Josip
Broz Tito je poslal indijskemu
predsedniku Radakrišnanu na-
slednjo brzojavko:
»Zelo me je pretresla vest o
velikih človeških žrtvah pri tra-
gični nesreči letala indijske le-
talske družbe, v kateri je izgubil
življenje vidni znanstvenik dr.
Homi Baba, čigar delo smo vi-
soko cenili v naši državi in v
svetu. Prosim vas, da izrazite
družinam ponesrečenih in prija-
teljskemu indijskemu ljudstvo na-
še iskreno sožalje.«
Težave zaradi slabih
cest
NA OBIVIOCJU KRAJEVNE SKUPNOSTI PODGORCI JE 15
STUDENCEV, KI ČAKAJO NA HIGIENSKO UREDITEV. STU-
DENCEV, KI SO NAPAJALI MNOGE RODOVE DOLGA DE-
SETLETJA NIKDO NI UREDIL.
Krajevno skupnost Podgorci
sestavlja 7 vasi in naselij. Na
njenem območju živi 1603 pre-
bivalcev. Prijazna vasica Pod-
gorci je center krajevne skup-
nosti. Največ prebivalcev te
krajevne skupnosti se \ikvarja
z obdelovanjem zemlje, približ-
no 40®/o vseh prebivalcev pa je
zaposlenih izven zasebnega kme-
tijstva. V Podgorcih je nepopol-
na osemletka, pošta, dve trgo-
vini, gostilna, krajevni urad,
novi blok, lovski dom in drugo.
Na območju krajevne skupnosti
so tri gasilska društva: Podgor-
ci, Bresnica in Cvetkovci. Prvi
dve imata nova gasilska doma.
Gasiilski dom Podgorci bi potre-
boval večjo sireno za obvešča-
nje prebivalcev ob požarih.
Lani so povzročile poplave na
območju krajevne skupnosti
Podgorci veliko škodo predvsem
na cestah, na njivah, travnikih
in drugod. V Cvetkovcih in na
Forminu je voda vdrla v neka-
tera stanovanja. Zato sa letos
prizadeva krajevna skupnost
odpraviti škodo na poplavah in
letošnji načrt krajevne skupno-
sti predvideva popravilo cest
na poplavljenem območju in v
hribovitih predelih. Letos bo
krajevna skupnost popravila ce-
ste v Cvetkovcih, Oslušovcih,
Podgorski vrh, Podgorci—Sar-
je, Strjanski vrh—Vršič—Prec-
lava in ceste proti Lovskemu do-
mu Podgorci. Zgradili bodo mo-
stove in brvi v Cvetkovcih pri
Cirilu Senici, pri Malcsu Gašpa-
' riču, popravili bodo moste in
zgradili nove brvi v Cvetkovcih,
Osluševcih, na Brosnioi in v
Laporjeku. Pokopališče bodo
ogradili z žično ograjo, očistili
in pobelili bodo mrtvašnico in
nabavili nosile. Za pravilno in
pravočasno izvrševanje cestnih
del so že določili posameznike,
ki so odgovorni za popravilo
cest. Odborniki krajevne skup-
nosti so na svoji zadnji seji tu-
di sklenili, da krajevna skup-
nost ne bo prodajala gramoza iz-
ven svojega območja.
V	hribovitem območju krajev-
ne skupnosti niso urejene vedno
razmere. Težave s pitno vodo
imajo predvsem prebivalci iz
vasi in naselij: Predava, Strjan-
ski vrh, Ritmerk, Vršič in Pod-
gorski vrh. Na območju krajev-
ne skupnosti je 15 higiensko ne-
urejenih studencev, iz katerih
tamkajšnji prebivalci uživajo
vodo. Studenci so odprti, vanje
se stekajo razne nezaželene sno-
vi, nabira se listje, šibje fei dru-
go. Ta problem bi lahko rešili
prebivalci sami ob pomoči ob-
činskega odbora RK in krajev-
ne skupnosti. Higiensko ureje-
vanje studencev je osnovna skrb
celotne naše družbene skupnosti.
Letos bodo očistili, poglobili in
napravili strehe nad štirimi stn-
denci.
V	Podgorcih je tudi zobna
ambulanta, ki je odprta vsak to-
rek in četrtek; otroška posveto-
valnica pa je vsak drugi in če-
trti četrtek v mesecu.
Jože Sladnjak, matičar kra-
jevnega urada v Podgorcih je
med drugim dejal, da je celotno
delo KS predvsem usmerjeno v
komunalna dela, v popravilo
cest, mostov in Brvi. To je tudi
najaktualnejši problem tega kra-
ja.
Aktivno je tudi prosvetno
društvo v Podgorcih, ki ga se-
stavlja 30 aktivnih članov. Prej-
šnjo nedeljo se je društvo v Pod-
(Nadalievanie na 3. strani)
Jože Sladnjak
Zdravstvena postaja »Mimice Legvart« v Gorišnici, ki postaja
pretesna za zdravstveno službo velikega gorišniškega zdravstve-
nega območja.
»PETOVIA« IN »ŽVEPLARNA«
ZDRUŽENI
V preteklem tednu je sprejel
delavski svet Petovie, živilske
industrije Ptuj, na redni seji
gospodarski načrt za 1966. leto.
V tem letu predvideva podjetje
bistveno povečanje predelave
povrbnme, po kateri je vedno
večje povpraševanje in za kar
ima podjetje tudi največje mož-
nosti v urejenem obratu na Bre-
gu. Tudi inozemstvo se zanima
za dobave Petovie, zlasti za ki-
sle kumare in feferone.
Delavski svet Petovie je še
sklenil, da v bodoče ne bo žve-
plama več samostojno podjetje,
temveč da bo v sestavu podjet-
ja Petovia. S to spojitvijo se
bodo delno zmanšald upravni
stroški, kar je v duhu gospodar-
ske reforme, poslovno pa obe
podjetji že itak več let sodelu-
jeta.
V	gospodarskem načrtu za
1966 je predvideno, da bo rekon-
strukcija obrata Breg, kjer bodo
v glavnem združeni vsi obrati,
končana. V načrtu je še nabava
kompletne polnilnice in monta-
ža parnega kotla. Prostori so že
vsi urejeni in sposobni za obra-
tovanje.
V	lanskem letu je podjetje do-
seglo zelo dobre poslovne re-
zultate, saj je dobavilo svojim
odjemalcem blaga za več kot 1
milijardo dinarjev. Največ je
dobavilo alkoholnih, brezalko-
holnih izdelkov in povrtnine,
največ odjemalcev pa je bilo na
območju Slovenije, Hrvatske ter
Bosne. Največ dobaviteljev su-
rovin je bilo iz sosedne Hrvat-
ske in iz Slovenije, kjer ima
podjetje že vsa leta poslovanja
redne dobavitelje.	B. V.
Suha in izčrpana sadna drevesa - le-
glo nalezljivih bolezni in škodljivcev
SANACIJA SADNEGA DREVJA NAJ BO POGLAVITNA
NALOGA ZASEBNIH KMETOVALCEV. NA OBMOČJU OBCINE
ORMOŽ JE 170.000 SADNIH DREVES IN SKORAJ DVE TRETJINI
JIH BO TREBA ODSTRANITI IZ SADONOSNIKOV. KAJ PRAVI
O SANACIJI SADNEGA DREVJA KMETIJSKI INŠPEKTOR VIN-
KO PLOHL?
Območje občine Ormož zavze-
ma vzhodni del Slovenskih go-
ric. Severo-vzhodni predel ob-
čine je sadjarsko vinogradniško
področje, predvsem tam, kjer
ima Kmetijska zadruga obnov-
ljene vinograde in sadne planta-
že. Zasebni sadonosniki so iz-
črpani, hitro propadajo, zato bi
naj bila skrb slehernega kmeto-
valca, da bi jih obnovil. To bo i
le mogoče s popolnejšim var-
stvom in z dosledno sanacijo
sadnega drevja. Sanirati je tre-
ba tista sadna drevesa, ki so te-
ga še vredna, iz sadonosnika pa
odstraniti ona, ki so popolnoma
propadla. Na območju občine je
170.000 sadnih dreves, od tega je
110.000 jablan in 60.000 hrušk in
sliv.
Po ogledu sadnega drevja v
občini in po strokovni oceni
kmetijcev v občini sta skoraj dve
tretjini sadnih dreves suhi ali
izčrpani, brez rodnosti in so sa-
mo leglo nalezljivih bolezni in
škodljivcev.
Sadonosnike zasebnih kmeto-
valcev sestavljajo razmetana vi-
sokodebelna drevesa, ki jih je
težko očistiti, škropiti in tudi
obirati sadje. Zaradi razmetano-
sti sadnih dreves ostanejo neka-
tera nepoškropljena in so pravo
zavetišče ameriškega kaparja,
škrlupa in jabolčnega cvetožera.
Škodljivci se naselijo na suhi
skorji debla, v suhih vejah in
drugje. Zato je treba izločiti iz
sadonosnikov suha in propadla
drevesa. Napačno je mnenje ne-
katerih zasebnih kmetovalcev,
ki nimajo posluha za sanacijo
sadnega drevja, ne skrbijo za
odstranjevanje suhih in propad-
lih dreves iz sadonosnikov, ne
skrbijo za redno čiščenje in
škropljenje sadnega drevja. Vsa-
koletna škoda zaradi nesaniranih
sadonosnikov je ogromna.
Na območju občine je 4000
gospodarstev, ki imajo sadno
drevje. Le pri redkih kmetoval-
cih je zanimanje za načrtno ob-
navljanje sadovnjakov. Pri na-
črtni obnovi je treba upoštevati
predvsem vzgojo in sorto. Sado-
nosnike je treba obnavljati na-
črtno in strokovno.
Služba varstva rastlin je osred-
nje delo kmetijske inšpekcije.
Po mnenju kmetijskega inšpek-
torja občine Vinka Plohla na
področju sanacije še ne dosega-
mo zaželenih uspehov. Važno
je, kako in kdaj zatirati nalez-
ljive bolezni in škodljivce. Več-
krat smo pri varstvu rastlin po-
vršni ali pomanjkljivL
Napačno je samo misliti, da je
dovolj, če so organizirane ekipe
za škropljenje sadnega drevja,
na pripravo kmetovalcev za
škropljenje pa smo pozabilL Res
je, da je strojna opremljenost
zasebnih kmetovalcev nekoliko
boljša, kot je bila svoječasno,
vendar jih to ne opravičuje, da
bi odklanjali škropljenje, ki je
osnova za rodnost in zdravje
sadnega drevja.
Da bi odpravili posledice, ki
jih vsako leto v sadonosnikih
povzročajo nalezljive bolezni in
škodljivci, je potrebno izdelati
načrt za postopno sanacijo tiste-
ga sadnega drevja, ki je še tega
vredno. Iz sadonosnikov je tre-
ba odstraniti obolelo in suho
drevje in uvajati v sadni izbor
odporne sorte in pričeti z načrt-
no obnovo v obeh sektorjih last-
ništva.
Vsekakor bi morali pripraviti
kmetijski strokovnjaki predava-
nja o pomenu in važnosti sana-
cije sadnega drevja. Predvsem v
zimskem času bi se predavanj
udeležili lastniki sadonosnikov
in bi se na njih seznanili z os-
novnim znanjem iz sadjarstva.
Taka predavanja bi naj bila or-
ganizirana v krajevnih centrih.
D. R.
Aktivnost sindikatov
na ormoškem območiu
PREMALO SKRBI ZA REKREACIJO
ZAPOSLENIH
MARTIN KRANER, obrato-
vodja tovarne »Jože Kerenčič«
je v razpravi na občnem zboru
občanov obči:nske skupščine Or-
mož poudaril, da premalo skr-
bimo ža rekreacijo zaposlenih
in da je odprto vprašanje, kako
smotrno izkoristi prosti čas
m kako zaposlene vKijuciti v
aktivno spnartno in kulturno de-
lo v siindikalnih podružnicah. V
svoji zanimivi diskusiji )e med
ostalim dejal, da bi lahko ne-
katere sindikalne podružnice
bolj smotrno izkoriščale finanč-
na sredstva in jih namenile za
naikup športndh rekvizitov, knjig
in brošur. V občini si večjih in
sodobnih igrišč, čitalnic, rekre-
acijskih centrov ne rnoremo pri-
voščalti, v vsaki sindikatoi po-
družnici pa se najde toliko de-
narja in prostora, kjer bi se v
prostem času človek odpočil pri
knjigi, šahu, namiznem tenisu
in pozabil na delo in skrbi. Tu-
di zabavnemu življenju bi naj
v bodoče posvetili več skrbi. V
Ormožu je kino edina zabava,
zato se občani zbirajo v gostil-
nah. Bilo bi prijetno, če bi sin-
dikalne podružnice priredile
medsebojna tekmovanja in bi se
člani dveh ali več sosednjih po-
družnic pomerili v znanju in
sposobnosti in pripravili mogo-
če kakšno tovrstno prireditev.
Najboljši pogoji za rekreacijo
so v toplih poletnih dneh. Na
območju občine Ormož je 2/3 za-
poslenih, ki se poleg zaposlitve
ukvarjajo z obdelovanjem zem-
lje. To jim omogoča dodatni vir
zaslužka. Naša dolžnost je, da
nudimo zaposlenim vse pogoje
za razvedrilo in možnost toliko
zaslužiti, da jim bo mogoče svoj
dopust preživeti ob morju ali v
planinah.
Diskutant se je zavzel, da bi
naj sindikalne podružnice pri-
rejale izlete s kolesi in ob tej
priložnosti bi si naj člani ogle-
dali kulturne in zgodovinske
spomenike ter druge znameni-
tosti v sosednjih krajih.
Le malo srečnežev, ki preživi-
jo letini oddih ob morju ali v ka-
kem turističnem kraju. Sindi-
kalne podružnice bi si morale
prizadevati, da bi bile sposobne
poslati svoje člane vsako leto
vsaj na 5 ali 7 dnevni dopust.
Predvsem bi morale nuditi po-
moč v rekreaciji tistim zaposle-
nim, ki imajo nižje osebne do-
hodice in ki nimajo ustreznih
materialnih pogojev za oddih.
Ob morju imajo weekend hi-
šice samo nekatera podjetja iz
Ormoža: bolnišnica TBC, Zarja
in kmetijska zadruga Kombi-
nat — Jen.1 zalem ter skupščina
občine. Tudi ostali kolektivi iz
občine si želijo oddiha ob mor-
ju, toda za njih večkrat ni pro-
stora.
V nadaljevanju se je disku-
tant zavzel, da bi naj sindikalne
podružnice v občini centralizira-
le sredstva pri občinskem sin-
dikalnem svetu in bi tako lažje
nabavljale razne športne rekvi-
zite. Kupili bi \veekpnd hišice
ali pa bi na morski obali zgra-
dili počitniški dom. Pametno bi
bilo, če bi postavile sindikalne
podružnice v Ormožu dom sin-
dikatov ali pa dom političnih
organizacij, ki bi predstavljal
tudi dostojen spomenik padlim
v NOB. Ce smo pred leti lahko
prostovoljno gradili zadružne
domove, proge, ceste in tovarne,
se bomo morali v bodoče zavzeti
za gradnjo skupnega doma po-
litičnih organizacij v Ormožu.
Martin Kraner
SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA
Predsednik sodišča Ormož,
Jernej VRHUNEC je obravna-
val pomen skrajšanega delovne-
ga časa. Nakazal je smer in na-
čin, kako je moč priti do sedem-
urnega delavnika m je med osta_
lim dejal, da je treba v najkraj-
šem času napraviti izčrpno ana-
lizo o možnosti prehoda na 42-
urni tednik. Nekatere delovne
organizacije o tem vprašanju še
niso nič ukrenile, analize pa
morajo biti pripravljene do 15.
aprila letos. Ni dvoma, da bodo
nekatere slabo pripravljene. Za
delovne organizacije v občini je
značilna nizka stopnja porasta
produktivnosti, izrabe rednega
delovnega časa in nedovoljna
angažiranost nekaterih proiz-
vodnih kapacitet. Ob prehodu na
skrajšani delovni čas je treba
izboljšati organizacijo dela, iz-
polniti proizvodne kapacitete in
tehnološki proces in s tem zago-
toviti ustrezen obseg proi7A'od-
nje. Napačno je mnenje, da je
skrajšanje delovnega časa le
humana akcija in da ni važno,
kako pridemo do njega. Nepra-
vilno je tudi stališče kolektivov,
ki menijo, da je moč doseči 42-
urni delovni tednik z ukrepi di-
sciplinskega značaja, s skrajša-
njem delovnega odmora ipd.
Skrajšanje delovnega časa je
potreba delovnega človeka, ki
jo zahteva popolno izkoriščanje
notranjih rezerv, varčevanje,
boljše gospodarjenje in boljša
organizacija dela. Modernizacija
proizvodnih in poslovnih proce-
sov je odvisna od kadrov. Neka-
tere delovne organizacije nima-
jo dovolj strokovno usiposoblje-
nih kadrov, ki bi pospešil: na-
daljnji in hitrejši razvoj v de-
lovni organizaciji.
Pri prehodu na skrajšani de-
lovni čas se vse premalo upo-
števajo samoupravni elementi
in način nagrajevanja. Inten-
zivno gospodarjenje je namreč
neposredno odvisno od poglab-
ljanja samoupravljanja, od na-
daljnje decentralizacije gospo-
darjenja, upravljanja z ustvar-
jenimi sredstvi ipd. Razumljivo
je, da proizvajalci v delovnih
enotah niso povsod zainteresira-
ni za povečanje produktivnosti
dela, za povečanje proizvodnje,
' za popolnejše izkoriščanje stro-
jev, za znižanje proizvodnih
stroškov, če morajo gospodariti
v ncekonomskih odnosih, in če
ob rezultatih svojega dela ne
morejo adekvatno povečevati
ustvarjenega dohodka. Take
enote tudi samostojno ne razpo-
lagajo s sredstvi in samouprav-
ne pravice so ,iim okrnjene. Nji-
' hov osebni dohodek ni vezan na
Jernej Vrhunec
5flnm 3
TEDNIK — petek, 28. januarja 1966
Stran 5
Letos poglobljeno sode-
lovanfe med občinami
Odbor za medobčinsko sode-
lovanje pri občinskem sindikal-
nem svetu Ptuj se je na seji 23.
januarja 1966 temeljito pome-
nil o vsebini in obsegu letošnjih
prireditev in sodelovanju na
raznih področjih v občinah Ca-
kovec, Ormož, Ptuj in Varaždin,
ravno glede na izkušnje in ugo-
tovitve iz sodelovanja v prej-
šnjih letih. To je imelo in obdr-
žalo namen vzbujati zanimanje
prebivalstva sosednih občin za
;se možnosti zbližanja in sode-
lovanja gospodarskih in družbe-
nih organizacij na vseh področ-
jih.
To skupno prizadevanje na
vzpodbudo občinskega sindikal-
nega sveta Ptuj teče že 5. leto
in ni ostalo samo pri predstav-
niških stikih, temveč se je raz-
vilo na direktne stike gospodar-
skih in družbenih organizacij in
na razna skupna reševanja pro-
blemov, izmengaive izkušenj, iz-
menjave nastopov in prireditev,
izletov in obiskov, udeležbe na
raznih sejah in zborih itd. Vse
to vnaša v vsebino dela gospo-
darsikih družbenih organizacij
prijetno poživitev dela in razu-
mevanja za razvoj na vse stra-
ni, tudii izven obaimsMh meja,
obenem pa pušča odprta vrata
za razširitev na ost^e občine,
kot rrpr. na Lenart, Ljutomer in
Slovensko Bistrico s ptujske
strani ter na okoliške občine ob-
čin CaJcovec in Varaždin ter Or-
mož.
Prva srečanja sosiezačela z na-
menom poglabljanija bratstva in
prrjaiteljstva s prebdrvalstvom v
sosedni hrvatski republiki, se-
danje sitakio sodelovanje pa se j
je .razširilo Tia obširno aiktivnost'
djobrih sosedov z obeh strani
medrepubliške političnio terito-
niiatoe razmejitve, ki bo doseglo
najširši miožen in koristen ob-
seg in vsebino v obojestransko
korifsrt.
Vse oblike dosedanjega sode-
lovanija organizacij iz sosednjih
oboiin so morale razbliniti razne
jaivnae-m osebne predsodike ljudi,
ki Bicer lahko mnogo koristijo
tovirstni aktivnosti, ko se o nji-
hovi korisitnosti santii prepričajo.
Na -drugi strani so morale opra-
viSti izdatke iz sredstev orga-
niizacifj, ker brez njih ni šlo.
Lamskoletna analiza vse tovrst-
ne alktiivnositi, števila udel^en-
cev in primerjave s stroški je
pokazala, da je v vsaiki izmed
sodelujočih občin več izdatkov,
M jih ni mogoče opravičiti z
enaiko številčnostjo aktivnih so-
delavcev in gledalcev. Tudi v
občinskih političnih in skupščin-
skih forumih so morali potem
priznati, da ne more biti za na-
daljevanje tega sodelovanja
osnovni kriterij višina izdatkov,
temveč vsebina dela in njen
globlji politični in življenjski
namen in interes. Za vse to po-
tem ni škoda tistih skromnih
sredstev, ki so bila porabljena
za minimalne potrebe sodelujo-
čih, za prevoze in za skromno
prehrano ljudi, ki so se prosto-
voljno odrekli dnevnic in dru-
gih stroškov.
Na tej seji se je odbor zedinil
za letašnji ii^rogram, ki ga objav-
ljamo. Njegov obseg in vsebina
sta preračunana na celoletno
sodelovanje, pa tudi na vsestran-
sko pomoč občini Ormož, ki bo
letošnji prireditelj tedna med-
občinskih prireditev. Omejitev
sodelovanja samo na teden pri-
reditev ne bi bila koristna, kar
bi bUo tudi v nasprotju z mož-
nostmi in potrebami in bi mo-
ralo zaradi omejitev marsikaj
odpasti.
Odbor je na tej seji upošteval
predvsem najkoristnejše izkuš-
nje IZ prejšnjih let in mnenje
prebivalstva v tistih krajih v
občinah Cakovec, Ormož, Ptuj
in Varaždin, ki so obiske in pri-
reditve pri njih ugodno ocenili
in želijo, da bi se stiki tako na-
daljevali. To jim odbor lahko
zagotovi le ob dobri volji in
vztrajni pomoči vseh tistih ak-
tivnih delavcev na vseh področ-
jih, ki so tudi pokazali vse ra-
zumevanje za razvoj in utrdi-
tev medobčinskega sodelovanja.
V. J.
VZROK LETALSKE
KATASTROFE SE VEDNO NI
ZNAN
Francoski planinski vodnik Ge-
orges Payot, ki je v ponedeljek z
dvema tovarišema iskal na kraju
nesreče tri ure mrtve potnike, je
poročal po svoji vrnitvi v Chamo-
nix:
»Vse, kar sem našel na kraju
nesreče, je bilo nekaj udov in
grozno pohabljeni deli človeških
teles. Letalo se je razletelo dobe-
sedno v majhne koščke, ki ležijo
raztreseni najmanj kilometer da-
leč-« Payot sodi, da je letalo za-
delo z desnim krilom v skalno
steno. Ce bi letelo vsaj 10 metrov
bolj levo, bi se skoraj zanesljivo
izognilo nesreči.
Med tem časom je prispela v
Ženevo tudi delegacija usliižben-
cev letalske družbe Air India, da
bi izvedla preiskavo o vzrokih ne-
sreče. S komisijo je prispel tudi
predsednik družbe Air India J-
Tata, ki je pri tej nesreči izgubil
svojega zeta. S posebnim letalom
je prispelo v Ženevo tudi več
svojcev in sorodnikov smrtno po-
nesrečenih potnikov.
Papež Pavel VI. je poslal rim-
ski podružnici letalske dražbe
Air India brzojavko, v kateri je
izrazil svoje globoko sožalje svoj-
cem in sorodnikom vseh 117 smrt-
no ponesrečenih potnikov in čla-
nov posadke letala boeing 707, ki
je v ponedeljek zjutraj nepričako-
vano treščilo v steno La Tour-
nette v pogorju Mont Blanc<
Zimski motiv iz cirkulanskih Haloz, kjer se zlasti iz zasnežene
pokrajine lepo vidijo vinogradniške hišice, vinogradi, gozdovi in
ostale površine.
TEŽAVE ZARADI SLABIH
CEST
(Nadaljevanje z 2 strani)
gorcih predstavilo s komedijo
»Dva ducata rdečih vrtnic«. S
tem odrskim delom bodo na-
stopili v sosednjih krajevnih
centrih na območju ptujske in
ormoške občine. V letošnji se-
zoni nam bodo predstavili tudi
pomembno odrsko delo — dra-
mo »Kralj na Betajnovi«. Usta-
novili bc^o mladinski i>evski
zbor, za katerega ima mladina
precejšnje zanimanje. S šolo bo
prosvetno društvo pripravilo
programe praznikov in še neka-
tere programe zabavnih prire-
ditev.
Člani prosvetnega društva bo-
do uredili dvorano. Prekrili bo-
do streho dvorane, popravili
okna, kupili bodo zavese, ko-
likor pa jim bodo dopuščala
redstva, bodo uredili in opremili
klub. Prosvetno društvo se bo
v bodoče še tesneje povezalo in
poglobili bodo sodelovanje z
mladinskim aktivom. Prosvetno
društvo v Podgorcih je lani ku-
pilo odrske zavese, nekaj kulis
in uredili so prostor pod odrom
dvorane.
Zbor volivcev
6. februarja ob 7. uri bo v Pod-
gorcih zbor volivcev, na katerem
bodo razpravljali o uvedbi in vi-
šini krajevnega prispevka, ki bo
namenjen za komunalne potre-
be. Razpravljali bodo tudi o pri-
spevkih in davkih in o predlogu
proračima za leto 1966.
Pisma uredništvu
Gneča v Murkovi ulici
v Rtu ju
Zadnje dni, ko je sneg zame-
tel ptujske ulice, opažamo v
mestu precej nereda. Res ni
mogoče snega na hitro spra-
viti iz ulic, posebno tam, kjer
je manj prometa. Ena takih
ulic je »MURKOVA« v Ptuju.
Tod je večkrat taka stiska, da
se pešec komaj prebije skozi.
Čeprav cesta ni namenjena za
avtomobilski promet, je v njej
vedno po več avtomobilov hkra-
ti. To so tovornjaki, ki pač mo-
rajo sem, ker pripeljejo blago
v skladišča trgovin. Z druge
strani pa prihajajo na to uli-
co vozila tudi iz Aškerčeve oz-
ke uličice, težko natovorjena ali
pa že izpraznjena, ki prav tako
zapirajo pot.
Najtežje je sedaj, ko so ulice
še polne snega in vozila ni mo-
goče tako obračati, kot voznik
to želi.
Glede na to mislim, da bi
morali to ulico takoj očistiti,
ter omejiti vstop vozil na naj-
nujnejše število. Prometna zna-
ka sta previsoko in neopazna,
zato ju je potrebno premestiti
na primernejši prostor. -k.
Nevarno sankanje
V soboto, 15. tm., popoldne
sem šel po južni poti grajskega
hriba proti gradu, ko sta se pri-
peljala na sankah dva fantka.
Nenadoma zaslišim za seboj
cviljenju zavor. Ozrl sem se, in
videl še, kako je tovornjak dr-
sel po sneženi cesti, ko je šo-
fer zaustavljal vozilo, ker sta se
mu pred vozilo pripeljala ome-
njena fantiča in mu zaustavila
pot. Fantiča sta s smehom na
obrazu zdrvela pred avtomobi-
lom čez cesto v park pred mu-
zejem. Samo sekunda je manj-
kala pa bi prišlo do tragedije.
Le največja prisebnost šoferja
je rešila fantiča, da sta še živa.
Vsled srečnega izida se nisem
dalje zanimal, kako in kaj, ven-
dar sem lahko samo ugotovil,
da je tod NUJNO POTREBNO
PREPOVEDATI vsako sanka-
nje in smučanje.
Jože Bezjak
Vesti iz Kidričevega
Pred kraitkim so bila konča-
čana dela pri ureditvi kabin s
prhami, ki so urejene v vseh
obratih glinice, kjer je nevar-
nost, da pride do poškodb zara-
di opeklin z lužino ali s kislino.
Vse kabine so opremljene z boj-
lerji in razpršilci, nekatere pa
tudi s kopalnimi kadmd. Kopal-
ne kadi so namienjene pred-
vsem za težje poškodbe z lužino,
tako da se lahko ponesrečenca
da v kad z raztopino, ki nevtra-
lizira lug in tako onemogoča, da
bi prodiral v notranjost kože,
kar je življenjsko nevarno za
ponesrečenca. S tem je bil stor-
jen ogromen korak naprej, saj se
sedaj v primeru težje nesreče pri
lužnih ali kislinskih opeklinah
ponesrečencu lahko takoj nudi
prva pomoč, kar je prav pri teh
vrstah poškodb silno važno.
*
Delavski svet TGA je razprav-
ljal o vključitvi stanovanjskega
fonda v stanovanjsko podjetje,
ki bi ga naj ustanovili za gospo-
darjenje s stanovanjskim fon-
dom podjetja. Toda po temeljiti
analizi je UO ta svoj sklep po-
zneje preklical in sklenil pred-
ložiti delavskemu svetti, naj bi
TGA vložila svoj stanovanjski
fond v podjetje za stanovanjsko
gospodarstvo, ki ga ustanovi
skupščina občine Ptuj. Člani
delavskega sveta so bili do po-
drobnosti seznanjeni s stalLSčem
upravnega odbora ter so zato
predlog tudi v celoti sprejeli.
Stanovanjski fond podjetja TGA
bo samostojna enota v imeno-
vanem podjetju, kar bo urejeno
s sikupščino občine Ptuj s poseb-
no pogodba Stavba št. 12, v ka-
teri je krajevna skupnost, ljud-
ska milica, frizersld salon ter
nekatere delavnice in trgovina
ter samsiki dom, se ne vložita v
stanovanjski fond, ker se stav-
ba št 12 prenese na krajevno
skupnost Kidričevo, samski dom
pa ostane tudi v nadalje v uprav-
ljanju podjetja.
V	počitniškem domu »ALU-
MINIJ« v Crikvenici do sedaj
ni bUo vse v redu. Delavski svet
je končno sklenil, da se pokrije
izguba v znesku okrog 2,561 000
dinarjev ter sprejel še tri sklepe
in sicer: izvrši se reorganizaci-
ja poslovanja počitniškega doma
v Crikvenici tako, da se tikine-
jo nekatera stalna delovna me-
sta in da se izvrši sistematiza-
cija delovnih mest in da se knji-
govodstvo vodi v ustreznih služ-
bah podjetja. Glede na to se
odpove redno delovno razmerje
dosedanjemu upravni'ku. Počit-
niškemu domu se odobri dotacija
v znesku 3,000.000 dinarjev za
ureditev plaže. Prostore v počit,
ndškem domu je treba urediti ta-
ko, da se bodo člani kolektiva v
njem prijetno počutili.
Tako je končno organom del.
samoupravljanja uspelo napra-
viti red v počitniškem domu,
kar bo prav gotovo v precejšnji
meri vplivalo na to, da bodo
člani kolektiva spet dobili za-
upanje, in da bodo zopet z ve-
seljem pohiteli v svoj počitni-
ški dom v Crikvenioo ter se v
njem prijetno odpočilL
^
V	zadnjem času je mnogo go-
vora o bankah in o tem, h ka-
teri banki bo pristopilo neko
podjetje. Organi delavskega sa-
moupravljanja v TGA so skleni-
li, da pristopi podjetje kot usta-
novitelj h Komercialna banM
Ptuj, Jugoslovanski banki za zu_
nanjo trgovino Beograd, podruž-
nica Ljubljana in k Investicijski
banki SRS — Ljubljana, Pod-
jetje bo pristopilo k Jugoslo-
vanski banki za zunanjo trgovi-
no Beo^ad, podružnica Ljublja-
na z enim ustanoviteljskim dele-
žem v obliki oročenih sredstev
v višini 75 milijonov dinarjev ter
h Komercialni banki Ptuj s tre-
mi ustanoviteljskimi deleži i>o
3 milijone din oz. skupno 9 mili-
jonov dinarjev. Višina deleža
ipri Investidijski banki SRS
Ljubljana še ni določena. Ker
bodo pri omenjenih bankah v
kratkem občni zbori, so bili do-
ločeni delegati, ki bodo zasto-
pali TGA.
Čeprav je bilo v Kidričevem
lani ustanovljeno TVD »Parti-
zan«, smo do sedaj le malo sli-
šali o njegovem delu. Vendar
je imela od svoje ustanovitve
do danes že 13 sej, kar zgovorno
kaže, da se člani zavedajo svo-
je naloge. Na eni izmed zadnjih
sej lO društva so določili štiri
skupine članstva za osnovno
vadbo. Osnovna vadba je po
določenem urniku.
V zadnjem času je med člani
delovnega kolektiva TGA precej
razprav o tem, kako bo letos ure-
jeno nadomestilo za ukinjene
vozovnice K —15, ker bo prišlo
do precejšnjih problemov. Ne-
kateri vprašujejo, kako bo se-
daj ur5'jeno glede družinskih
članov, ki so prej dobivali vo-
zovnice K—15, ali bo tudi za te
kakšno nadomestilo ali pa bo to
prejel le zaposleni ali pa bo do-
bil kaj več tudi za svoje družin-
ske člane. Delavski svet je ob-
ravnaval spremembe pravilni-
kov o delitvi osebnih dohodkov,
in sklenil, da se članom delovne-
ga kolektiva TGA obračima
akontacija na dodatek za dopust
v znesku 20.000 dinarjev in si-
cer vse do dokončne ureditve te-
ga vprašanja. Tako akontacijo
na dodatek za dopust je treba
obračunavati vsem po istih kri-
terijih, ki so veljali tudi v letu
1965.
— ko. —
elemente gospodarjenja in na-
čin nagrajevanja je destimulati-
ven. Skrajševanje delovnega ča-
sa je treba pojmovati kot kom-
pleksen poseg na področje pro-
duktivnosti dela in je treba za-
gotoviti proizvajalcem take
osebne dohodke, ki bodo vzpod-
bujali k večjemu zavzemanju in
uspešnejšim poslovnim uspe-
hom.
Na prehodu na 42-umi ted-
nik je potrebno povečati produk-
tivnost dela vsaij za 12,5 "/o. To
pa ni tako lahko, saj mora biti
povečana produktivnost na ra-
čun boljše tehnologije in izpo-
polnjenih strojev ter boljše or-
ganizacije dela.
R. D.
IZBOLJŠAJMO DELOVNE
POGOJE ZAPOSLENIH
»Produktivnost deja je tesno
povezana s prehrano zaposlenih.
Za zaščito delavcev na delov-
nem mestu in za njihovo pre-
hrano se nekatere delovne orga-
nizacije premalo zavzemajo«, je
v diskusiji omenil dr. Franc
ANTOLIC, v. d. direktorja
Zdravstvenega doma Ormož. Kot
l^omembnost toplega obroka v
zdravi prehrani in se zavzel za
strokovnjak je iz prakse ocenil
finančno podpiranje družbene
l>rehrane, da ji bo mogoče nu-
diti zaposlenim primemo kalo-
^čno in vitaminsko hrano. Opa-
ža se, da je slaba in neredna
prehrana zaposlenih škodljiva in '
v mnogih primerih tudi vzrok
obolenj. Med 8-umo zaposlitvijo ,
je potreben topel obrok hrane,
ki tudi ugodno vpliva na večjo
produktivnost. Opisal je težave
nekaterih zaposlenih, ki morajo
po več kilometrov v službo in
nazaj. Tudi tem je treba po nje-
govem mnenju posvetiti več skr-
bi, saj ni redkost, da ostanejo
dnevno brez tople hrane.	j
Nesreče pri delu še vedno I
preKktavljajo veliko breme de- j
lovnih kolektivov. Pomanjkanje '
zaščitnih sredstev v nekaterih j
delovnih organizacijah ali pa do- j
trajana dosedanja, so eden iz- i
med poglavitnih vzrokov nesreč. ^
Nesreče pri delu je mogoče
zmanjšati z boljšo higiensko-
tehnično zaščito in z dosledno
poučenostjo zaposlenih o zaščiti j
delavca na delovnem mestu. 1
IZVOLJEN 17-ČLANSKI
PLENUM
Po razrešitvi dosedanjega ple-
numa občinskega sindikalnega
sveta, je bil izvoljen novi. Od 62 !
delegatov je pravilno izpolnilo
volilne listke 54, 8 volilnih list-
kov pa je bUo neveljavnih. Za
člane plenuma so biLi izvoljeni:
Majda Antauer, Alojz Balažič,
Matija Fajfar, Peter Fujs, Anica
Galun, Martin Habjanič, Martin
Kramar, Franc Kosi, Franc
Kmetec, Berta Letanja, Anton
Marčec, Janez Pučko, Viktor j
Stajnko, Ivan Svajgl, Stanko Tu.
šek, Peter Vnuk in Franc Zabo-
ta, v nadzorni odbor pa: Slava
Kirič, Jože Ozmec in Irena 2ula.
I
Po občnem zboru je imel novo
izvoljeni plenum I. sejo. Člani
plenuma so ponovno izvoilili za
predsednika občinskega sindi-
kalnega sveta prizadevnega
družbeno poOdtiičnega delavca
ALOJZA BALAZICA.
Drago Ri^sn '
Dr. F. Antolič
Sklepi občnega
zbora (>bSS Ormož
Na osnovi poročila, referata in razprave na občnem
zboru občinskega sindikalnega sveta Ormož in v duhu te-
meljnih smernic gospodarske reforme, ki omogočajo na-
daljnje poglabljanje delavskega in družbenega samouprav-
ljanja, v smislu izboljšanja pogojev gospodarjenja, so de-
legati sklenili, da si morajo sindikalne podružnice in ob-
činski sindikalni svet prizadevati za dosledno izvajanje
gospodarske reforme, v neprestanem stiku in v aktivnem
sodelovanju s samoupravnimi organi, pri izkoriščanju no-
tranjih rezerv, v zniževanju poslovnih in proizvodnih
stroškov. Stalno si morajo prizadevati za izboljšanje de-
lovnega okolja, za boljšo higiensko tehnično zaščito de-
lavcev, za boljšo delovno disciplino, spremljati motajo
sistem nagrajevanja, skrbeti za urejevanje nagrajevanja
strokovnih delavcev po učinku dela, vsebinsko izboljšati
gradivo za zasedanje samoupravnih organov, da bodo
upravljalci z vsebino gradiva pravočasno seznanjeni. Sta-
tute je treba vskladiti z novimi zakoni in potrebami v pod-
jetju. Pred uskladitvijo je treba omogočiti proizvajalcem,
da jih temeljito obravnavajo in dajo svoje pripombe.
Sistem delavskega samoupravljanja je treba nadalje
krepiti in vključiti slehernega proizvajalca, da se bo ču-
til odgovornega za pospešen razvoj gospodarske organi-
zacije. Sindikalne podružnice so dolžne opozarjati samo-
upravne organe na slabosti in pomanjkljivosti. Delo sin-
dikalnih podružnic naj bo doslednejše glede kriterijev za
povečanje osebnih dohodkov, ki morajo biti usklajeni s
povečano produktivnostjo dela. Nadalje se sindikati mo-
rajo zavzemati za uveljavljanje poslovnih enot, da dobi-
jo resnične pristojnosti s področja proizvodnje, delitve do-
hodka in drugo. Organizatorji proizvodnje so dolžni ust-
variti ekonomske pogoje za uveljavljanje delovnih enot.
Izvršni odbori naj predlagajo delavskim svetom, da ime-
nujejo stalne komisije za izpopolnjevanje statutov in dru-
gih aktov delovne organizacije. Dolžnost občinskega sin-
dikalnega sveta je, da si prizadeva za družbenoekonomsko
izobraževanje članstva. Občinski sindikalni svet mora
imeti posebno komisijo, katere naloga bo analiziranje izva-
janja samoupravnih aktov, proučevanje pritožb in pro-
šenj, predvsem pa nasprotje med organizatorji proizvod-
nje in delavci. Občinski sindikalni svet bo organiziral
pravno pomoč zaposlenim.
Upravni organi pri občinski skupščini naj bi v bodoče
poleg analiz gibania gospodarstva, produktivnosti, oseb-
nih dohodkov tudi spremljali gibanje življenjskih stro-
škov zaposlenih. Občinski sindikalni svet si bo nadalje
prizadeval za razširitev medobčinskega sodelovanja ter
utrjeval prijateljske vezi. Na osnoii sprejetih sklepov bo
plenum občinskega sindikalnega sveta izdelal program de-
la. Več skrbi bo treba posvetiti tudi rekreaciji zaposlenih
in boljšemu izkoriščanju prostega časa. Higiensko tehnič-
na zaščita na delovnem mestu naj bo popolnejša in manj-
ši bodo stn>Ški boleznin.	D. R
Rdeči križ v Juršincih
o svojem delu
v Juršincih je bil v nedeljo,
23. januarja, letni občni zbor
Rdečega križa, ki se ga je ude-
ležilo vse članstvo, nad 280 oseb.
Ta organizacija je ena izmed
največjih ter najbolj delavnih v
občini, predvsem pa najmočnej-
ša in najboljša organizacija v
Juršincih.
Iz poročil funkcionarjev je
razvidno, da je odbor obravna-
val najrazličnejše stvari in jih
nato spreminjal v dejanja. Pred-
vsem so si prizadevali urediti
vodnjake in zbrati krvodajalce.
Tako šteje krvodajalska skupi-
na v Juršincih 84 rednih dajal-
cev, kljub temu da je bilo pro-
stovoljcev precej več.
Organizacija RK ima na svo-
jem področju tudi 10 omaric za
prvo pomoč. Pred leti so orga-
nizirali številne tečaje, ko je
mnogo občanov oprav^o izpite
prve pomoči in ti sedaj zelo
dobro delujejo. Le žal, da je te-
žava z nabavo materiala, ki pre-
hitro zmanjkalo, ni pa do^i-olj
sredstev za izpopolnitev zalog.
V organiizaciji so se tudi tru-
'dili z nehv^ežnim opraviloorj, s
pomočjo socialno ogroženim. Po-
moč so prejemali najpotrebnej-
ši, zahtevali pa so jo tudi taki,
ki niso niti najmanj upravičeni.
Pripravili so predavanja o
higieni, obisk družin z velikim
številom otrok itd.
Vse priznanje za uspešno
opravljanje najrazličnejših člo-
vekoljubnih akcij gre podmlad-
ku Rdečega križa v Juršincih.
Omembe in pohvale vredno je
prizadevanje Franca Kovačiča
ter Marije Osterc in Marijje Si-
tar, učiteljev iz Juršinc.
Za naslednje obdobje ima or-
ganizacija noV delovni načrt, ko
naj bi \meto in še bolj kot do-
slej, nadaljevala male asanaci-
je še okrepila pomoč najbolj
ogroženim družinam, se borila
proti alkoholizmu, prosvetljeva-
la občane na področju zdravstva
ter nadalje podpirala krvoda-
jalstvo.
Za predsednika so zopet izvo-
lili Vinka Slodnjaka, v odboru
pa so še Janko P/^^žnarič in Tonč-
ka Brumen, za ?rrvodajalsko ko-
misijo pa tudi ponovno Janez
Pignar.
5flnm 4
TEDNIK — petek, 28. januarja 1966
Stran 5
Kmetijska šola
tudi za mlade kmetovalce
v Tumišču pri Ptuju se letos I
80 učencev in učenk pripravlja ,
za kmetijski poklic. Šola še le- '
tos izvaja pouk po zahtevnem
stopenjskeni programu. Ta pro-
gram je zahtevnejši zato, ker
je treba učencem zagotoviti stro-
kovna znanja za delovna mesta
v neposredni proizvodnji, obe-
nem pa obširna splošna znanja,
ki jih potrebujejo pri nadalj-
njem šolanju. To pomeni, da se
mora iičenec v eni učni dobi
pripravljati za dva poklica, kar
pa zmorejo le posebno prizadev-
ni. Navedeno izobraževanje bo
lefco3 poenostavljeno tako, da
se bodo učenci v poklicni kme-
tijski šoli učili le za neposred-
ni kmetijski poklic, npr. za po-
ljedelca, živinorejca, sadjarja,
vinogradnika ipd. Šolanje učen-
cev za poklic kmetijskega teh-
nika pa bo opravljala kmetijska
srednja šola.
Poleg rednih oddelkov so bi-
li vsaiko leto v tej šoli tudi od-
delki za traktoriste. To so prav-
zaprav oddelki za odrasle, to-
rej starejše od 18 let. Ti so do-
bivali v šoli zahtevano znanje
zlasti s področja agrotehnike,
moboroznamstva, kmetijskega
strojTiflišitva in cestno prometnih
predpisov. Pouk je seveda po-
vezan tudi s strojno traktorski-
mi vajami Stroške tega šolanja
nas^iljo interesenti sami. Prednost
izjobraževanja odraslih je v tem,
da lahko takoj po uspešnem šo-
lanju opravljajo vozniške izpite.
Šolane traiktoristov se bo tudi
lebois nadaljevalo. Pouk v od-
delku za traktoriste se bo začel
1. marca ia bo trajal do konca
junija.
Leitos nameravaijio uvesti no-
vost v kmetijskem izobraževa-
njiL V Tumišču bo odprt nov
poseben odelek za mlade kme-
tovalce. Do sedaj so kmeitiijske
šole v SJ-Oveniji pripravljale
strokovni kader predvsem za
družbeno kmetijsko prodzvod-
njo. Zaradi vedno večidh potreb
po kmetijskih pridelkih uvajajo
intenzivnejši način pridelovanja
tudi v zasebnem kmetijstvu. V
sedanjih gospodarskih pogojih
E)a ni dovolj, da ima strokovno
snanje samo tisti, ki vodi ko-
Dperadijio oz. proizvodnjo, am-
pak jo mora imeti vsak, ki v
kmetistvu proizvaja. Le stro-
icovno usposobljen in gospodar-
sko razgledan človek bo lahko
pax)iiizvajal več. To pa bo v ko-
-ist družbi in njemu. Zmanjša-
ne možnostbl iza (zaposlitev in
ugodnejša cena za kmetijske
Dridelke bosta spodbujala kmeČ-
so mladino za delo na kmetiji.
V kmetijski šoli pridobljeno
jtrokovno znanje bo mladim
kmetovalcem ofmogočdflo dose-
či boljšo proizvodnjo in zago-
toviti drugačno počutje.
Oddelek za mlade kmetovalce
se ustanavlja letos prvič. Vanj
se lahko vpišejo vsi kmečki mla-
dinci in mladinke v starosti od
15 do 20 let. Zaželjena je do-
vršena osnovna šola, vendar se
ne zahtevajo vsi razredL Pouk
bo v zimskem času izven kme-
tijske sezone, tako da ne bo mo-
til dela na kmetiji. Poleg učenja
osnovnih gospodarskih panog v
kmebijstvu bodo dekleta sezna-
njena z gospodinjstvom, fantje
pa s kmetijskimi stroji Pouk se
bo začel letos 1. marca, nadalje-
val se pa bo 2. novembra.
J. M.
Pohorsko območje v turistični
literaturi
Izšla je zanimiva knjiga o go-
spodarskem in kutumozgodovin-
skem razvoju Pohorja, s posve-
tilom junakom borbe pri Treh
žebljih na Pohorju, POHORJE
— KOVACNICA SVOBODE.
Zbornik »Po Jugoslaviji« nam
je s svojo četrto gospodarsko in-
formativno in turistično propa-
gandno publikacijo približal tu-
ristično zanimivo Pohorje še z
druge strani: Visoko Podravje
kot najbogatejše vodonosno gor-
sko območje z neizčrpnimi viri
lesa, z rudnim bogastvom, ki je
pred dvesto leti, poleg razvoja
steklairstva, omogočalo s svojo
železno rudo še razvoj plavžar-
stva, fužinarstva, kovačij in to-
varn kovanih izdelkov. Energet-
ski sistem dravskih elektrarn pa
je, od prve HE Fale dalje, mogo-
čen impuls za razvoj industrije
vseh panog, predvsem pa še
elektrokemične in elektrome-
talurške, ki lahko dobro uspe-
vajo in se razvijajo samo ob
velikih količinah kvalitetne in
stalne električne energije 'po
ustrezni nizki ceni, ki edina
omogoča razvoj takšne industri-
je, sposobne za konkurenčni boj
na svetovnem tržišču. Zato je
gradnja energetskega sistema na
Zgornji in Srednji Dravi ne-
obhodno nujno potrebna za eks-
panzijo izvoza industrijskih
proizvodov dravskega industrij-
skega bazena.
Skupni organizirani nastopi
pohorskih tovarn kovanih izdel-
kov, kooperacija z železarnami
za redno, dovoljno in kvalitet-
no dobavo jekla po ceni z vidi-
ka slovenskega skupnega go-
spodarstva in napredka Slove-
nije kot celote, je za perspek-
tivo pohorske kovaške industrije
življenjskega pomena.
Knjiga obšILmo obravnava
razvoj Tovarne dušika Ruše, ki
je bila prvi in dolga leta edini
največji potrošnik električne
energije falske elektrarne. V pr-
vih mesecih leta 1916 so jo za-
čeli graditi Ruška tovarna je
zavzemala med- obema vojnama
vodečo vlogo v kemični industri-^
ji Slovenije in Jugoslavije. Po
osvoboditvi pa je ruška tovarna
delala za obnovo dežele ter im-
provizirala proizvodnjo števil-*
nih kemičnih izdelkov, ki jih je
razdejano gosp>odarstvo nujno
potrebovalo, pa jih ni bilo mo-
goče takoj uvoziti. Podesetorila
je proizvodnjo tehničnih plinov,
forsirala prlzvodnjo karbida šn
zlitin kron'a za potrebe doma-
čih železarn, proizvodnjo dušič-
nih In mešanih gnojil za potre-
be kinetijiitva in osvojila novo
proievoiinjo abraziv (brusilnih
sredstev), eleiktrokorunda in kar-
borunda. Koru.ad je postal tudi
izvozno blago in kaže perspek-
tivni razvoj.
V drugem delu je opis pri-
vlačnosti Pohorja za rekreacijo
in duševno obnovitev delovnega
človeka v edinstvenem okolju
in pravljično lepem pohorskem
svetu, katerega je opeval pohor-
ski pesnik Janko Glazer v iz-
virnih pesmih o pohorskih goz-
dovih, tratah, amiki in rajskem
miru, ki poživlja duha.
Knjigo »POHORJE — KO-
VACNICA SVOBODE« lahko
naročite tudi pri upravi Zborni-
ka »PO JUGOSLAVIJI«, Mari-
bor, poštni predal 20.
fn
Za krvodajalstvo še vedno
premalo razumevanja
Občni zbor osnovne organizaci-
je Rdečega križa Ptnj v ponede-
ljek, 23. januarja 1966, je bil po
svoji vsebini ocene humanosti
prebivalcev s svojega območja, pa
tudi javno priznanje tistim, ki ne
zapirajo rok in srca takrat, ko
gre za pomoč človeku, ko si sam
ne more pomagati.
Delo organizacije Rdečega križa
Ptuj je zlasti v lanskem letu ele-
mentarnih nesreč pokazalo, da za
urejeno življenje ne zadošča samo
materialna rezerva, temveč tudi
velika rezerva dobre volje vseh
ljudi, da bi bili vedno bolj pri-
pravljeni na pomoč, kot smo ta-
krat, ko moramo med samo ne-
srečo ali takoj po njej zbirati
materialna sredstva ali krL O
tem smo se najbolj prepričali ob
lanskih poplavah, v ptujski bol-
nišnici pa to občutijo vsak dan,
ko bi morali ponesrečencem po-
magati s krvno plazmo, ki je je
vedno premalo.
Ugotovitev na zboru, da je na
mestnem področju z okrog 10.400
prebivalci 3.012 odraslih članov
Rdečega križa in še 1.546 članov
podmladka RK ter 239 mladincev
in mladink, je razveseljiva, kakor
tudi, da se to število iz leta v
leto povečuje za nadaljnjih 300 do
900 članov, ki plačujejo članarino
in opravljajo z usi>ehom naloge
organizacije. To število pa obe-
nem kaže na to, da se smatra le
še več kot polovica prebivalcev
izven nevarnosti in možnosti, da
bi jim bila kdaj potrebna pomoč
članov RK in da bi morali k tej
pomoči sami nekaj prispevati. Or-
ganizacija RK Ptuj misli na do-
bro pripravljenost za primer, ko
je zlasti pomoč s krvjo v hipu
potrebna in ko pomeni vsaka iz-
gubljena minuta lahko tudi konec
življenja. Ugotovitev, da je med
več kot 10.000 ljudmi le 353 kr-
vodajalcev, pa je več kot za-
skrbljujoča — ne samo za ptujsko
bolnišnico, temveč za vsakogar,
ki se znajde v položaju, ko mu
lahko le človeška kri reši življe-
nje. Poziv na večjo humanost
vsega prebivalstva z območja or-
ganizacije RK Ptuj torej ni na-
menjen samo članom RK, temveč
vsakomur, ki ima do pomoči naj-
več moralne pravice, ki jo je tudi
sam pomagal ustvariti. Poročilo
komisije za krvodajalstvo na
zboru je vsebovalo vse priznanje
tistim dobričinam, ki so enkrat
ali večkrat darovali kri, pa tudi
vabilo vsem tistim, ki še niso po-
mislili na nevarnosti za življenje
in na humano dolžnost, da bi tu-
di sami v tem pogledu nekaj pri-
spevali
Komisija za zbiranje in razde-
ljevanje pomoči prizadetim po
elementarnih nesrečah, zlasti ob
lanskih poplavah, je zbrala ob
pomoči marljivih aktivistov RK
in pionirjev snovne šole »Toneta
Znidariča« precej oblačil in obut-
ve pri družinah. 250 različnih
oblačil je dodelil Občinski odbor
RK. Pri delitvi je bil namen po-
magati pomoči najbolj potrebnim.
Razne kritike in pritožbe so po-
kazale le na manjše nepravilno-
sti, ki pa se jim ni mogoče izog-
niti, kakor tudi ni nikdar mogoče
do podrobnosti oceniti višine ško-
de pri posameznikih, ker jo ne-
kateri precenjujejo, drugi pa jo
površno ocenjujejo.
Razveseljivo je, da vzbujajo šo-
le pri učencih smisel za humano
delo Rdečega križa in združujejo
otroke — pionirje v podmladku
Rdečega križa, ki pomeni za or-
ganizacijo celo zelo aktiven del
članstva, zlasti kjer ga podpirajo
pri delu tudi družine.
Iz dohodkov iz članarine, pro-
daje cvetlic ijn literature in dru-
gega v višini 1,443.991, Id jih je
imela organizacija RK Ptuj, ni
bik) mogoče mnogo ustvariti, je
pa le občutilo lepo število pomoči
potrebnih, da tudi takšna vsota
nekaj pomeni, če je porabljena
za obdaritve starih in onemoglih,
socialno ogroženih, za tečaje, pre-
davanja, letovanja otrok na mor-
ju in za drugo. Določen znesek
hrani organizacija za nadaljnjo
materialno pomoč, okrog katerega
se zberejo tekom naslednjega leta
nova sredstva.
Občni zbor je bil dobro obi-
skan. Vpričo vseh sta izrekla
predsednik Franc Petrovič in tu-
di nadzorni odbor priznanje od-
boru, zlasti pa odbomici Marici
Sretenovič, ki si je mnogo pri-
zadevala s članarino. Novoizvolje-
ni 11-članski odbor in 3-članski
nadzorni odbor sta obljubila zbo-
ru, da se bosta potrudila izvršiti
vse sklepe z zbora, da bi dosegla
organizacija RK Ptuj večjo re-
zervo v materialu, denarju in v
številu krvodajalcev.	VJ.
V ormoškem gasilstvu
največ težav zaradi
pomanjkanja denarja
v občimi je 22 gasilskih druš-
tev, ki dmaijo ipribližno 760 aktiv-
niih članov. Občne zbore je iz-
vedlo 12 gasilskih društev in si-
cer: Bresnica, Viltan, Kog, Cvet-
kovci, Ivanjkovci, Zerovinci,
Ormož, Hardek, Savci, Pršetinci,
Trnovoi in Koračice. Ostala ga-
silska društva pa bodo izvedla
občne zbore do 31. januarja.
Iz vsebine opravljenih občnih
zborov je razvidno, da so jiih ga-
silska društva skrbno pripravila
in izvedla. Izčrpna poročila pred-
sednikov gasilskih društev so
dala bogato vsebino za razpravo
na občnih zborih. Skoraj na vseh
občnih zborih je bilo opaziti, da
je pereč problem pomanjkanje
finančnih sredstev za nabavo
najnujnejše gasilske opreme in
orodja Obstoječa gasilska opre-
ma in orodje je zastarelo ter iz-
trošeno. Gasilci v občini Ormož
bi potrebovali najmanj 2 novi
motorni brizgalki, 1000 m B ce-
vi in prav toliko cevi C. Opera-
tivne gasilce bi bilo treba opre-
miti z dežnimi plašči, ki bi varo-
vali gasilce v času požarov pred
vetrom, dežjem in snegom.
Obstoječe cevi so stare približ-
no 20 let, delno strohnele in ob
večjem pritisku pokajo. To pa
zmanjšuje udarnost gasilcev.
Največ so razpravljali gasilci
na občnih zborih o delu gasilcev
in društev, o vključevanju mla-
dine v gasilske vrste in drugo.
Občni zbori so analizirali dvo-
letno delo gasilski društev, gra-
jali dosedanje pomanjkljivosti
in slabosti, govorili o uspehih in
se zavzemali, da bo treba gasil-
ske vrste še hitreje pomlajevati.
Na občnih zborih je na splošno
obveljalo mnenje, da gasilska
društva naj ne pričakujejo do-
datnih sredstev in da si j:ih naj
sama ustvarijo s prirejanjem
veselic in zabavnih prireditev.
Gaaiilisko društvo Ormož bo le-
tos proslavilo 80-letnico, Har-
dek pa 70-letnico svojega obsto-
ja, V ta namen sta društvi pri-
redili program dela. Pripravili
bosta ustrezni proslavi. Na pro-
slave bosita povabili tudi ostala
društva dz občine in iz sosednjih
občin.
DR
Lovska družina Bresnica dobro
gospodari
DRUŽINA DOSEGA RAZVE-
SELJIVE USPEHE V RAZVOJU
LOVSKEGA TURIZMA. LE-
TOS BODO UREDILI LOVSKI
DOM IN VANJ POSTAVILI 6
LEZISC. BRESNIŠKI LOVCI
SI VSESTRANSKO PRIZADE-
VAJO OBOGATITI LOVIŠČA
Z DIVJADJO IN NA LOV PRI-
TEGNITI CIMVEC TUJIH LOV-
CEV.
Na območju občine Ormož je
osem lovskih družin. Pred leti
je bila lovska družina Bresnica
med prvimi družinami v občini,
ki je pričela uvajati lovski turi-
zem. Poglavitni poudarek druži-
ne je bil in ostal v lovišče pri-
tegniti čim več tujih lovcev, Lo-
višče meri 4092 ha in od tega je
približno 200 ha nelovnih povr-
šin. Lovišče je pretežno hribovi-
to. Razpolavlja ga Podgorski po-
tok in je ravninski del lovišča
ugoden za gojitev jerebic, faza-
nov in zajcev. Ta del lovišča v
zadnjem času izgublja na pome-
nu 2iaradi intenziivnejšega kmeto-
vanja. Hriboviti gozdni predeli
lovišča so le deloma ugodni za
gojitev smjadi. Ni večjih gozdov,
zato je tudi gojitev smjadi otež-
kočena.
Od lanskega predvidenega od-
strela srnjadi, zajcev in fazanov
so inozemski lovci uplenili 337
divjadi. Precej pa so odstrelili
tudi dom.ači lovci, saj je lanski
skupni dohodek iz lovišča zna-
šal nad 2 milijona starih dinar-
jev.
Člani lovske družine Bre.snica
se nenehno zavzemajo za obo-
gatitev lovišča. To je osnovni po-
goj za pospešen razvoj lovnega
turizma. V času lovske sezone v
naša lovišča radi zahajajo itali-
janski in švicarski lovci in nam
brez predhodnih vlaganj prina-
šajo dragocene devize. Tudi osta-
le lovske družine v občini so v
razvijanju lovskega turizma
znatno napredovale, toda s tem
se ni moč zadovoljiti. Tudi v na-
prej je treba gojiti in razvijati
lovsko tovarištvo in stremeti za
še popolnejše izkoriščanje lovišč.
Tega se člani lovske družine
Bresnica v celoti zavedajo. V
zimskem času imajo urejena kr-
mišča za zajce, fazane, jerebice
in za srnjad še solnice. Na ob-
močju lovišča imajo 40 krmišč,
kjer lovci hranijo divjad.
Kupili so remize, transforma-
tor, več valilnic in krmilnic za
gojitev fazanov.
Lovska družina Bresnica ima
v Podgorcih lasten lovski dom,
ki ga bodo uredili letos in do
njega zgradili cesto. V poseben
prostor doma bodo postavili 6
ležišč, poleg pa bodo napravili
kopalnico, kuhinjo in uredii ter
opremili manjšo dvorano, ki bo
služila tudi za klubsko sobo
družbeno političnih organiza-
cij.
Ob lanskoletnem kurentovanju v Ptuju. Tudi letos si želijo pri-
reditelji lepo vreme, mnogo skupin in še več gledalcev kot prejš-
nja leta.
Lovski dom v Podgorcih
Posebno pozornost vzbujajoče kape oračev iz Lancove vasi se
vsem oračem lepo podajo, zato si jih je odnesel s seboj na po-
snetkih marsikateri snemalec.
Program odbora
za medobčinsko
sodelovanje
•	Izid 3. številke medobčinskega lista, najkasneje do 15. fe-
bruarja 1966.
•	Medobčinsko posvetovanje »Turizem in oddih delovnega
človeka«.
O Posvetovanje bo verjetno 19. marca 1966 na Borlu. Po-
svetovanje bo pripravila komisija za rekreacijo pri ObSS in Od-
bor za medobčinsko sodelovanje. Na posvetovanju bi naj sode-
lovali predstavniki Ob SS, turističnih društev, počitniških skup-
nosti in domov ter predstavniki tiska.
•	Šahovsko tekmovanje za naslov prvaka občin Cakovec,
Ormož, Ptuj in Varaždin.
Tekmovanje bi bilo v aprilu 1966 v Delavskem klubu »Franc
Kramberger« v Ptuju. Tekmovanje in propozicije pripravi komi-
sija za delavsko športne igre pri ObSS Ptuj.
•	Likovna razstava slikarjev amaterjev iz občin, ki sodelu-
jejo.
Razstava bo ob prvem maju v Ptuju v dvorani na magistratu.
Razstavo bosta organizirala komisija za kulturo pri ObSS in De-
lavski klub Ptuj.
•	Posvetovanje o vlogi in izkušnjah dela tovarniških odbo-
rov sindikata.
Posvetovanje bo organiziral tovarniški odbor sindikata TGA Ki-
dričevo v aprilu 1966. Na posvetovanju bi naj sodelovali pred-
stavniki Ob SS in tovarniških odborov sindikatov z območja Ob SS
občin v sodelovanju.
•	Sodelovanje na proslavi 30-letnice prvih štrajkov v Me-
dimurju.
V tej zvezi bo organiziral odbor gostovanje dveh kulturnih skupin
iz Ptuja, v MTC Cakovec in v Cateks Cakovec.
Sodelovanje tudi na posvetovanju »O vlogi delavcev«, ki ga bo
organiziral ObSS Cakovec ob 30-letnici štrajkov.
•	Aktivno sodelovanje v pripravah in uresničitvi programa
»V. srečanja bratstva in prijateljstva« v občini Ormož.
•	Organizacija gostovanj iz Cakovca in Varaždina v Ptuju,
v Kidričevem in v Majšperku. Po eno gostovanje kulturno-umet-
niške skupine.
•	Organizacija gostovanj ene kulturne skupine v Varaždinu.
•	Radio Ptuj bo pripravil štiri oddaje za poslušalce Radia
»Varteks«, Radio »Varteks« pa oddajo za poslušalce Radia Ptuj.
Nadaljuje se redna izmenjava najvažnejših vesti.
•	Poglobitev sodelovanja med lokalnimi listi občin Cakovec,
Varaždin in Ptuj, izmenjava izkušenj, informacij o važnih dogod-
kih In razvijanje medsebojne pomoči.
9 Organizacija izletov in poučnih ekskurzij v občine Cako-
vec, Ormož, Varaždin in Zagreb.
Organizacijo Izletov bo prevzela komisija za rekreacijo pri ObSS
v sodelovanju s Turističnim društvom Ptuj.
•	V maju 1966 medobčinsko tekmovanje v streljanju.
Tekmovanje bo organizirala komisija za delavsko športne igre
pri Ob SS skupaj z Občinskim strelskim odborom.
•	V juniju 1966 »Srečanje samoupravljalcev na Borlu«.
Srečanje bo organizirala komisija za oddih v sodelovanju z Turi-
stičnim društvom, Občinskim svetom kulturno prosvetnih orga-
nizacij in Občinsko zvezo za telesno kulturo.
•	Organiziranje več zanimivih predavanj v Delavskem klu-
bu v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku. Predavali bodo preda-
vatelji iz Cakovca in Varaždina.
•	Izdelan bo osnutek pravilnika o poslovanju Sklada za
medobčinsko sodelovanje in intervencija pri skupščini, da bo
realiziran sklep IX. občinskega zbora Ob SS Ptuj.
•	Urejen bo arhiv in dokumentacija sodelovanja.
•	Osnovna usmeritev Odbora za medobčinsko sodelovanje
na razvijanje sodelovanja med sindikalnimi podružnicami.
•	V oktobru 1966 tekmovanje v kegljanju.
Tekmovanje bo organizirala komisija za delavsko športne Igre pri
ObSS Ptuj. Sodelovale bodo kegljaške ekipe Cakovec, Ormož, Ptuj
in Varaždin.
•	V oktobru 1966 srečanje prosvetnih in kulturnih delavcev
na Borlu.
Organizator bo Ob SS delavcev družbenih dejavnosti, stroške bodo
nosili sami udeleženci.
stran 5
i
TEDNIK — petek, 28. januarja 1966
Stran 5
Hrufltsko Mm Subceva
in Titoufl domovina
Ce pogledamo 4z Ptuja proti
jugovzhodu, vidimo v daljavi
sinjo gmoto Maceljskega pogor-
ja, malo bolj na levo v ozadju
pa precej višjo Ivančico. Pokra-
jina med tema pogorjema in še
dalje proti jugu do Save je Hr-
vatsko Zagorje, ki jo Slovenci,
tudi mi, sosedje, na splošno prav
malo poznamo. Toda po svojih
naravnih lepotah, kulturnih in
političnih tradicijah in zgodovini
zaslužijo ti kraji, zlasti v današ-
njih časih, ko se povsod odpirajo
meje med narodi, da jih spozna-
mo tudi od blizu. S ponosom ime-
nuje pesnik Gustav Krklec Hr-
vatsko Zagorje »Gupčev i Titov
zavičaj«.
Več stikov kot danes, vsaj med
kmečkimi ljudmi Slovenije in
Hrvatskega Zagorja, je bilo pred
400 leti, ko je vzplamenel veliki
slovensko-hrvatski punt (1573).
Takrat so se naši ljudje z ramo
ob rami z zagorskimi puntarji
uprli svojim tlačiteljem in preli-
vali kri na bojiščih in moriščih.
»Karv, ta slana, kmetska«, pravi
Miroslav Krleža v znanih Bala-
dah Petrice Kerempuha. Ta punt
je znamenit dogodek v naši zgo-
dovini, ko je prvič stopilo na
plan ljudstvo in se borilo. Ta
punt lahko primerjamo le z vsta-
jo naših narodov v narodnoosvo-
bodilnem boju. Ali je slučaj, da
sta bila oba voditelja teh vse-
Ijudskih uporov sinova te pokra-
jine: Matija Gubec in Josip Broz?
Hrvatsko Zagorje je zgodovin-
sko ena najzanimivejših pokrajin
Jugoslavije, ki hrani spomenike
od davne kamene (krapinski pra-
človek) prek bronaste, rimske in
srednjeveške dobe do današnje,
ko sveti električna žarnica tudi
v najmanjšem zagorskem nase-
lju. Ti kraji s svojimi vinorod-
nimi grički, zelenimi dolinicami,
gostimi šumami, etnografsko za-
nimivimi kmečkimi hišicami, vla-
stelinskimi dvorci in gradovi
(Trakoščan) in zdravilnimi vrel-
ci (Varaždinske in Krapinske to-
plice) so za pesniško razpolože-
nje obiskovalca res romantični,
oloenem pa ena najgosteje nase-
ljenih deželic naše domovine,
kjer ^se je v prejšnjih stoletjih
in vse do polpreteklih dni bila
trda bitka za zemljo in z zemljo.
Gospodarska posledica je bila
pauperizacija (osiromašenje). Za-
gorski kmet je postal apatičen
bogec (revež). Toda ta njegova
apatija (otopelost) je bila tako
rskoč le zunanja. Notranje je bil
zagorski človek vedno upornik.
Tih, zagrizen upornik proti vla-
stelinu, proti cerkveni in svetni
hierarhiji, proti krivični družbeni
ureditvi. Ko ni mogel drugače, je
to svojo upornost izražal po ke-
rempuhovsko — ž bridko šalo.
Izmed mnogih kajkavskih ljud-
skih šaljivih popevk naj nave-
dem le eno, ki jo je zapisala An-
dela Vokaun-Dokmanovič:
ZAZVONIL JE VELIKI ZVON
Zazvonil je veliki zvon.
Vumrl je gospcn, bil je baron.
A cinklek mali je zvonil cin-cin,
vumrl je bogec, bil je fakin.
Kad bogec bil je mlad,
verno je dvoril barona,
pa kad je za delo bil prestar,
baron ga je hitil na cestu van.
Pa kad si je negdi nekaj popil,
bogec je odmah pijanec bil.
Baron pak je celi dan jel i pil,
ali, kak gospon, pijanec ni bil.
I vumrli jesu isti dan,
j baron med baroni,
a bogec na cesti sam.
Zato zvoni veliki zvon! /
1 Bim-bom-bim-bom-bim-bom,
' vumrl je bogec, landravec, fakin.
Cinklek mali cinka: cin-cin,
I vumrl je bogec, landravec, fakm.
j Zagorci so kajkavci, kakor še
■precejšen del ostalih Hrvatov.
Tudi v Zagrebu ljudje v vsakda-
njem pogovornem jeziku pravijo
»kaj«. Tudi tisti 1 n akoncu Zagor-
[ ci izgovarjajo kot čisti 1, npr.:
: baron je celi dan jel i pil — ne
jeu i piu, kakor govorimo Slo-
venci.
Zamerili bi se Zagorcu, če bi
' mu rekli, da je pravzaprav Slo-
venec, češ da govori narečje, ze-
lo podobno slovenščini. Morda
bi nam odvrnil takole: Nasprot-
no. Vam Slovencem bi lahko rek-
li, da ste planinski Hrvati, saj
se je to že večkrat zapisalo. Tudi
vaš Stanko Vraz s Cerovca pri
Ormožu, veliki Ilirec, je hotel,
da bi Slovenci sprejeli ilirski
(hrvatski) jezik. Vaš Prešeren je
seveda mislil in ravnal drugače.
Danes se tu ne da nič spremeniti.
V današnji dobi, ko se naše
republike vedno bolj povezujejo
z dobrimi cestami, bomo tudi so-
j sednji štajerski Slovenci lahko
I pobliže spoznali Hrvatsko Zagor-
Ije. Z železnico se lahko Ptujčani
; peljemo v Zagorje le čez Varaž-
i din ali pa še dalje naokrog čez
Grobelno in Zabok in potem ob
j reki Krapini proti jugu. To je
I dolga, neudobna pot. Te zagor-
ske lokalne proge tudi Zagorcem
niso mnogo koristile. O njih so
imeli navado reči: Nikaj ne do-
pelaju, samo odpelaju. Saj so res
po teh lokalnih progah izvažali
iz Hrvatskega Zagorja še tisto
malo, kar je ostalo številnim lač-
nim ustom zagorskih bogecov. Po
teh progah je odhajal Žagorec s
trebuhom za kruhom v nemške
in ameriške rudnike. Tudi o za-
gorskih cestah je rekel neki tu-
rist: To je začaran krog cest, ki
ne peljejo nikamor.
Zdaj se gradi zagorska magi-
strala, »zlata nit Zagorja«, kakor
jo imenujejo. Pred petimi leti so
začeli z gradnjo. Magistrala bo
vezala ceste srednje Evrope in
one, ki vodijo na jug, k Jadranu.
Ta življenjska arterija obeta Za-
gorcem lepšo bodočnost. Cesta se
začenja pri Podsusedu ob Savi in
se drži reke Krapine do mesta
Krapine, rojstnega kraja velikega
Ilirca Ljudevita Gaja. Od Krapi-
ne se cesta nadaljuje ob Krapin-
čici proti severu, proti Halozam
in Ptuju. Cesto so doslej gradile
pridne roke pripadnikov naše
ljudske armade. Dograjena bo v
bližnji prihodnosti. Injedaj Ptuj-
čan ne bo imel do Zagreba več
kot eno uro vožnje s fičkom. Se-
veda, če se ne bo ustavljal v sli-
kovitem Zagorju, občudujoč nje-
gove lepote in zanimivosti.
V. Klemenčič
DRUGI PUSTNI KARNEVAL V ORMOŽU
Malo obdravsko mesto Ormož, ki je za mnoge potnike in tu-
riste prijeten kotiček, bo tudi v letošnjem predpustnem času po-
stalo bolj živahno. Cinglanje zvoncev kurentov in drugo pustno
veselje so stare šege in običaji prebivalcev Slovenskih goric.
Pred dvema letoma so Ormožani prvič v zgodovini obogatili pust-
no veselje s pustnim karnevalom. Pobudo, ki je brez dvoma do-
živela precejšen uspeh, bodo letos nadaljevali in s tem ohranili
prijetno pustno tradicijo.
Leta 1963 je v Ormožu sestavljalo pustni karnevalski sprevod
21 skupin in posameznikov. Največ skupin je bilo iz občine, pre-
cej pa tudi iz občine Ptuj. Ob tej priložnosti si je karnevalske
skupine v Ormožu ogledalo nad 3500 gledalcev. Precej jih je bilo
tudi iz ptujske in ljutomerske občine.
Tudi letos nameravajo v Ormožu organizirati drugi pustni
karneval. To bo za Ormož spet veliko presenečenje. Verjetno bodo
tudi letos na karnevalu nastopale znane pustne skupine iz Velike
Nedelje, Trgovišča, Cvetkovec, Pušinec in drugod.
S prvega ormoškega karnevala
Prijateljsko srečanje,
upokojencev železniških
delavnic
Upokojenci Jž podjetja za
popravilo voz v Ptuju so do-
živeli v sredo, 26. januarja 1966,
v svoji upokojenski dobi po za-
slugi kolektiva podjetja prav
prijeten dan in sicer s sreča-
njem upokojencev tega pod-
jetja v okviru proslavljanja
20-letnice osvoboditve.
V jedilnici podjetja se je
zbralo okrog lepo pogrnjenih
miz od 52 živih in povabljenih
42 upokojencev, priletnih, neka-
terih močno osivelih, vendar še
večinoma vedrih, krepkih in
neupognjenih možakarjev, ki se
niso videli na takem prijetnem
zboru že dolga leta po upoko-
jitvi. Vse je močno razveselila
ta pozornost, da jih kolektiv še
vedno smatra za svoje in da še
vedno misli na nje in ni čudno,
če so se vsi iskreno zahvalili
organizatorjem srečanja in ce-
lotnemu kolektivu, da so jih
povabili na mesto, kjer so iz
dneva v dan puščali svoje mo-
či, premagovali razne nacional-
ne in razredne težave, delali za
kruh svojih družin in za go-
spodarsko moč svoje domovi-
ne. Franc Kosec, Jurij Svenšek,
Franc Gerečnik in Avgust Hlu-
pič so še preživele priče vseh
bojev in žrtev za zmago na-
predka in enakopravnosti de-
lovnega ljudstva in vsega dr.
Potrčevega naprednega boja,
čigar velik delež je nosil tudi
kolektiv tega podjetja, sedaj že
večinoma upokojenih delavcev.
Žal ni mogoče našteti vseh
imen udeležencev srečanja, ki
pa bodo ostala zapisana v kro-
niki podjetja; tega v svoji
skromnosti* niti ne bi vsi hote-
li, ker smatrajo, da vse pome-
ni za nje ime podjetja.
Iz vseh nagovorov funkcio-
narjev podjetja, od direktorja
Antona Valenitna do funkcio-
narjev organov upravljanja in
organizacij Viktorja Ozmeca,
Draga Jeriča, Janeza Zamuda,
Antona Valentina do funkcio-
ne so lahko razumeli zbrani
upokojenci besedo življenjske,
stanovske povezanosti do kon-
ca življenja, pa tudi iskrene
zahvale za vse, kar so storili
dobrega v korist sedanje in na-
slednjm generacij.
V začetku nagovorov so po-
častili spomin na padle in umr-
le stanovske tovariše iz kolek-
tiva z enominutnim molkom.
Vsakega posebej, tudi tokrat
odsotnih so se spomnili enako
na obhodu po delavnicah in ob-
jektih, ki so večinoma novi ra-
zen kovačnice, ki je obnovljena
in ki je bila z vojnim uničeva-
njem manj prizadeta. Občudo-
vali so vse novo orodje in na-
prave in se spominjali orodja,
s katerim so še oni delali in kaj
vse so napravili ob takratnih
pogojih dela. Ničesar niso po-
zabili, niti tistih mrzlih in mo-
krih juter, ko so zapuščali do-
move in so odhajali na delo,
niti vseh delovnih težav, med-
sebojnega tovariškega zaupa-
nja, pomoči in bodrenja v eko-
nomskih in drugih težavah, zla-
sti pa v času vojne, ko jih je
povezovala rdeča nit upora do
dne, ko so skupno proslavili
dan osvoboditve, ko so zopet
v podrtih delavnicah prijeli za
delo in obnovili podjetje, v ka-
terem danes dela in ustvarja
mlajša generacija delavcev pod-
jetja.
Ko so se vrnili z obhoda po
obratih in posedli zopet okrog
miz, je bil njihov razgovor še
živahnejši. Celo zapeli so sku-
paj in se izmenoma pogovorili
o vsem, kar je komu ležalo ob
tej slovesnosti na srcu. Skro-
men prigrizek in dobra kaplji-
ca vina sta jim prijala. Bili so
prav živahni in ni bilo konca
stiskanja krepkih delavskih
rok, ki še sedaj ne mirujejo,
saj še skoraj vsak doma kaj
dela, da mu ni dolgčas, pa tudi
mlajšim pomagajo, saj se po-
vsod gradi, obnavlja in urejuje
okrog njih in oni radi pustijo
tudi tukaj nekaj svojih korist-
nih delovnih izkušeni j.
Dolgo niso ostali skupaj, saj
se jim je zvečer zopet mudilo
domov. Slovo je bilo zopet ena-
ko prisrčno kot je bilo snide-
nje in vsakdo je izrekel bese-
do hvaležnosti direktorju Va-
lentinu za to pozornost in on
je vsem po vrsti želel še na svi-
denje in da bi jim lahko še
dolgo tekle upokojenske pravi-
ce.	VJ.
V Ormožti bodo
ustanovili
počitniško zvezo
VEČJE SODELOVANJE MED DRUŽBENO POLITIČNIMI
ORGANIZACIJAMI IN MLADINSKIMI AKTIVI. NAJVEČ TE-
ŽAV ZARADI POMANJKANJA PROSTOROV ZA SESTAJA-
NJE
Na območju občine Ormož je
20 mladinskih aktivov. Občin-
ski komite ima izdelan osnutek
programa dela. Ta je sestavljen
iz sklepov letne konference, na
osnovi potreb mladine in smer-
nic CK ZMS.
V mladinskih aktivih je vklju-
čenih 900 mladincev. Pomanjka-
nje prostorov za sestajanje,
predstavlja nekaterim aktivom
največ težav. Zato se mladinci
Ponekod sestajajo v zasebnih
stanovanjih. To pa seveda mla-
dimi onemogoča delo, saj si brez
primernega kotička ni moč za-
misliti organiTiiranega mladin-
skega dela. Težko je rečL da
mladina nima dovolj zanimanja
za reševanje mladinskih vpra-
šanj, problemov in težav in da
ni dovolj voljna delati. Pogoje
dela je treba uskladiti z zahte-
vami in jih tako ocenjevati.
Mladinski aktiv Tomaž bo do-
bil prostor v dosedanjih prosto-
rih krajevnega urada, ki se je
preselil v novi blok.
»Mladini bomo morali v bo-
doče posvetiti več skrbi pred-
vsem kar se tiče aktivnosti mla-
dine,« je v razgovoini dejal pred-
sednik občinskega komiteja ZMS
Ormož, Anfxm PRAPROTNIK.
Po njegovem mnenju si mladina
želi več zabavnega življenja.
Npr. ples je lepa oblika kultur-
nega izživljanja, ki je pa lahko
po končanih sestankih prijetno
razvedrilo.
Občinski komite ZMS in kra-
jevne družbeno politične organi-
zacije bi naj imele v bodoče več
stika in popolnejše sodelovanje
z mladino. Mladini je treba ne-
nehno pomagati pri njihovem
delu in jih pravilno usmerjati v
duhu našega družbeno politič-
nega in gospodarskega razvoja.
V občini Ormož je najboljši
mladinski aktiv na Kogu, ki vse-
stransko sodeluje z družbeno
političnimi organizacijami in
društvi na območju krajevne
^kupnosti. Mladinci aktiva so
pripravili igro »Vrnil se je«,
imajo marksistični krožek, na-
meravajo organizirati plesne va-
je, prirejajo š^^rtna tekmova-
nja s sosednjimi aktivi in drugo.
Precej aktiven je tudi mladin-
ski aictiv Miklavž.
Mladina bo ustanovila v Or-
možu počitniško zvezo. Ustano-
vili so že 5-članski pripravljal-
ni odbor, ki bo pripravil vse po-
trebno za ustanovitev počitni-
ške zveze. V krajevnih centrih
bodo ustanovili krajevna p>očit-
niška društva in vsako društvo
bo sestavljalo najmanj 20 mla-
dincev.
Poseben problem v Ormožu je
mladinski klub. Namenu je slu-
žil precej časa in bi lahko še
naprej, toda zaradi neprimer-
nega obnašanja nekaterih mla-
dincev v klubu in zaradi slabe-
ga zgleda mladine, je prostore
kluba prevzela Kmetijska za-
druga Ormož in jih je namenila
za sejno sobo. Ta ukrep je v ce-
loti pravilen, saj gostilna in
mladinski klub ne spadata pod
eno streho.
Letošnji predračun občinske-
ga komiteja ZMS Ormož pred-
videva tudi nakup športnih re-
kvizitov in potrebne opreme
predvsem za vaške aktive. V ta
namen bi naj letos porabili 3000
novih dinarjev in mladinske ak-
tive vsaj delno športno opremili.
SEMINAR ZA PREDSEDNI-
KE IN SEKRETARJE MLA-
DINSKIH AKTIVOV
Občinski komite ZMS Ormož
bo v kratkem pripravil enodnev-
ni seminar za mladinske funkci-
onarje. Na seminarju se bodo
mladinci seznanili z nalogami
pri nadaljnjem delu v aktivih.
FOTO 2APISEK
Izdelovanje klobas
v ormoški klavnici
Mesarji ormoške klavnice i
majo vedno dovolj dela. V njej
je zaposlenih 4 do 5 mesarjev.
Izdelujejo vse vrste klobas in jih
prodajajo zagrebškim mesnicam
. Ormoška klavnica ima svojo
predelovalnico, ki je po svojih k
akovostnih izdelkih dobro zna-
na. Poleg klobas skrbno priprav
Ijajo še druge okusne mesne iz-
delke.
V sezoni tedensko zakoljejo
150 svinj, 25 telet in prav toliko
govedi. Čeprav kolektiv klavnic
e dosega zadovoljive uspehe, bi
morda še kazalo povečati števil
o zaposlenih in s tem tudi za
toliko proizvodnjo. Iz ormoške
klavnice prodajajo meso v Za-
greb, Zagorje, v Šoštanj in po
potrebi tudi Perutnini v Ptuju.
Na sliki: izdelovanje klobas
v predelovalnici ormoške klav-
nice.
D. R.
Kaj je preveč in česa
je premalo?
Pešec v pogrebnem sprevodu:
»Ni dovolj, če ima nekdo av-
to in vozniško izkaznico. Moral
bi imeti k vsemu temu še vsaj
toliko srčne kulture, da bi znal
ločiti pogrebni sprevod od po-
sameznih pešcev. Včasih se zgo-
di, da celo inozemci počakajo z
avtomobilom, da odide mimo
sprevod in tako izkažejo zadnjo
čast pokojnemu in ne vznemir-
jajo ljudi v sprevodu. Zal, da
pri izpitu za šoferje komdsija ne
vpraša tudi tega, kaj se spodobi
ob dohitevanju ali srečanju po-
grebnega sprevoda!«
Neprizadeti iz Vidma pri Ptu-
ju:
»Da le dolgo let več ne bi bilo
poplav, da bi se imeli naši lju-
dje čas do kraja skregati, kdo je
dobil preveč pomoči in kdo pre-
malo, kdo je pravično delil in
kdo ne. Dobro, da vsi ljudje, ko-
lektivi in posamezniki ne vedo,
da se pri nekaterih ljudeh ob za-
visti in nevoščljivosti najhuma-
nejši nagib spremeni v obžalo-
vanje. Skoda, da ni njegov pri-
spevek našel le tistih ljudi, ki so
ga potrebni in ki ga cenijo, ne
pa tudi nevoščljivcev, ki se od-
dolžiiT namesto s hvaležnostjo !
s prepiromi«
Učenec osnovne šole:
»Mogoče ho letos kaj boljše
za naš nogomet. Ce hočemo
igrati na našem travniku, oče
ne dovoli: »Idite na občinsko,
tam imate več prostora!« Na
Občinskem pa nas tudi ne tr-
pijo in govore: »Samo Škodo
delate!« Tudi v šoli nam pra-
vijo, da na skupnem ne smemo
tlačiti trave, trgati rožic, lomiti
vej in plezati po drevju! Zdaj
še na cesti nimamo miru, ko
stalno drvijo po njej avtomo-
bili. Najboljše bo, ko bomo ves
dan t) šoli, da se bomo lahko
vsaj tam igrali!*
Reden gledalec piufsklh
kurentovanj
»Ptuj je ob vsakem kurento-
vanju za korak; dalje. Najprej
so ga kratkočasili ob -jpustu ku-
renti. Tem so se potem pridru-
žile še druge domače skupine.
Zdaj nastopajo še skupine iz
drugih krajev Slovenije. Letos
ne bi več smelo biti maskiranih
skupin in lepo oblečenih gle-
dalcev, temveč bi morali biti
vsi skupaj maskirani. Tako ne
bi bil dan prireditev za Ptuj
dan občudovanja pustnih sku-
pin, ampak velik zbor, v kate-
rem ne hi drug dniaega poznal,
zabavali pa hi se vsi.€
Ptujski turist v domovini
in v inozemstvu:
»v stikih z ljudmi v domačih
krajih in v inozemstvu najlažje
ugotavljam, kako poznajo dru-
god naš Ptuj. ,Ptuj, aha na Šta-
jerskem!' ,Ptuj, ja, ja znam taj
kraj. Kod Pulja obično letuje-
mo!' ,Ptuj, oh Pettau, dort gu-
ter Wein!' ,Ptuj, kje pa je to?
Ali ni to med Varaždinom in
Celjem?' ,Ptuj, Hungaria?' ,Ptuj,,
je, lepo mesto, prijazni ljudje,
dobro jesti, odlično vino, lepa
okolica!'
Ne poznajo ga niti vsi Slo-
venci, niti sosedje in drugi
Zemljani, pozna ga pa vseeno
precej ljudi po vseh deželah in
se ga tako spominja, kakor so
bili v njem sprejeti in v kakš-
nem razpoloženju so ga gledali:
trezni po svoje in vinski brat-
ci po svoje!*
5flnm 6
TEDNIK — petek, 28. januarja 1966
Stran 5
O ŠPORT O
NOGOMET
Letna skupščina NK Drava bo
5. februarja — Skromen odbor
bo dobil še nekaj novih članov
—, Trener Egon Eferl še vedno
vaJditelj nogometašev Drave —
Emeršič spomladi v modro-be-
lem dresu — Morda »come batk«
odličnega vratarja Ivice Klari-
oa — Juriiš na prvo mesto v
SCNL — vzhod .
Pred pričetkom priprav na
novo tekmovalno sezono, -bodo
imeli člani NK Drave občni zbor
dne 5. februarja 1966. Mnogo
stvari in problemov je nereše-
nih, med katerimi je vsekakor
»alfa m ornega« denar, ki ga je
zmarujlkalo že pred koncem tek-
movanja v jeseni in le požrtvo-
valni odborniki so zagotovili
sredsl\'a za prevoze na prven-
stvene tekme. Kaiko bo spomladi?
se sprašujejo pri UO Drava sem
od nesrečnega poraza v Konji-
cah. Ko smo že pri UO, naj ome-
ninno, da je biilo števiilo akitivnih
odboimiilkov kaj bomo, saj je slo-
nelo vse dek) domala na rame-
nih treh ali šiiirdh ljudi. Zato ni
presenetljivo, da bo dolgoletni
UO — največ članov je bilo zgolj
na papirju — dobil sveže moči.
Nekda«iji igralec Drave Ciril
Kovač, Janez Slana, Ferdo
Papst... Odbor bodo sestavljali
tudi igralci, ki jih bodo izvolili
na skupščini.
Kakšno bo stanje v blagajni
NK Drava ha pomlad, še ni zna-
no, kajti ObZTZ Ptuj še ni raz-
delila sredstev — sicer jiih še ni-
ma — razen nekaj ostankov, ki
pa bodo služili klubom in sek-
cijam ob startu.
O uspehih in neusi>ehih treh
ekiip NK Drava bi lahko napisal
mniogo — predvsem v letu 1965
so dosegli člani nekaj lepih re-
zultatov, hkrati pa izgubili na
tekmah, kjer tega ni pričakoval
še največji pesimist. Kar poglej-
mo, kam so šle točke v jesen-
skem delu SCNL — vzhod.
V prvem kx3ilu je presenetil no-
vinec — Mejnik, tako gledalce
in igralce na stadionu ob Ormo-
ški cesti, ko je pobral ves izku-
piček 1:2; vrnil se je Eferl in
takoj prijel za krmilo. Rezultat
v drugem kolu s Kovinarjem 3:2
v korist Draive je vmil zaupanje
v nove moči simpatizerjem ptuj-
skih nogometašev.
Prvo tekmovanje v III. kolu
— katastrofa v Šoštanju 1:4, v
drugem gostovanju v Radečah
je rezultait bil zopet isti 4:1, to-
da v korist Drave. Nato sta bila
v Ptuju poražena v 5. in 6. kolu
koroška tekmeca — Ojstrica z
1:0 in Fužinar s 5:2. Lepi obeti za
naprej, vendar so v Lendavi
igralci Nafte premagali Dravo
s 4:1 in poraz je potisnil enaj-
sterico Drave na sredino razpre-
delnice. Zadnja predstava v Ptu-
ju je bila tekma z Grafičarjem
iz Murske Sobote. DomačJi so
pobrali obe točki v raizmerjul
2:0. V zadnjih dveh kolih je pri-
šlo do neprijetnih dogodkov,
predvsem v Celju (Olimp:Drava
2:2), kjer je oškodoval sodnik
Fink goste in jim naravnost
ukradel zmago, in v Konjicah
(Konjice:Drava 2:0) — poraz je
pomenil pravo zmešnijavo v raz-
predelnici tako, da so v finišu
prehitele Dravo kar štiri ekipe;
po končanem jesenskem delu je
vrstni red naslednji: NAFTA,
OLIMP, PAPIRNICAR in MEJ-
NIK vsi 12 točk, DRAVA in KO-
VINAR 11, GRAFICAR 10, ŠO-
ŠTANJ 9, FUZINAR in OJSTRI-
CA 8, KONJICE 4.
Ne pretiravamo, če menimo,
da imajo možnosti za prvo me-
sto še vsi razen zadnjega, ven-
dar bodo imele glavno besedo
ekipe: NAFTA, OLIMP, PAPIR-
NICAR, MEJNIK, DRAVA, KO-
VINAR in GRAFICAR.
Pri Dravi trde, da jim prvo
mesto ne bo ušlo. Zares, točka
razliike od »ILderjev« ni nedo-
segljiva in glavni adut je raz-
pored tekem spomladi:
v Ptuju bomo videli po \Tsti:
PAPIRNICARJA, ŠOŠTANJ,
NAFTO, OLIMP in KONJICE —
kar štirje neposredni tekmeci
za prvo mesto bodo igrali v Ptu-
ju.
Drava pa bo gostovala: v 3ve-
čini — MEJNIK, na Teznem —
KOVINAR, v Dravogradu —
OJSTRICA, na Ravnah — FU-
ZINAR in v M. Soboti — GRA-
FICAR.
Z računico brez' krčmarja smo
napravil; ta seznam 10 točk na
domačem terenu, le tem pa še
dodajmo 6 točk iz gostovanj, sku
paj 16, kar bi bilo 27 — vsekakor
dovolj za prvaka SCNL. Kljub
precej optimistični računici
smo prepričani, da bo nogometa-
šem Drave to pot uspelo osvoji-
ti najvišji naslov.
Kakor nam je zaupal doseda-
nji tehnični vodja Drave, bo še
riaiprej vodil treninge pri Dravi
tov. Eferl, ki bo zbral fante v
začetku februarja in nato v dveh
mesecih temeljito pripravil eki-
po za tekmovanje — mnogo bo
odvisno od starta.
Vsekakor bo najzanimivejše
za bralce, predvsem za simpati-
zerje modro-belih, kakšen bo iz-
bor igralcev. Do sedaj še ni no-
bene spremembe, čfe izvzamemo
vmitev Emeršiča v matični klub
iz Kidričevega. O njegovem na-
stopu za sicer znano olrolje (beri
Drava), še ni ničesar točnega,
vendar bo ne glede na to mnogo
pripomogel k uspehu enajsteri-
ce Drave v fiinišu, če bo le poka-
zal vse sposobnosti na igrišču.
Seznam igralcev, ki se bodo
javili trenerju Eferlu v začetku
beruarja je bogat: vratarja
IVARTNIK in KOLARIC, bra-
nilci LJUBEČ A., MAUCEC, FI-
LIPOVIC, LENARTIC, LIPAV-
ŠEK, KRAJNC, KOROŠEC in
NEZMAH ter napadalci KORE-
NJAK, PERGER, VULETIC,
ZMAZEK, KOSTANJEVEC,
LJUBEČ P., EMERŠIC in BOG-
DANOVIC.
Mnogo je bilo kombinacij okoli
vratarja KLARI CA — nekaj ča-
sa je stal v vratih rokometa šev,
nato pa je bil v dmgi ekipi Dra-
ve in končno pri klubu v občin-
ski nogometni ligi, kar čez noč
pa je prenehal z nastopi. Pred
skoraj mesecem je v razgovoru
izjavil, da bi rad igral med sta-
rimi znanci in ni izključeno, da
ga bomo videli spomladi v vratih
ptujske Drave. Morda?!
Kakorkoli že, z igralci, ki so
na razpolago trenerju, bo le-ta
lahko sestavil solidno ekipo za
zadnji del tekem v SCNL —
vzhod, če bodo igralci discipli-
niirand in i>ožrtvovalno sodelova-
li. Upajmo, da bo tudi finančni
problem rešen v pravem času.
NK
Mali oglasi
PRODAM
Prodamo radio Kosmaj. Vprašaj-
te v upravi.
Dve postelji z vložki in žimnica-
mi ter nočni omarici poceni
prodamo. Skalar, Ptuj, Ljujto-
merska 17.
Prodam 8 mesecev brejo kravo.
Podvdnci 129.
SOBE
Nudim stanovanje in hrano sam-
ski ženski za pomoč v gospo-
dinjstvu. Naslov v upravL
Dekle vzamem na stanovanje.
Forstna-rič Nežka, Prešernova
18, Ptuj.
Oddam sobo uslužbenki. Naslov
v upravi.
Opremljeno sobo v bližini bolniš-
nice iščem. Naslov v upravi.
SLUZBB
V službo sprejmem mladega
nezaposlenega ključavničarja.
Nastop službe takoj. Naslov v
upravi.
RAZNO
Garažo za fička v Trubarjevem
naselju (vrstna vila) dam v na-
jem. Vprašajte v upravi lista.
ZGUBLJENO
Med Pragerskim in Slovensko
Bistrico je 18. 1. 1966 bUa izgub-
ljena avtoveriga kombinirana z
gumo. Vmditev tproiti lepi nagra-
di: »MERKUR« Ptuj.
VABILO
Na Selah sem odprl bife, ki bo
odprt vsak dan od 7. do 22. ure,
ko bom stregel s pristno haloško
kapljico ter z domačimi prigriz-
ki, s pivom in likerji ter z brez-
alkoholnimi pijačami. V nedeljo,
30. jaaiuarja, bo pri meni vesel
nedeljski popoldan z glasbo.
Domačim in okoličani, pridite
in se okrepčajte po zmernih ce-
nah.
Jože Pal, Sela 17
DROBNA ZANIMIVOST IZ
ZGODOVINE
Najvišjo plačo (na svetu) je
dobival avstroogrski cesar Franc
Jožef I. Znašala je 22,060.000 kron
na leto (priibližno 4,5 milijona do-
larjev). Razen državne plače je
imel cesar tudi dohodke iz dru-
gih virov. V vsem svojem življe-
nju je dobil Framc Jožef več kot
274 milijonov dola-rjev.
ROKOMET
Dolgoletni predsednik in eden
izmed najagilnejših pri RK Dra-
va Adii Sarman je bH ponovno
izvoljen za predsednika tega
kluba. V UO RK Drave so izvo-
lili med drugimi tudi odlično
vratarko Toplakovo in Naihber-
gerjevo.
Ko smo se zanimali, kdo bo
trener članske ekipe, so nam od-
■ govorili, da še ne vedo. O tem
bo brez dvoma razpravljal novi
i UO na eni izmed prvih sej.
N. K.
SMEH JE ZDRAVJE
Vlak se ie zmotil
Na vlaku Pariz—^Niza se obrne
sprevodnik k mirno sedeči dami
v kupeju:
—	Vi imate karto do Kale, vlak
pa pelj«; v Nizo?
—	Poglej ga! ali se vaši stro-
jevodje pogosto zmotijo?
Neizvedljivo sanjarjenje
Sin: Ata, kdaj bom jaz toliko
veliik, da bom lahko šel kamor
bom hotel in se vrnil domov, ka-
dar bom hotel, ne da bi potrebo-
val dovoljenja od mame?
Oče: Ho, moj sin, jaz tudi še
nisem toliko odrasel.
Če vam ustreza
K zobozdravniku je prišel pa-
cient s prošnjo, da bi mu izdrl
bolan zob. Ko je pacient zvedel,
koliko bo to stalo, je vzkliknil:
—	Deset dolarjev za delo petih
m*aut? To je zek> drago I
—	Ce vam ustreza — je rekel
zobozdravnik, — lahko izdiram
vaš zob dalje časa.
Tehten vzrok
Rekruta, ki je izgubil pri vajah
puško, so obsodili, da jo mora
plačati.
Ko se je pritožil svojim prija-
teljem, mu je eden od njih rekel:
—	Puška — to ni nič! Kaj je
pa s tankistom, če pri vajah iz-
gubi tank?
Rekrut premišljuje.
—	Da, je dejal, sedaj razumem,
zakaj se ladijski kapetan vedno
raje potopi skupaj z ladjo, kakor
da bi se rešil.
Dokler ni prepozno
—	Na žalost vam moram pove-
dati, da je vaše zdravstveno sta-
nje zelo težko, — je dejal neki
zdravnik svojemu pacientu.
—	Ali imate koga, ki bi ga
hoteli videti, dokler ni prepozno?
—	Imam, odgovori težko bol-
nik.
—	Koga pa?
—	Drugega zdravnika! — je bil
odgovor.
Slaba perspektiva
Oče: Peter, kaj boš, ko boš
končal institut?
Sin: Častitljiv starček.
»Votlina«
Zelo debela ženska je stopila
na tehtnico, ne da bi vedela, da
je pokvarjena. Puščica je poka-
zala 45 kilogramov.
—	Za vraga! — je presenečeno
vzkliknil eden od mimoidočih, ki
je to videl.
—	Verjetno je notri prazna.
Leteči krožnik
Neki gospod je srečal na ulici
tovariša z obvezano glavo.
—	Kaj je s teboj?
—	Veš, zadel sem ob leteči
krožnik.
—	Ali je to mogoče? In kje?
—	Doma.
Osebna kronika
ROJSTV.\, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA
URADA PTUJ
RODILE SO:
Terezija Bratuša, Korenjak 13
— Marijo; Marija Vidovič, Vi-
čavska pot 16 — Jasmino; Štefka
Bohak, Na tratah 14 — Jankaj
Avgusta Jurkovič, Velika Nede-
lja 9 — Dušana; Ljudmila Jane-
žič, Veličane 53 — Branko; An-
gela Zavratnik, Mihovci 6 — Ta-
tjano; Terezija Šulek, Opekarni-
ška 19, Ormož — Renato; Marija
Ferk, Nova vas 87 — Aljoša; Ba-
rica Hrženjak, Kidričevo 13 —
Tatjano; Terezija Obran, Lahonci
62 — Antona; Marija Ivanuš,
Formin 69 — Dragico; Marija
Janžekovič, Brezovci 11 — An-
tona; Barbara Tušek, Tržeč 17 —
Zvonka; Marija Marot, Majšperk
10 — Miljenko; Jožica Mesarec,
Vrazova 5, Ormož — Ros vito;
Sakelšek, Tržeč 1 — Vero; Ljud-
mila Nigerl, Slovenja vas 1 —
Liljano; Kriscencija, Strmec 47 —
Marico.
POROKE:
Janez Miklavčič, Turnišče 28,
Lendava in Ana Kolman, Turni-
šče 28, Lendava; Vincenc Duh,
Ciril Metodov drevored 1/c, in
Marija'' Sprah, Trubarjeva 5/d;
Franc Klinger, Borovci 3, in Neža
Zelenik, Podvinci 65j Branislav
Stošič, Hajdoše 24, in Katarina
Zupanič, Hajdoše 24; Janez Baz-
jak, Spuhlja 115, in Katarina
Gniušek, Spuhlja 77; Maksimiljan
Brunčič, Ormoška 5, Ljutomer, in
Marjeta Lončarič, Postružnikova,
Ljutomer; Franc Tuš, Mezgovci
13, in Marija Murk, Tibolci 4;
Ignac Zgeč, Dornava 57, in Te-
rezija Tuš, Mezgovci 74.
UMRLI SO:
Marija Bezjak, Slovenski trg 1,
rojen 1909, umrla 19. januarja
1966; Janez Šegula, Zagrebška 54,
rojen 1880, umrl 23. januarja
1966; Jožef Svenšek, Lancova vas
31, rojen 1887, umrl 25. januarja
1966; Janez Coh, Brstje 6, rojen
1886, umrl 24. januarja 1966.
VABILO NAROČMIKOM
Vabimo vse rmrocnike iz Ptu-
ja in okolice, pa tudi vse ostale,
ki pridejo po opravkih v Ptuj, da
poravnajo v naši upravi v Lac-
kovi ulici 2 (nasproti trgovine
čevljev »Alpina«) nairočnino
vsaj za prvo polletje tega leta.
Mislima, da je za vsakega
ročniiika nagenostarmeje, če to
opravi v naši upravi, ker nima
s tem nobenih stroškov, razen
tega prištedi upravi lista veliko
dela an tudi stroškov.
Upiava
Tednik »TV 15«, glasilo ZZB NOV Slovenije, je postal članom te organizacije — združenju bor-
. cev, voj. vojnih invalidov ter rezervnih oficirjev in podoficirjev — nepogrešljiv tovariš, ker jih
medsebojno povezuje ter seznanja z njihovimi problemi, nalogami in pravicami. Po njem radi segajo
vsi, ki so jim pri srcu tradicije NOB. »TV 15« je najcenejši tednik v Sloveniji. Letna naročnina
zadša samo 15 novih dinajrjev.