101     -
Koliko koristi dober, koliko škoduje slab
kovač.
Pod tem napisom je v gospodarstveni prilogi prinesel ,,Slov. Grosp.t:   po  ,,Steier. Landbote" poslovenjen članek dr. Klingan-a,   c. kr.   deželnega  živinozdrav nika štajarskega,  iz katerega sledeče vrstice priobčimo tudi našim bralcem.
„Konjein je kopito velevažen ud. Konj brez dobrega kopita izgubi mnogo ali vse od svoje vrednosti. Zato je velika odgovornost naložena kovačem, ki imajo konje kovati. Zamorejo namreč s pametnim ali nespametnim podkovanjem konju določiti njegovo vrednost. Razne države so veliko važnost dobrih kovačev uže davno priznale. V našem cesarstvu mora vsak pre-skušnjo napraviti, predno se mu podkovska obrt dovoli, se ve najrajši takrat, če je prošnik obiskoval kakošno podkovsko šolo. Na pruskem Nemškem mora vsak pod-kovski pomagač in učenec poprej podkovsko šolo ob-iskavati. Ondi je tudi res mnogo takošnih šol. Tudi pri nas so leta 1872. osnovali pri vojakih 6 takošnih šol. Nekatere dežele pa vzdržujejo tudi za vojaške učence podkovske učilnice, na pr. Kranjska, Tirolska, Koroška itd. Temveč začuditi se m o-ramo, da smo na Stajarskem lani izgubili svojo podkovsko šolo, ki je vendar od leta 1842. sem dovolj uspešno svojo velevažno nalogo izvrševala ! Ko bi imeli same ali vsaj mnogo dobrih kovaških mojstrov , ki tudi izvrstno konje podkovati znajo , ne bila bi še tolika škoda za razpuščeno šolo. Toda k j e imamo takošnih mojstrov?    Malo jih je  in naši konji se veči-
del slabo kujejo, kar nam pri vseh razstavah očitajo, žalibog, pogosto zelo po pravici! Kajti pogosto zade-nemo ob takih prilikah na konje, ki bi sicer bili mnogo vredni, ker so čednega trupla , lepe postave, al noge jim je nevešč kovač skvaril, na škodo posestniku pa tudi deželi.*'