M*.	*1
11227*"
AHCRlWi IN SMUT
potman in uNGUAoe omt
/1/1’ E BI I e/% !U— MO IW1E
NO. 162
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 24, 1967
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B
STEV. LXV — VOL. LXV
Armadni general nima dobre sodbe o Gardi
Poveljnik armadnih oddelkov tekom nemirov v Detroitu je označil Narodno gardo za “trop nervoznih voiakov, ki z vesel iem pritiskajo na petelina”.
WASHINGTON, D.C. — Pred Domovim pododborom za oborožene sile je gen. J. L. Throckmorton, poveljnik 3. armade, ki je vodil redne armadne enote in michigansko Narodno gardo tekom črnskih izgredov v Detroitu, trdil, da se okoli 90 odstotkov vojakov Narodne garde ni držalo njegovega povelja, da morajo imeti prazne puške, pa-trone pa v torbicah, dokler ne dobe povelja za polnjenje pušk od svojih častnikov. Čete Narodne garde je označil za skrajno nepripravljene za nastop proti izgrednikom in gverilcem pri nemirih, kot jih je doživel Detroit v letošnjem poletju. Zanj je Narodna garda “trop nervoznih vojakov, ki z veseljem pritiskajo na petelina”.
General je dejal, da je ukazal izprazniti puške takoj, ko je bila garda izročena njegovemu poveljstvu. “Jaz nisem imel namena pobijati nedolžne žene in o-troke,” je izjavil general.
Predsednik Johnson je poslal v Detroit 5,000 armadnih padal-Cev pod poveljstvom generala Throckmortona, poveljnika 3. armade, 24. julija, ko Narodna garda položaju ni bila več kos, četudi je imela na področju izgredov 8,200 mož.
Člani pododbora so generala nstro prijemali zaradi njegovih *zjav, vendar ta ni prav nič popustil od njih. Dejal je, da je ^mel povelje vzpostaviti mir in red s “čim manjšo rabo sile”, Zanikal pa je, da bi bil v svojih ukrepih odvisen od neposrednih °dločitev Bele hiše. General je ^rdil, da so bila poročila o stre-Janju iz zased večinoma preti-•raria in da so vojaki vedno nervozni v svoji prvi bojni nalogi. ° velja prav tako za pripadni-e redne armade, ne le za Na-r°dn0 gardo.
skrivnostne bosanske miši!
CLEVELAND, O. — Pri as se moramo boriti proti pod-§auam, za kar pa naš Kongres ^lnaa pravega smisla. Ni pa'tako t >ni' ^'am 50 se pred par n* Pojavili veliki tropi miši, 1 so uničevali vse deželne prida	so takoj sklenile,
Jim napovedo boj. Začele so
komisij evati ° pripravah na ta
^uj, pa so jih miši goljufale, e ekli teden so namreč ravno
tab	so namreč rav
° skrivnostno izginile, kot Pred par tedni pojavile, da' arn S° 86 Pui-ukuil0! to je se-2 ^ Veliko vprašanje, ki se pa Peaajo le uradni biro-
podJe’ Mi3lij0’ da so se skrile 13-• Zenrilj0, kamor so spravile
sku erne zalo§e hrane za zim-
sPUstiBtreb?- NiS° 36 Pa h°tele režimo V bC^ S komun^si'ičmm
' • • . a .

k remensh prerok pravi:
NvSilT smin°in to!>leiše-
J sJa temperatura 75.
Novi grobovi
Jennie Sibert
Po dolgi bolezni je umrla v Highland View bolnici 85 let stara Jennie Sibert z 924 E. 245 St, roj. Turk na Vrhniki pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti. Prvi mož Michael Bukovnik ji je umrl 1. 1938, drugi, Frank Sibert pa 1. 1944. Zapustila je otroke Johna Bukovnika, Paulino Smith, Jane Venz, Frances Zupančič, Mildred Kamilly in Michaela Bukovnika, 6 vnukov, in 3 pravnuke. Bratje Frank, Anton in Joseph so umrli pred njo. Pokojna je bila članica Waterloo Grove No. 110 W. C. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45 v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Kalvarijo.
-----o-----
Vračanje beguncev
preko Jordana počasno
ALLENBY MOST, Izrael. — Pod varstvom Rdečega križa se je prijavilo za vrnitev v zasedeni del Jordanije skupno okoli 235,000 arabskih beguncev. Vračanje se je začelo pretekli petek in mora biti po izjavi Izraela končano do 31. avgusta. Če pomislimo, da se je v prvih 5 dneh vrnilo preko Jordana le 6,876 arabskih beguncev, potem si lahko izračunamo, da jih bo morala velika večina ostati v Transjordaniji.
Izraelci so izjavili, da so pripravljeni sprejeti vsak dan do 3000 povratnikov, pritožujejo se pa, da Jordanijci niso sposobni poskrbeti za njihov dovoz po mostu. Tako jih doslej ni moglo nazaj niti po 2,000 na dan.
Rap Brown na svobodi
NEW YORK, N.Y. — Fanatičnemu vodniku “črne sile” Rapu Brownu so znižali varščino od $25,000 na $15,000. To so njegovi sodelavci v Študentovskem odboru za nenasilno sodelovanje naglo zbrali in Brown je bil še v torek izpuščen na svobodo.
Črnskega fanatika so prijeli in zaprli, ker je imel na poletu iz New Yorka v New Orleans in nazaj s seboj polavtomatično ouško, kar je po zvezinih zakonih prepovedano. Sodnik je določil za izpust $25,000 varščine, ki pa jo Brownovi prijatelji niso mogli zbrati. Tako je sedel štiri dni ječi.
Pomorski promet s Hajfongom se krči
Ladje svobodnega sveta ne p’ovejo v Hajfong, ker bi si s tem zaprle vstop v pristanišča ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Čeprav ni severnovietnamska luka Hajfong ne minirana ne blokirana, se njene zveze z mednarodno trgovino hitro krčijo, to dokazuje pomorski promet v prvem polletju letošnjega leta. Samo 39 ladij, ki so registrirane v lukah svobodnega sveta, se je ustavilo v Hajfongu. Med njimi jih je 32, ki so registrirane v Hong Kongu. So dejansko lastnina kitajskih komunistov, odnosno kitajske komu nistične vlade. Ne spuščajo se pa daleč po svetu, krožijo na prostoru med Vladivostokom in Hajfongom.
Ostalih sedem ladij je registriranih na Malti, na Cipru in v Italiji. So lastnina grških pa-roplovnih družb. Grška vlada je namreč prisilila svoje državljane, da ne trgujejo s Severnim Vietnamom. Zato so grški lastniki tovornih ladij nekaj teh dali registrirat zunaj Grčije, da se lahko pečajo s prevozom v Hajfong, ki je mimogrede povedano zelo donosen. Značilno pa je, da celo francoske ladje nočejo prevažati blaga v Severni Vietnam.
Komunističnih tovornih ladij je bilo v isti dobi veliko več v Hajfongu. Našteli so 63 ruskih, 32 kitajskih in 11 evropskih (ruskih satelitov). Komunistične ladje prevažajo vojni materijal in blago za civilno rabo. Ladje iz svobodnega sveta pa vozijo le civilno blago, predvsem naftne izdelke, premog, umetna gnojila in deželne pridelke.
Zakaj je promet s Hajfongom tako opešal? Mnogo je k temu pripomogla ameriška politika, ki prepoveduje vstop v ameriške luke vsaki ladji, ki vozi v Severni Vietnam. Za prevoz blaga je treba plačevati zelo visoke zavarovalnine, pa tudi mornarji zahtevajo visoke plače.
Panama in Liberija sta prepovedali svojim ladjam posle s Severnim Vietnamom, Norveška in Anglija tega nista prepovedali, pač pa sta “pritisnili”
Angleške delavske unije za Evropski Skupni trg
LONDON, Ang. — Angleška delavska vlada se sicer uporno napenja, da bi omehčala srce generala De Gaulla, ki je ne pusti v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), toda do zadnjega ni mogla pridobiti za to idejo tudi lastnih unij, ki so politična hrbtenica angleške delavske stranke. Šele sedaj so u-nije prišle do zaključka, da bo Anglija morala pristopiti v EGS.
Unijsko vodstvo je spremembo svojega stališča razložilo v 35 strani dolgi spomenici, ki v njej navaja vse razloge za in proti temu sklepu. Najdalj se> spomenica mudi pri vprašanju, kako bo carinska zveza z Evropo vplivala na živlienjski standard angleškega delavca. Spomenica misli, da bodo angleški delavci morali vsaj v začetku plačevati dražje prehrano. Na drugi strani jim bo povezanost z Evropo zagotovila večjo stalnost zaposlitve, kajti angleška podjetja bodo imela pred seboj tudi 185 milijonov evropskih potrošnikov, dočim jih imajo sedaj v Angliji le 55 milijonov.
Hujše bo udarjena angleška zaverovanost v slavno zgodovino angleških gospodarskih vezi z vsem svetom, posebno z nekdanjimi kolonijami. Ni lahka za Angleža misel, da bo moral sedaj dajati Evropi vse tiste gospodarske ugodnosti, ki jih je nekdaj dajal svojim koTpnijam, pri čemur ne bo imel nobene politične koristi, morda celo še škodo.
Za angleško vlado je novo stališče angleških unij neprecenljive vrednosti. Ni se ji treba v lastnih vrstah boriti za pristop k EGS. Spomenica pa seveda ne bo nič vplivala na generala De Gaulla. .Na kaj takega pa v Angliji tudi nihče ne misli.
RASTOČE IZGUBE V ZRAKU
Pospešeni letalski napadi na Severni Vietnam, zlasti na industrijsko področje Hanoi-Hajfong, so povečali ameriške izgube letal. Od nedelje sem je bilo izgubljenih 12. Na tleh so boji o-mejeni na manjše spopade v raznih delih Južnega Vietnama. V preteklem tednu je padlo v bojih 108 ameriških vojakov, 748 pa je bilo ranjenih.
SAIGON, J. Viet. — Od konca preteklega tedna so ameriške letalske sile pospešile in razširile letalske napade na Severni Vietnam. Tako so začele sistematično bombardirati industrijska področja okoli Hanoia, pa tudi vojaške cilje v 30 milj širokem pasu ob meji rdeče Kitajske, zlasti proge in železniška križišča, preko katerih teče vojni materijal iz Sovjetske zveze in Kitajske v Vietnam. Včeraj je bilo pri napadih na industrijske naprave okoli Hanoia sestreljenih 6 ameriških letal, od tega 4 F-4 Phantom, nai-hitrejša in najboljša lovska letala, kar jih ameriške letalske sile trenutno v vietnamski vojni uporabljajo. Ameriško letalo Thunderchief je prvič v vietnamski vojni sestrelilo na enem poletu nad Severni Vietnam dve sovražni letali, MIG-17.	----------------------
Vsaj dve od 6 izgubljenih le- ŠHlJS EVfOpejci Sf dslfi tal sta bili sestreljeni z raketami rdečih MIG-21 jet lovcev. Ostala naj bi zadela protiletalska
Iz Clevelanda in okolice
Pobiranje asesmenta—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobiralo ases-ment v petek, 25 avgusta od 5.30 do 8. ure zvečer v šoli sv. Vida.
Iz bolnice—
Frank Martich, 15415 McCauley Ave., se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Je pod zdravniško oskrbo na svojem domu.
Veliko kandidatov—
Za mestni odbor se je za primarne volitve prijavilo skupaj za 33 odbornikov kar 113 kandidatov. Le trije odborniki so ostali brez tekmecev, med njimi J. Banko v 32. pretežno slovenski vardi. V slovenski 23. vardi kandidirata proti sedanjemu odborniku E. J. Turku neki Frank Dolence z E. 71 St. in J. S. Lament z E. 67 St. Proti J. D. j Cimpermanu v 22. vardi se je
obramba
napadov
s tal. Tekom letalskih
i §fou?f6r§6YG nagrado
CLEVELAND 0B- Medna-k“ P« ‘»"‘“atov. rodni znanstveni odbor je iz-
na Severni Vietnam, ; bral za dobitnike Stoufferjeve
s severnovietnamskimi lovskimi letali, pravi ameriško poročilo, ne navaja pa o tem podrobnosti. Od vseh pilotov sestreljenih ameriških letal se je posrečilo rešiti s helikopterjem le enega v okolici Hanoia. vse ostale “pogrešajo”.
Glavni napadi ameriških letalskih sil so bili usmerjeni na okolico Hanoia, posebno na železniško križišče, tovorno in ranžirno postajo Yen Vien sedem milj severovzhodno od mesta. Tam sta ameriški letali Thunderchief sestrelili rdeči jet letali MIG-17. Napadene je bilo tudi železniško križišče Bac Giang 26 milj severovzhodno od Hanoia. Letala z letalonosilk so bombardirala v glavnem mostove južno od meta.
Ameriško poročilo je priznalo najprej le izgubo 5 letal, danes — Madagaskar ob vzhodni o- zjutraj pa je objavilo še izgubo bali Afrike je po velikosti četrti šestega, med tem ko trdi Hanoi,
je prišlo do “številnih” spopadov j nagrade 4 znane evropske znan
otok na svetu.
na paroplovne družbe, da ne pošiljajo svojih ladij v Severni Vietnam.
Tako je ameriška politika dosegla po ovinku to, kar bi drugače morala z blokado severno-vietnamskih luk.
da je bilo pri včerajšnjih napadih na Severni Vietnam sestreljenih kar 10 ameriških letal.
življenjska doba
WASHINGTON, D.C. — Povprečna življenjska doba industrijskega delavca v naši deželi je 70 let.
Generalu De Gaullu hoče opozicija zrasti čez glavo
PARIZ, Fr. — Francoski politični krogi pričakujejo, da čakajo generala De Gaulla velike sitnosti, ne morda med volivci, ampak v francoskem parlamentu.
De Gaulle nima namreč v parlamentu nobene prave večine. Njegova stranka ima le 200 poslancev od 487. Opozicija na levi ima 194 mandatov, jeziček na politični tehtnici je Neodvisna republikanska stranka s 44 poslanci, ki jo vodi znani politik Giscard D’Estaing. Neodvisni republikanci so že od začetka v koaliciji z DeGaullovo vladno stranko, toda koalicija šepa, kajti neodvisni republikanci radi zakretijo na svoje: ali se vzdržijo glasovanja ali pa dajo pristašem svobodne roke, da glasujejo po lastni uvidevnosti. De Gaulle je torej stalno v nevarnosti, da ne bo imel v parlamentu zanesljive večine.
Ta nevarnost se je zelo povečala ravno pretekli teden.
Voditelj neodvisnih republikancev Giscard D’Estaing je namreč dal 1,200 besed obsegajočo “izjavo o politiki”. V njej izredno ostro napada generalovo politiko, pri tem pa radi lepšega hvali njegovo o-sebnost. Izjava očita generalu, da preveč brezobzirno vodi svojo politiko, da o vsem odloča kar sam, da nikogar ne posveča v svoje politične načrte itd. Giscard D’Estaing ni zadovoljen z generalovo soci-jalno politiko in ostro napada zadnje spremembe v socijal-nem zavarovanju. Zahteva, da spremembe, ki imajo obliko vladnega dekreta, pridejo pred parlament, kjer bo njegova stranka predlagala spremembe, ki se ji zdijo potrebne. D’Estaing je tudi napadel generalovo politiko v izrael. sko-arabski vojni. Očita mu, da je napravil napako, ker se je tako hitro izrekel za arabsko stališče. Seveda D’Estain-gu ni tudi prav, da se je De Gaulle tako nemarno obnašal v Kanadi. Najbolj je D’Es-
tainga zabolela zadnja generalova politična izjava, ki deli Francoze na bele in črne, pri čemur so črni vsi, ki se z generalom ne strinjajo. D’Estaing meni, da francoska demokracija ne prenese take delitve francoskih volivcev.
Voditelj o p o z icije Mitte-rand je seveda takoj izrabil D’Estaingovo izjavo in začel politično gonjo proti generalu. Poziva vse Francoze, naj se združijo v odporu proti generalovi politiki.
De Gaulle je torej precej v škripcih. Ako bi Mitterand in D’Estaing skupaj nastopila v parlamentu, bi moral general parlament ali razpustiti ali pa porabiti tisti paragraf v u-stavi, ki mu daje možnost, da vlada kot formalni diktator. Na to pot se bo general težko podal, mora namreč računati tudi z razpoloženjem v lastni stranki, kar bi ga prisililo, da začne popuščati.
Kdaj in kako bi se pa general moral posvetovati s svojima glavnima svetovalce-
ma Couve de Murvillom in Debrejem. Ta dva, in ne morda Pompidou, bi rada postala generalova naslednika, dokler bo veljala sedanja francoska ustava.
Čim bolj se torej bliža začetek francoske parlamentarne sezone, tem bolj silijo v o-spredje vprašanja, ki so zvezana z generalovo politiko. Med njimi je najvažnejše tisto o bodočih stikih med vladno stranko in stranko neodvisnih republikancev.
Francoskega volivca pa zaenkrat ta politična igra še ne zanima. Misli samo na čim u-dobnejše življenje. Ker mu ga generalova politika ne spravlja v nevarnost, se je že kar navadil na njegov režim, akoravno velikokrat godrnja nad njim, kar je seveda zapeljalo že marsikaterega francoskega politika, da je generalov vpliv na francosko politiko podcenjeval in se pri tem — urezal.
stvenike, Vsak od njih bo dobil del $50,000, ki jih podeli vsako leto sklad, ki ga je v ta namen ustanovil clevelandski podjetnik Vernon Stouffer. Namen te nagrade je pospeševati proučevanje otrditve človeškega o-žilja in visokega krvnega pritiska, ki sta najvažnejša sovražnika človeškega življenja.
Za nagrado so bili izbrani: dr. U. S. v o n Euler, fiziolog iz Stockholma na Švedskem, dr. G. J. Popjak, biokemik iz Londona na Angleškem, dr. P. Holtz, farmakolog iz Frankfurta na Maini v Zahodni Nemčiji in
Za vesolje 4.6 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je podpisal pooblastilni zakon za vesoljski program v obsegu 4.6 bilijonov, preko pol bilijona manj, kot je bilo v ta namen prvotno določeno. Predsednik je dejal, da mora Kongres preudariti vsak zvezni dolar, predno bo odobril njegovo uporabo.
Pooblastilni zakon določa za Narodno aeronavtiko in vesolje — NASA — 4.86 bilijonov, kar je 234 milijonov manj, kot je predsednik predložil v ta namen v preteklem januarju. Toda še predno je predsednik podpisal pooblastilni zakon za NASA, je
dr. J. W. Cornforth iz Londona Domov finančni odbor omenjena Angleškem.	! no vsoto znižal na 4.6 bilijona,
Nagrada jim bo izročena 10. torej kar 517 milijonov manj, novembra v hotelu Sheraton- kot je določal prvotni prora. Cleveland tekom letne konfe- čunski predlog, renče Sveta za raizskavanje vi-| Predsednik je dejal, da bi se sokega krvnega pritiska, oddel- boril proti tolikšnemu zmanjša-ka American Heart Association, nju proračuna, da pa so se časi
------o	I od januarja tako spremenili, da
Odpuščeni duševni bol- to ne kaže več. “Časi zahtevajo
I od nas vseh odgovornosti!” je
poudaril L. B. Johnson.
-------o------
Johnson pošlje opazovalce k volitvam v Vietnam
WASHINGTON, D.C. —Pred-
nik obtožen umora deseterice
NORTH BATTLEFORD, Sašk. |
— Pretekli ponedeljek, štiri ure 1 notem. ko so položili v skupni grob Mr. in Mrs. J. Peterson in niunih 7 otrok, so oblasti prijele
21 let starega Victorja E. Hoff- sednik L. B. Johnson je včeraj mana, ki je bil 26. julija od- imenoval delegacijo 20 članov, ouščen iz umobolnice k svoji med njimi guvernerje, senatorje, materi v Leask, kakih 25 milj župane in druge znane osebe, od farme, na kateri je bila pre_ da si gre ogledat potek volitev tekli teden v torek umorjena v Južni Vietnam. Delegacija bo vsa družina, oče, mati in 7 otrok, j odpotovala v ponedeljek, 28. sep-z izjemo 4 leta stare deklice. j tembra, in se bo vrnila okoli 6.
Prijetega so obtožili umora septembra.
vse deveterice, pa ga takoj nato odvedli nazaj v umobolnico, od koder je bil 26. julija letos odpuščen, da ugotove, ali je za svoje dejanje odgovoren ali ne.
Amerika bi se rada znebila Mikronezije
WASHINGTON, D.C. — Kako malo skrbimo za Mikronezi-
Člani delegacije bodo imeli priložnost iti v katerikoli predel Južnega Vietnama, kjer je varno.
Uničeno britsko poslaništvo v Peipingu stražijo
PEIPING, Kit,— Pogorelo poslopje britskega poslaništva in
jo, o tem smo pred kratkim pi- razbita stanovanjska poslopja šali. Sedaj Bela hiša sporoča, da osobja poslaništva čuvajo moč-je predsednik Johnson prosil ne straže, med tem ko je osobje Kongres, naj imenuje posebno' poslaništva našlo zavetje v pro-komisijo, ki naj izdela predlog štorih poslaništev prijateljskih o bodočnosti Mikronezije.	! držav. Uničena so bila tudi vsa
Administracija misli, da bi bi- vozila poslaništva. Tako je od-lq najbolje, da bi okoli 100,000 pravnik poslov Hopson poslal prebivalcev na 2,141 otokih leta kitajski vladi včeraj protest za-1972 s plebiscitom odločilo, radi požiga in uničenja poslopij kakšno bodočnost hočejo imeti, poslaništva kar po pošti.
Ni pa s tem pokazala nobene že-
lje, da bi morala Amerika še naprej imeti to prebivalstvo pod svojim varstvom.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
miiuSKA DOMOVINA AUGUST 24, 1967
iiMEiiSM mmwm

6117 St?*5air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ponske do Indije vse tja do Avstralije in Nove Zelandije. To bi bila sila, gospodarska, politična in tudi vojaška, ki bi lahko zavrla vsak poskus kitajskega osvajanja v tem delu sveta. Desai pretresa in preudarja z japonskimi vodniki te dni vse te možnosti, načrte in pota, ki naj privedejo do njih uresničenja. To bi bilo v korist vseh prizadetih držav, doprineslo bi k ustalitvi južne in jugovzhodne Azije ter odvzelo naši deželi dober del odgovornosti za ta del sveta. Žal je vse to še zelo daleč in staviti preveč upov na uresničenje teh misli bi nam nemara prineslo hudo razočaranje.
I	s
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 162 Thursday, Aug. 24, 1967
Indija išče vezi z Japonsko za omejitev pritiska Kitajske
Še pred nekaj leti je svobodni svet upal, da mu bo mogoče pomagati Indiji do naglega gospodarskega napredka, ki naj bi to po številu prebivalstva in velikosti površine drugo največjo azijsko državo izgradil v protiutež komunistični Kitajski in jo temu delu sveta postavil istočasno kot vzor in zgled v naporih za gospodarski, kulturni in socialni napredek v demokratski svobodi.
Združene države in druge države svobodnega sveta z razvitim gospodarstvom so iz leta v leto prispevale stotine milijonov za izvajanje indijskih gospodarskih načrtov. Vsi ti napori in vse te podpore so bili komaj v stanju obdržati naglo naraščajoče prebivalstvo Indije na dosedanji življenjski ravni. Ko je pred dvemi leti pritisnila še huda suša, je indijsko gospodarstvo zašlo v pravo stisko. Vlada se je odločila omejiti načrte za izgradnjo obsežne težke industrije in se bolj posvetila naporom za napredek poljedelstva, ki so mu v 20 letih indijske neodvisnosti posvečali veliko premalo pozornosti.
Indija je po prirodi bogata in rodovitna dežela, bila je nekdaj krona britanskega imperija, glavni vir njegovega bogastva. Preko 200 let so ji Angleži gospodovali in se o-koriščali z njenim bogastvom. Prinesli so ji sposobno u-pravo, urejeno sodstvo in mir med nasprotujočimi si domačimi državami, ljudstvi, verstvi in kastami. Ustanovili so v Indiji na tisoče osnovnih, srednjih in visokih šol, toda za ogromne množice neukega prebivalstva veliko premalo. Preprost Indijec je živel po svojih starih izročilih in je komaj zaslutil duh nove dobe, njenega znanstvenega, tehničnega in gospodarskega napredka. Ko je Indija postala pred 20 leti neodvisna država, se razmere v bistvu v tem pogledu niso spremenile, četudi je bilo šolstvu posvečene precej več pozornosti.
Indija je v dveh desetletjih napredovala povprečno manj, kot je svobodni svet pričakoval. To je bilo manj o-pazljivo, dokler je stal na njenem čelu Nehru, ki je užival osebno v svetu velik ugled in se je trudil hoditi v mednarodni politiki svojo neodvisno pot. Pomiril se je s komunistično Kitajsko in upal na mirno sožitje in celo na sodelovanje z njo. Jeseni 1962 je spoznal, da so bili ti upi prazni. Kitajske oborožene sile so tedaj udarile preko himalajskih vrhov v Indijo in razkrile vsemu svetu, prav posebno pa vsej južni in jugovzhodni Aziji njeno nemoč. Nehru je umrl, ne da bi mogel vrniti Indiji “izgubljeni” obraz.
Indija je bila v vojni s Pakistanom zaradi Kašmirja poleti 1965 uspešnejša kot v vojni s Kitajsko tri leta preje, toda to ji ni vrnilo njenega ugleda v svetu. Nehrujev naslednik Šastri se je na prizadevanje Rusa Kosygina v Taškentu pomiril s Pakistanom, na umrl, še predno je mogel sporazum izvesti. Njegovo breme je prevzela Nehrujeva hčerka Indira Gandi. V tej dobi je Indijo zadela dve leti zapored huda suša, ki je povzročila v nekaterih predelih Indije pravo lakoto kljub vsej pomoči, ki jo ji svet nudi.
Tudi Kitajska je v zadnjih letih zašla v stisko in je zaradi divjanja rdečih gard in zmed, ki jih je v njej povzročila “velika proletarska kulturna revolucija”, izgubila dober del svojega nekdanjega ugleda v Aziji in po vsem ostalem svetu. Kljub temu se zdi, da se Indija sama ne čuti dovolj močna, da bi mogla zavreti širjenje kitajskega vpliva v južni in jugovzhodni Aziji. Tako se je začela ozirati po zaveznikih. Te dni se mudi njen podpredsednik, znani konservativni politik Morarji R. Desai v Tokiu na Japonskem. Namen 9-dnevnega obiska je pregledati vsa vprašanja, ki zadevajo obe državi, in možnosti sodelovanja med njima na vseh področjih, gospodarskem, tehničnem, kulturnem in seveda političnem, saj sta obe državi demokratično urejeni, obe zagovornici človeških svoboščin.
Kot je Indija v pogledu napredka v zadnjih 20 letih sorazmerno malo dosegla, tako je v vojni poražena Japonska napravila pravi skok naprej. Nekateri govore naravnost o “japonskem čudežu”. Njena industrija, njena znanost in tehnika, njene socialne in gospodarske razmere ^so napredovale in se izboljšale v obsegu, ki ga ni nihče pričakoval in ne mogel nanj upati. Danes je Japonska v vseh pogledih moderna država, življenjska raven njenega prebivalstva je daleč nad ono drugih azijskih držav, že kar blizu življenjski ravni Avstralije, Nove Zelandije in zahodne Evrope. Japonska je edina gospodarsko res razvita država Azije. Razpolaga s sredstvi in strokovnjaki, ki lahko pomagajo k napredku ostalim državam južne in jugovzhodne Azije. Japonski inženirji, trgovci in strokovnjaki vseh vrst postajajo vsakdanji gostje v tem delu sveta.
Povezava indijskega prirodnega bogastva in njenih ljudskih množic z japonsko tehniko, industrijo, pridnostjo in sposobnostjo brez dvoma lahko ustvari okvir, v katerega bi bilo postopno mogoče vključiti vse države od Ja^
I BESEDA IZ NARODA
Zdravje naše bogastvo
CLEVELAND, O. — Dragi prijatelji, znanci in bralci našega lista! V Ameriški Domovini ste brali, da sem bil v težki av tomobilski nesreči, da sem se najprej zdravil doma, nato v bolnici in da se mi je ljubo zdravje do neke mere povrnilo.
Ker ste mi v času moje nesreče izkazali toliko naklonjenosti, usmiljenja in dobrote, se mi zdi prav, da se vam javno zahvalim in vam tudi malo opišem, kako se je zgodila nesreča.
V	soboto, 1. julija, zjutraj smo prijavljeni romarji vsi veseli in razpoloženi zasedli pred cerkvijo sv. Lovrenca naročeni avtobus, se ustavili še pred Baragovim domom na St. Clairju in se nato podali na velecesto, ki pelje proti Lemontu na naše ameriške Brezje.
V	avtobusu smo najprej odmolili jutranjo molitev in sv. rožni venec, nato pa so se oglasile naše pevke, katere je spretno vodila solistka Agnes Žagar s pomočjo vedno vesele Mrs. Jerič. Mi romarji smo jima vsak po svoje pomagali.
V	Lemont smo prispeli malo čez poldne. Zelo ljubeznivo so nas sprejeli in nam takoj odka-zali v naprej naročene sobe, nato pa nam servirali okusno kosilo. Nekateri romarji so po kosilu odšli na sprehod po prijaznem lemontskem gričku, drugi, bolj utrujeni, pa so se podali k počitku.
Ves čas našega bivanja v Lemontu smo romarji in romance vneto častili Marijo Pomagaj, se ji priporočali v nadaljnje varstvo in ji obljubili, da jo prihodnje leto zopet obiščemo. Nepopisno lepe ure smo preživeli na Ameriških Brezjah, ki nam bodo ostale dolgo v spominu.
V	dolžnost si štejem, da se v imenu clevelandskih romarjev lepo zahvalim čč. gg. duhovnikom za vse dušne dobrote, prijaznim strežnicam in strežnikom pa za vse telesne dobrote. Lepo je bilo med Vami in na svidenje prihodnje leto!
V	nedeljo, 2. julija, ob petih oopoldne smo se odpeljali nazaj domov. Težko smo se ločili od nrijaznega grička, kjer je Marijin dom, a vseeno veseli, da smo vsaj eno noč lahko prebili na tako svetem kraju.
V	ponedeljek ob enih zjutraj smo bili že doma. Ker sem bil utrujen, sem takoj legel in se zbudil ob desetih dopoldne prav lepo spočit.
Znano Vam je, da moj sin vodi mesnico in trgovino z živili. Ker ima vedno telefonična naročila, mu pomagam tudi jaz, da razvozim odjemalcem hrano na dom. Tako mi je ponedeljek dopoldan naročil, naj dostavim živila na dva različna kraja, kamor sem že preje večkrat peljal. Naložim, odpeljem in izročim. Na povratku sem peljal po Miles Ave. na 146. cesto, da bo malo bližje, sem si mislil, in da ne bo takega prometa. Blizu Harvard Avenue se je neka črna voznica zaletela z vso silo v moj avto. Mene je vrglo od leve strani na desno stran. Leva vrata, volan in avto, vse je bilo razbito, samo še za v staro šaro. Jaz sem najprej začutil močne bolečine v križu, nato pa sem izgubil zavest. Ko sem zopet prišel k
mammmmm
sebi, sem videl, da sem med samimi črnci, ki so gledali skozi hišna vrata. Poklical sem: Please, call police! Pa mi je e-den odgovoril, da so policijo že * poklicali. Kmalu je prišel rešilni voz. Leva stran avta je bila vsa zmečkana. Izvlekli so me iz desne strani, me položili na rešilni voz in me odpeljali v bol nico.
Zdravnik me je pregledal in ugotovil, da nimam nič zlomljenega, le udarec pod levo ramo je bil hud. Dejali so mi, naj grem domov. K sreči je prišla mimo Mrs. Globokar in me spoznala, hitro poklicala hčerko in zeta v Willowick, Ohio, da sta prišla po mene, mi pomagala in me odpeljala domov.
Naslednji dan smo poklicali našega hišnega zdravnika. Dva tedna je hodil na dom in me ni mogel pozdraviti. Odredil je prevoz v St. Alexis bolnico. Tam sem ležal 17 dni, bil štirikrat na pregledih in veliko trpel. Sedaj se zdravim doma in stanje se počasi izboljšuje.
“Gorje mu, kdor v nesreči biva sam,” je rekel slovenski pesnik. Moja nesreča je bila huda, a nisem bil sam, lajšali so jo mi dobra žena, sorodniki, številni prijatelji in znanci ter bližnji in daljni bralci Ameriške Domovine.
V veliko dolžnost si štejem, da se prisrčno zahvalim vsem, ki so mi toliko dobrega storili. Posebno zahvalo sem dolžan tudi naši dobri prijateljici Mrs. Rose Blaž, ki me je prepeljala v bolnico, uredila vse v pisarni pri vstopu in me tudi odpeljala nazaj domov.
Hvala vsem, ki so me obiskali v bolnici in na domu. Hvala za številne pozdravne kartice od blizu in daleč, hvala za tople in vzpodbudne besede na karticah. Sedaj, ko pregledujem Vaša pisma, vidim, koliko prijateljev imam. Nekateri so celo pripisali, kako radi čitajo moje članke v Ameriški Domovini. Bom še kaj napisal, da bo tistim ustreženo.
Upam, da sem se vsem dobrotnikom zahvalil, naj izrečem še največjo zahvalo Mariji Pomagaj, katera me je čudežno obvarovala nagle smrti. Za vse tudi Bogu hvala!
Lep pozdrav vsem čitateljem!
Jakob Resnik
Veličastno romanje po Evropi
III.
CLEVELAND, O. — V Ein-siedelnu je starodavna benediktinska opatija z razsežnim samostanom ter velikansko cerkvijo, katero krasita dva mogočna zvonika. Sredi cerkve je kapelica iz črnega marmorja, kjer časte čudotvorno Marijo v Puščavi, katero je darovala opa-tinja Hildegarda iz Zuericha sv. Majnardu —- iz rodu grofov Ho-henzollern, ki je tu živel kot samotar in puščavnik in katerega so hudobneži oropali ter u_ morili leta 861. Legenda pripoveduje, da ni kila cerkev v Ein-siedelnu nikdar posvpčena,, posvetil jo je sam Zveličar s svojimi evangelisti) ko je namreč prišel škof iz Kostnice (Constance), da bi cerkev posvetil, je zaslišal angeljski glas, ki mu je naznanjal, da je cerkev že po- Ija, 16 svečena; ta čudoviti slučaj je zgodaj
Sv. Stolica raziskovala in papež Leon VIII. ga je odobril s posebnim pismom.
Ob našem prihodu je bila cerkev polna romarjev; okrog čudodelne Marije je bila zbrana nemška skupina ter glasno pela med nemško sv. mašo. Father Godina je maševal pri enem stranskih oltarjev in g. Matthew Tekavec mu je ministriral. Po maši smo se zbrali Kollan-rovi romarji pri čudodelni Mariji ter glasno zapeli:
Lepa si, lepa si, roža Marija: tebe časti vsa nebeška družina;
angelci lepo pojejo, tebe, Marija, hvalijo.
Ogledovali smo nato še krasne marmornate oltarje, katere je pa bilo težko videti, ker jih obdaja visoka in močna pre-graja, pa kljub temu naredi svetišče čudovit ter mogočen vtis na vsakega romarja. Da je cerkev res čudovita, pričajo celo njeni zidovi, kajti ravno iz tega Marijinega svetišča je izšla prva vihra protestantovske vere ter se razpršila po Švici. Pri tem svetišču je bil namreč za župnika zloglasni Zwinglf (1515-1519), ki je na angeljsko nedeljo 1517, ko privre v Einsiedeln največ romarjev, grmel s prižnice o krivi veri tako uspešno, da so benediktinci bežali iz Em siedelna in je bil samostan nekaj časa popolnoma prazen. Bati se je bilo, da postane svetišče — žrtev reformacije, a k sreči se je vihar pomiril in benediktinci so se vrnili v svoje celice, potem ko je Zwingli od šel v Zuerich.
Zwingli je bil dober pevec ter odličen govornik; v svoji mladosti je užival od benediktincev imenitno vzgojo. Njegov bratranec po materi Margareti Meili je bil opat benediktinskega samostana v Fischingenu; njegov stric Jernej Zwingli je pa bil župnik v Wildhausnu; ta stric mu je bil učitelj in vzgojitelj. S svojimi zmožnostmi je z lahkoto širil krivo vero, zlasti še radi tega, ker je v Ženevi deloval istočasno reformator Calvin.
Calvin je bil Francoz, ki je radi krivoverskih naukov bil pregnan iz Francije ter pribežal v Ženevo, kjer je naletel na mestne svetovalce, ki so bili vsi njemu naklonjeni. Z njihovo pomočjo je lahko prav diktatorsko gospodaril Ženevi; prepovedal je vsako katoliško bogoslužje, pregnal iz mesta katoliške duhovnike ter se polastil katoliških cerkva, ki so poslej služile krivoverskim namenom.
Nakupili smo še nekaj razglednic in spominkov ter se podali v hotel “Pfauen”, kjer nas je pričakovalo izborno kosilo. Iz hotela smo opazovali velikanski trg pred cerkvijo, ki je bil podoben velikemu sejmišču, romarji so se kar trli na njem, o-gledovali stojnice ter kupovali spominke. Čas našega odhoda se je bližal; še enkrat smo šli pozdravit čudodelno Marijo ter se poslovili od nje; zasedli smo naš avtobus in se peljali mimo Zue-riškega jezera v Zuerich na letališče. Letalo Swissair nas je kmalu odneslo iz Zuericha v Pariz, kamor smo prispeli ob osmih zvečer.
Na pariškem letališču nas je pozdravila prijazna gdč. Marija Mozetič, uradnica italijanske ambasade. Vodila nas je v mesto ter nas spotoma v gladki angleščini opozarjala na znamenitosti, mimo katerih smo se vozili. Po pariških ulicah so ravno prižigali svetilke, ki so razsvetljevale drevorede in nasade, slavne palače ter neštete spomenike. Ni trajalo dolgo, ko je naš bus obstal pred veliko palačo, na kateri se je blestel napis “Grand Hotel de Louvre”, kjer smo se nastanili ter bili gostje v njem skozi tri dni in tri noči.
Naslednjega dne je bila nede-julija; vstali smo prav v prekrasnem jutru in
VESTI
IZ S L <
■_ C* v
Operacije srca in ožilja v ljubljanski bolnišnici
Kakor povzemamo iz pisma z dne 15. t. m. iz Ljubljane, je prejšnji petek pripotoval v Ljubljano znani ameriški zdravnik, ki se ukvarja z operacijami srca in ožilja, dr. De Beckey, ki bo v ljubljanski bolnišnici operiral 10 bolnikov, kateri bolehajo na srcu. Dve operaciji je 14. t. m. že opravil. Povabil ga je ljubljanski zdravnik dr. Košak, ki je tudi strokovnjak na tem področju in ki mu je bil že tudi asistiral pri tovrstnih operacijah, ko je bil na praksi v Ameriki. Nizozemska tovarna Phillips je dala Ljubljani za to priložnost na razpolago vse potrebne aparature in kamere, da bodo vse operacije posneli na barvni trak. Kakor je razglasil ljubljanski radio, bodo te posnetke prikazali v jeseni pri njih v Ljubljani, vendar le v črno-belih slikah ker Ljubljana še nima barvne televizije. •— Po poročilu v istem ljubljanskem pismu so imeli tiste dni v Ljubljani (podobno kot pri nas v Clevelandu) veliko v r o č i n o. Termometer je kazal v senci celo 37° Celzija, v južnih krajih pa je prilezel še celo višje. Morje pa je bilo naravnost krop. Njegova temperatura na Severnem Jadranu je znašala celo 29° Celzija.
Prestavitve in imenovanja v ljubljanski nadškofiji
Za branilca zakonske zveze pri cerkvenem sodišču v Ljubljani je bil imenovan Jožef Močnik, župnik v Sori.
Za drugega spirituala v bogoslovnem semenišču v Ljubljani je bil imenovan dr. Franc Oračem, prefekt v goriškem malem semenišču v Vipavi; na njegovo dosedanje mesto pa je apostolski administrator Slovenskega Primorja imen oval Marijana Zupanca, kornega vikarja in stolnega kaplana v Ljubljani.
Msgr. Anton Smerkolj je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani, župnika stolne župnije, arhidiakona in konzistori-alnega svetnika; Alfonz Grojzdek za župnijskega upravitelja v Zagorje ob Savi, soupravitelja Sv. Planine in Št. Lamberta, za
dekana zagorske dekanije in duhovnega svetnika; Anton Čopar za upravitelja v Sodražici in soupravitelja Gore; Franc Dolžan za upravitelja na Robu; Ivan Sitar za župnika na Brezovici pri Ljubljani; dr. Franc Rozman za upravitelja v Naklem; Franc Kotar za upravitelja v Čemšeni-ku; Melhior Škoda za upravitelja na Savi; Ciril Merzelj za u-p ra vitel j a v Štangi in soupravitelja Janč; Vinko Šega za soupravitelja Javorja pri Litiji; Miroslav Perme na željo za kaplana v Šmartnem pri Kranju; Jakob Janša za kaplana v Trebelnem.
Anton Gornik se je odpovedal župniji Šmartno pri Litiji in bil imenovan za upravitelja župnije Sela pri Kamniku. Razrešen je bil tudi službe dekana litijske dekanije, ostane pa mu naslov dekana; Vinko Šega je bil imenovan za župnika in dekana v Šmartnem pri Litiji; p. Pavel Verderbar za soupravitelja župnije Suhor; Vinko Toš za upravitelja župnije Sv. Duh v Velikem Trnu.
Sprememba na konzulatu v Celovcu
Dne 1. sept. 1.1. bo po štiriletnem službovanju zapustil Celovec Franc Pirkovič, jugoslovanski generalni konzul, ki se bo, kakor beremo v poročilu, posvetil novemu področju”. Nasledil ga bo dipl. inž. Karmelo Bu-dihna, ki je v zadnjem času delal kot predsednik gospodarskega odbora slovenske skupščine v Ljubljani.
Smrt župnika v Trebelnem
Pretekli teden je umrl v Trebelnem na Dolenjskem župnik Janko Oražem, rojen v Ribnici leta 1897. Bil je v prvi svetovni vojni na raznih frontah, pa odšel po povratku domov v semenišče in bil leta 1922 posvečen v duhovnika.
naš bus nas je odpeljal v cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo, kjer imajo samostan usmiljene sestre sv. Vincenca Pav-lanskega. Ustanoviteljica teh sester je Katarina Laboure, ki je živela ter umrla v tem samostanu. Njen grob je viden pod steklom na desnem stranskem oltarju. V cerkvi se vidi tudi njeno stolico, na kateri je sedela in katero hranijo v posebni časti. Father Godina je maševal pri levem stranskem oltarju. Cerkev je bila polna vernikov, ki so pobožno sledili delom sv. maše. Po maši smo ogledovali podobe in druge predmete v samostanski veži ter izročali sestram naše milodare. Mimo je prišla sestra ter ulovila nekaj naših slovenskih besed, pridružila se je naši skupini ter se predstavila kot sestra Prebil, doma iz Horjula pri Vrhniki. Po dolgem križevem potu je prišla končno v Pariz, kjer že več let deluje pri usmiljenih sestrah. Srečanje s slovensko sestro v sredini francoskega Pariza nas je zelo veselo presenetilo; pa je bilo še drugo presenečenje v cerkvi Brezmadežne. Ko je Father Godina slučajno pogledal na ime nad spovednico, je videl, da tu spoveduje njegov naj večji prijatelj č. g. M. Ocepek, s katerim sta več let skupaj delovala pri raznih organizacijah. Božja Previdnost ga je zanesla v Francijo, kjer sedaj deluje v zveličanje duš.
Ernest Trpin
IZ NAŠIH VRST
Edson, Alta. — Spoštovano u-redništvo! Tu Vam pošiljamo ček zopet za enoletno naročnino, za Ameriško Domovino.
Z listom smo vsi zelo zadovoljni. Veliko novic najdemo v njem, ker pa smo prišli iz starega kraja, nas posebno zanimajo vesti iz Slovenije.
Bodite vsi prav lepo pozdrav-Ijeni od
Družine Anton Žižek *
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Iskreno se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje Vašega lista. Ker mi je Ameriška Domovina izredno všeč, Vam pošiljam naročnino za p°^ leta.
Prisrčno Vas pozdravlja
Romano Vitulich
CLEVELAND,oT
Male Help Wanted
ERICO PRODUCTS, INC.
2070 East 61st Place (Corner of Carnegie Ave.)
Cleveland, Ohio 44103
Openings are now available l01’ the following:
•	General Mechanic
•	Press Operator & Setup (Progressive Dies)
® Milling Machine Operator & Setup
® Machine Operators
ERICO offers a full line of fring6 benefits.
These jobs are available becauS® of plant and product expansi01^ ERICO offers good job opportunih6"’ with a future. .
Interviews will be held between -12 A.M. and 4-6 P.M. on Monday5’ Tuesdays and Fridays.
KOSHISKA DOffiOVmS

Imu«4 Kfgi TkundUii m for th« Jagiitofi in WkcoutH
*	1 is
Tedenska priloga za Slorence ▼ Wisconsian
^ryxTrinnnnnnrjnnnnnr^
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
0
1
Address
All ComnaniestlsBi
OBZOR PUBLISHING COM3* ANT Marica R. Btant, Pablisber 3601 W. Oblo Atc Milwaukee 15, Wis. TeL Mitchell 5-4373
tSIOMI tt O-O. a Bob tt b tf ttb b
M ilwauski zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Pisalni stroj je počival nekaj časa. Pa pravijo, da ni dobro, če ma-šinerija stoji. Treba jo je pognati v tek, drugače zarjavi. Da se to ne bo zgodilo mojemu pisalnemu stroju, ga moram zopet Pognati. Med tem se je tudi nabralo nekaj novic, ki jih naši tj udje pričakujejo in jih želijo brati.
Povedati vam moram o veličastni slovesnosti, ki jo je imelo slovensko društvo Triglav zadnjo nedeljo, 20. avgusta, v svojem parku. Ta dan je bil dotočen za blagoslov spominske kapelice. Dolga razpravljanja in ^Ogovarjanja so končno pripe-a do uspeha. Človek mora

Kakšne so Vaše o«!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTIGAL GG.
Telefon Mitchell 5-7174
1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
dati priznanje društvu ob napredku, ki ga je pokazalo v teh nekaj letih. Množice avtomobilov so pričele prihajati kmalu po enajsti uri z vseh strani. Začetek slovesnosti je bil določen za pol dvanajsto uro. Kapelica sama in prostor pred njo je bil lepo pripravljen, da bi služil namenom slovesnosti. Pred domom so se začele zbirati narodne noše in mladina, ki jev sprevodu odkorakala pred kapelico. Program, ki je bil določen za to slovesnost, se je začel z le majhno zamudo. Del te slovesnosti je bila tudi slovenska sv. maša. Zgodilo se je prvikrat, da je mihvauški nadškof dovolil slovensko sv. mašo. Tako je vsa slovesnost dobila še večji pomen. Sprevod, ki se je pomikal proti kapelici, je zaključil duhovni vodja napravljen v mašna oblačila. Duhovni vodja p. Klavdij Okorn je dobil pravico pri prevzvišenem nadškofu, da lahko opravi sv. mašo v slovenskem jeziku.
Ko je prišla ura blagoslovitve, je vse navzoče pozdravil predsednik društva Triglav Franjo Mejač. Poudaril je, da smo se zbrali, da počastimo tiste, ki so dali življenja za Boga in domovino, da se zahvalimo Bogu, da moremo v svobodi izpovedati svoje prepričanje in da ne bomo pozabili idealov, za katere so

4

reminder

%,

»•>
the new Milwaukee Metroplan telephone directory (white pages) goes to press soon.
Now is the time to tell us if you wish to change your present listing, or if you need additional listings in the next Metroplan telephone directory.
To our Business Customers: The Milwaukee Yellow Pages Telephone Directory goes to press early next year.
/jm) Wisconsin Telephone Company
\~2~y Pan of the Nationwide Bell System
If you want more
comfort
switch to I flameless electric heat!
i	---------
I
i
Wisconsin electric power company
padale žrtve komunistične revolucije. Še posebej se je zahvalil g. inženirju Dušanu Svetliču, po katerega zamisli je bila kapelica zgrajena, g. Jožetu in ge. Francki Dragan, da sta prevzela bo-trovanje te kapele in zastopstvu bratov Srbov, ki so prišli kot predstavniki društva Jadran. Po pozdravu in nagovoru predsednika je Jože Ornik, upravnik parka, položil venec v irnenu društva Triglav. Z nekaj bese-dami je označil pomen tega polaganja vencev. Posebno je poudaril, da naj bi ta spominski dan poglobil zavest, da smo božje ljudstvo in hočemo taki ostati. Drugi venec je položil v imenu društva Tabor Ludvik Kolman iz Waukegana. Z v srce segajočimi besedami je poudaril, da padle domobranske žrtve kakor tudi žrtve ostalih borcev za vero in svobodo ne bodo pozabljene, čeprav bi tisti, ki so zakrivili preliv tolike krvi, to radi videli. Tudi naj se zavedajo, da pride dan, ko bo dobrotno nebo spregovorilo končno besedo sodbe tudi njim. Danes polagamo ta venec v tujini, v novi domovini, ker ga doma ne morejo in ne smejo. Tam ne vemo niti za grobove teh junakov in tiste grobove, za katere smo vedeli, so preorali, da ne bi bilo spomina za njimi. Tem junakom, ki še danes vzbujajo strah sovražniku, danes polagamo ta venec. Slava jim! Kot tretji je položil venec predstavnik srbskega društva Jadran. Omenil je, da so tudi srbski junaki skupaj s slovenskimi polagali svoja življenja. Po vseh delih slovenske zemlje, kakor tudi v Kočevskem Rogu, leži veliko borcev srbskega naroda, ki so padali za iste ideale kot Slovenci. Minka Mejačeva je položila na oltar šopek rdečih rož kot znak ljubezni do mrtvih junakov. Resnost in slovesnost trenutka je zaključil pevski zbor s pesmijo “Vigred se povrne”. Pel je pevski zbor cerkve sv. Janeza pod vodstvom Ernesta Majhenicha. Skozi ves čas je vladala slovesna, skoraj žalostna tišina, kakor da bi čutili navzočnost padlih borcev.
Tako nam je bilo kakor da nas objema duh onostranosti. Mislim, da je na mestu beseda g. Kolmana, ko je rekel, da se bodo venci posušili, ne sme pa za-mreti misel na žrtve, ki so jih padli doprinesli.
Po tej slovesnosti je bil blagoslov kapele. Župnik Sv. Janeza in duhovni vodja društva Triglav je ob pomoči ministrantov Tomaža Rozine in Janka Levičarja izmolil posvetilno molitev in nato z blagoslovljeno vodo pokropif oltar in ves prostor kapelice.
Gospod in gospa Draganova sta darovala za kapelico zvonček, pri nas bi mu rekli navček. Tudi tega je župnik blagoslovil. Takoj po blagoslovu so ga obesili v naprej pripravljen prostor in takoj pozvonili z njim, da je vsakdo lahko slišal, kakšen glas ima.
Po blagoslovu kapelice in zvona se je začela sv. maša. Sv. maša je bila tiha, da lahko med sv. mašo poje ljudstvo. Predno se je sv. maša začela, je župnik prosil vse navzoče, da naj poprimejo pesmi, ki so vsem znane in zares pojejo iz vsega srca. Prav tako naj tudi odgovarjajo, da bo s o d e 1 o v anje popolno. Službo bralca pri sv. maši je opravil z veliko slovesnostjo Franci Rozina, cerkvena reditelja sta pa bila Jaka Modic in Martin Simčič. Pesmi, ki so jih ljudje peli, so bile sledeče: Je angel Gospodov, Pred Tabo na kolenih, Mogočno se dvigni, Med nami Jezus biva in Povsod Boga.
V pridigi med sv. mašo se je
pridobila sv. brata Ciril in Metod. Kapelica je namreč njima posvečena. Napis na kapelici je zelo pomemben: Sv. brata Ciril in Metod, varujta slovanski rod. Kakor včasih, tako mora tudi danes vera črtati naša pota. Brez te vere ne bi imeli danes take proslave v čast padlim. Ti so šli v borbo za vero in dom in zato njihove žrtve še bolj cenimo. Tako moramo tudi mi delati za vero in dom, prav kakor poje pesem Povsod Boga.
Po teh slovesnostih so ljudje bili povabljeni na kosilo. Že prej te je ves čas dregalo v nos. Bil je to duh ali po klobasah ali pa po piščancih. Triglavani so postregli z obojim.
Popoldne je bil športni nastop starih nasprotnikov: društev iz Chicaga in Milwaukeja. Nastopili so fantje in dekleta. Igrali so odbojko. Dekleta so zgubila, fantje so pa dobili. Sodnik je bil Rajko Safošnik iz Waukegana. Pomagala sta pa Dari Strmšek za dekleta in Ivan Bambič za fante. Tadva seveda za Milwaukee. Za Chicago se je naravno zelo zavzemal g. Jože Rus. Vsak za svoje! Poleg vseh teh
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
Ženske dobijo delo
Šivilja dobi delo
Izkušena v strojnem in ročnem šivanju. Stalno delo, tedenska plača $90.00. Zglasite se osebno na 2206 Lee Rd. Clev. Heights.	(163)
Prve porotnice v Michiganu
LANSING, Mich. — Država Michigan je bila prva, ki je sprejela v sodnijske porote ženske. To je bilo leta 1915.
MALI OGLASI
V fari sv. Lovrenca
Naprodaj je enodružinska hiša, 6 sob spodaj, 3 velike sobe zgoraj, posamezne kopalnice in furnezi, tudi ekstra lot. Dajte ponudbo. Kličite po 6. uri 883-9241.	(164)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, 2 garaži; lastnik mora prodati, ker se seli. Dajte ponudbo. Na 7209 Hecker Ave. EX 1-5541.	—(163
Opremljene sobe se odda Oddamo 3 lepa, čista, opremljena stanovanja po 2 sobi vsako, v slovenski naselbini. Pripravna za pečlarje, ker je kuhinja na razpolago, kot tudi kopalnica. Najemnina zelo nizka. O-glasite se osebno na 5512 Carry Ave.	(—166)
Dobri kupi tukaj
E. 71 St., pri St. Clair, 2-dru-žinska zidana hiša, 6-6, in 2-družinska lesena hiša, 6-6, na
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624.	(x)
Moški dobijo delo
<
enem velikem lotu, garaža, vse slovesnosti je bil tako lep dan, v dobrem stanju; izvrstna in-
kakor bi ga naročil. Nihče ni tega pričakoval, posebno še, ker je v soboto bil tak dež. Konec dober — vse dobro!
*
Služba je razpisana za pomožnega pismonošo. Prošnjo je treba vložiti pri Milwauskem poštnem uradu. Začetna plača je $2.64. Zahtevana starost je 18 let. Ta starost pa ne veže tiste,
župnik dotaknil 1200-letnice po- ki 50 končali gimnazijo ali jo
kristjanjenja Slovencev. Omenil je zibelko slovenstva Gospo Sveto. Omenil prvega misijonarja med Slovenci sv. Modesta, ki je pokopan pri Gospej Sveti. Letos, ko smo v letu vere, je to še večjega pomena. Slovenci, ki so vedno bili znani kot veren narod in Marijin narod, se morajo svoji veri zahvaliti, da so se lahko ustavljali vsem navalom s severa in zapada. To morajo storiti tudi danes. V zvezi s tem je omenil pomen slovenske službe božje, ki sta nam jo
bodo končali v šestih mesecih, ko vložijo svojo prošnjo. Imajo taki možnost, da so nastavljeni, ko komaj izpolnijo 16. leto starosti, seveda če krajevni zakoni to dopuščajo.
V to službo je lahko vsakdo sprejet brez razlike na raso, vero, barvo, narodnost ali spol. Prošnje sprejema glavni poštni urad, 157 East Wisconsin Ave., kakor tudi vsi krajevni poštni odseki. Za prosilca ni potrebno, da stanuje v milwauškem poštnem okraju.
vesticija.
V Collinwoodu
Blizu cerkve in šole, dvodružinska 4-4, krasen lot, garaža, v zelo dobrem stanju, zahteva samo $13,900. Dajte ponudbo.
Blizu E. 152 St.
Moderna 2-družinska, 5-5, čiste velike sobe, lep lot, garaža za 2 kare. Se lahko takoj vselite v spodnjo stanovanje. Cenjena zelo nizko za hitro prodajo.
E. 76 St. blizu St. Clair ave.
se proda zaradi smrti, šest sobna hiša v prvovrstnem stanju, jako čista znotraj in zunaj. $9900. Poglejte in dajte ponudbo.
JOHN KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. IV 1-9980
Hiša naprodaj
2-družinska, vsa zidana, popolnoma prenovljena, blizu Holmes Ave. Odlična investicija.
Če prodajate hišo, jo prodajte potom nas!
Kovač Realty & Associates 531-5030
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATI0 Tool Go.
3784 E. 78 St 341-17»«
A Subsidiary of PNEUMO -DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machine*
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
i j
: j
MILLING MACHINES RACIAL GRILLS
I
NUMERICAL j CONTROLLER MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do &. pop.
ali kličite 4 r
341-170«
za čas sestanka
Aa Equal Opportunity Employer
(162)
4"
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5.45; OB PON. & ČETRT. DO 9 ZV. V PODRUŽNICAH DNEVNO OD 9:30 DO 9:30
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
č/je	■jfSL- c o.
-A-HjL V STOZFLES
INCLUDING MAY'S SHEFFIELD
Rogers nerjaveči Oneida pribor
62-kosov za 8 oseb
^omP*e^no 2 darilno škatljo
Oneida izdeluje namizni pribor za danhšnje moderno življenje; ne rjavi in ne potemni, ga ni treba nikoli gladiti. Močna izdelava, perfektna proporcija, kakovost, ki jo vidite in čutite. Garnitura vključuje: 16 čajnih žličk, 8 nožev, 8 jušnih žlic, 8 solatnih vilic, 2 namizni žlici, 4 servirne kose. Na izbiro v tradicionalnem karolinškem vzorcu ali cvetličnem šipkovem vzorcu.
Gospodinjski oddelek, peto nadstropje, v mestu in 6 podružnicah.
EJM9
AMERIŠKA DOMOVINA

CEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER
l
,Trdno jo je prižel k sebi, da je čutila biti njegovo srce, njeni
mehki lasje so ga pobožali po obrazu. Zgrozila sta se in v njem je zakipelo, da bi jo držal objeto in poljubil njene rdeče ustnice. Toda s silnim naporom volje jo je spustil, ko je videl Pavleta, ki ju je čudnp pogledal. Zaslutil je, moral je zaslutiti, ker v Dani in Janezu je zagorelo.
“Ali sem nerodna!” je vzkliknila, ko je spet stala. “Toda, Janez, vi ste hitrejši od mačke. Komaj sem zdrsnila, že sem bila na varnem.” Občudujoče je pogledala njegovo mišičasto roko. “Da je tule taka moč? Saj ste me ujeli, kakor bi bila brez teže.”
Dobro mu je delo. “Nesem vas na Prisojnik, če hočete.”
“Jaz bom pa potem na oba pazil,” se je hudoval Pavle. “Na vas bi že, Dana, ta /jrdavš se pa radi mene lahko zvrne čez stene.”
Strma grapa, v kateri so bili, se je zaprla z gladko steno, čez katero je bila napeta žica in nabodeni klini.	f
“Tod vam bom pa ja pomagal,” je dejal Pavle in prehitel Janeza. “Prosim!” Podal ji je roko in jo tako prepeljal preko stene, ki je postala zloglasna samo radi plošče, ki je vzidana v njej, lepo in grdo zvemi njen napis: “Hanzova stena.
Zdaj je šel Pavle naprej in Janez je bil zadnji. Čudno je
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
DRIVE-IN
Exc. business. Gd. profit. Busy Loc. S. East. Modern. Yrly. gross over $140,000. A real opportunity. Call Mrs. Pierce. MANER REALTY ST 3-6474
(162)
CANDY STORE
Unique, franchise, estab. bus., good potential. W. suburb, location.
Call 543-3175 or 543-3892
(162)
vrelo v njem, ko je stopal za njo, za katero je vedel, da jo ljubi. In tudi ona bi ga mogla ljubiti, čutil je to, spoznal je prejle, ko ga je poklicala. Ni se varal. “Dana, Dana!” je gorelo v njem. “Nesel bi te na vrh, res bi te nesel. In gori, ko bi bila sama s soncem in z gorskim svetom, bi se ti izpovedal. Ali me hočeš, bi te vprašal. In ti bi prikimala ...” Ob tej misli je zatrepetal. Izvil se mu je vrisk, radosten in silen, zabobnel med stenami in zakrilil v višine.
Toda Pavle, brat? Kaj bi storil on, če Janez pridobi Dano zase? Bi prenesel njegov pogled, ali bi vzdržal, ko bi videl, da njegova duša umira, a vendar ne bi bilo besede na dan? O, ne in ne! Sam ne pridene niti kamenčka na tehtnico. Odločilo se bo samo, ker srca se morajo najti. Prepričan je bil o tem.
Gledal je brata, kako mu je ves obraz žarel od sreče, ko je tuintam pomagal Dani in jo držal za roko. Bral je bratu v duši, da mu je draga, da je ne bi mogel pogrešati. Spoznal je resno, da se zadrguje usoda v nerešljiv vozel. Poti so se zapletle, ni našel izhoda, le eno mu je bilo hipoma jasno: sam bi zanjo ne znal živeti, umreti bi mogel. Izgoreti ob njej in se upijaniti od njene ljubezni! Bil bi kot ogenj, ki bi použil njo in sebe. Kakor utrinek, ki zagori in prereže nebo v svojem poletu. Dana ne bi znala ravnati z njim. Presilen je. Pavle je drugačen, on bi živel zanjo, iskal bi njeno dušo, da bi jo združil s svojo v trajen plamen življenja. '
A če Pavle ne ljubi? Če Dana
k samo prijateljstvo? Kaj, če je ^ temu vzrok le njena priljudna narava?
Pot je zavila na snežišče, ki je bilo trdo in strmo in ki se je spodaj končevalo s slapom, ki ga pa niso mogli videti. Slišali so le njegov enakomerni šum, ki je prihajal iz brezna.
“Hej, Janez!” je zaklical Pavle. “Na delo!”
Janez je stopil naprej in preskočil krajno poč, ki je zevala med steno in snegom. Dana in Pavle se tega nista upala, zato sta se spustila v bolt, ki je bil globok dobre tri metre. Tu je Pavle praskal po navpični snežni steni, da sta zlezla na snežišče za Janezom, ki je že z vso vnemo sekal varne stopnice v zmr-zli sneg. Proti koncu snežišča je zevala precejšnja razzeba, ki so j c morali obiti. Ko so spet stopili na skalnata tla, so krenili čez kamnite klade navzgor pod temne previse. Lahka je bila pot ob njih, kajti strmina ni bila huda in je prešla v položno, grintavo pobočje.
Sonce je bilo že precej visoko, a severne strani še ni obsijalo. Skale so bile temne in vlažne od jutrnje rose. Tembolj je pa bila osvetljena Mojstrovka, ki se je belila v soncu, kot bi se dvignila iz kopeli. Globoko doli, v neizmerni globini, je zelenelo dno Suhe Pišence, iz katerega so pobliskavale skale. Po rebri Vršiča se je vila cesta v velikih ridah, njena belina se je ostro odražala na zeleno poraslem bregu.
Prispeli so do odcepa, kjer vodi desna pot skozi Okno, leva pa naravnost na vrh.
“Kje pojdemo?” je vprašal Janez. Povedal jima je, kam vodi pot.
Onadva nista dolgo premišljevala. “Čim prej na vrhu, tem bolje. Kar po levi pojdimo!”
Za nekaj trenotkov so sedli, da so duškali.
“Približno pol pota je za nami,” je dejal Janez in odpiral nahrbtnik. Vzel je čaj in ga ponudil onima dvema.
CHICAGO, ILL.
Okoli njih je kraljevala tišina, nepopisni gorski mir je ležal nad divjo prirodo. Lahke, proste in svobodne so se čutili, ko so odvrgli vse, kar jih je oklepalo v zatohli dolini. Srečni otroci narave so sedeli zdaj na tej skali in strmeli nad krasno zgradbo božje roke.
“Ali ni to res čudno, kako veže narava ljudi drugega na drugega? Zdi se mi, da vaju poznam že od davna, da je že dolgo tega, kar smo se spoznali,” je dejala Dana.
“Še več,” je pritrjeval Pavle. “Ko sem takole sproščen, pozabim na vse, ki sem jih poznal tam doli. Prijatelji, tovariši... to so le daljne slike, kot bi ne bil nikdar pobliže znan z njimi.
Tako blizu so bili drug drugemu. Njih duše so se pogovarjale med seboj, razumele so se. Ob-
šlo jih je mehko čuvstvo, kot bi jih vse okoli njih ljubilo in bi sami vse ljubili. Razvil se je po-, govor, ki je postajal vedno ži-jvahnejši. Duše so se iskale, rade bi si bile odkrite, prijateljske, a vendar jih je le še vezalo nekaj,
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Joseph Kern
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 24. avgusta 1965 Daruj, Gospod, mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti, žalujoči:
soproga FRANCES, hči Joan, por. COTTON, zet ROBERT COTTON, vnukinji HEATHER, LAURIE in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 24. avgusta 1967.
č, ■ ■ č	Vv-Ilv 'A
REAL ESTATE FOR SALE
PALOS PARK — 3 Bedrm. brick ranch
1 acre beautifully landscpd. Fireplace, 2 baths, Pan. den. Enel, patio, Att. gar. Thermo windows, ornamental and fruit trees, $38,500, Owner. GI 8-1627.	(165)
FEMALE HELP
NEW Elf GLAND BAPTIST HOSPITAL
in Boston, Mass., has excellent immediate openings for REGISTERED NURSES — O.R. Recovery Room,
^	Special Care Unit
Full Trme — Part Time — All Shifts LICENSED PRACTICAL NURSES
Good salaries, plus differentials DIETITIAN, A.D.A. — Salary depending on experience and qualifications.
Liberal personnel policies, excellent benefits. For further information write, apply or call ADMINISTRATOR
91 Parker Hill Avenue	Phone: 617 — 566-5800
_________________ (163)
.it
V
MALE HELP
i a	NEED AT ONCE
JOURNEYMEN MACHINISTS THE TALLEY C0RP.
located 60 minutes south of Santa Barbara, California, in smog free Conejo Valley is hiring
TURRET LATHE OPERATORS
for both Automatic and Semi-automatic Machines. (3) Lead men are needed in. this section.

TOOL CUTTER AND HONER
also
SURFACE GRINDERS AND MOLD MAKERS
Only experienced need apply. Good company benefits and steady employment. If you are qualified, our company will move you out of this bad weather to year-’round warm climate. Wire or write resume in strict confidence to
MR. GARY HASSELL

Družba
sv. Družine
j
THE TALLEY CORP.
3303 Old Conejo Road, Newbury Park, Calif.
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UiUnovljena 23. acvemhra 1814
▼ Zedinjenih Državah	III Inkorp. v dri\ Illinois
Severne Amerike JcUCi. JWMcL III. 14. maja 1815
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi ra enega, eden za vs®.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago. 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicagu St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, m.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Ctcero 50. la
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVIClUS, MARY Rio LA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, o. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let. 10 let in rim-' žinski načrt
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje
Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniškc zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije! Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111, 60434
¥ Mil TAVERN
397 E. 156 St. severno od Waterloo
bodo igrali sledeči orkestri:
ta petek JOE WHITE to soboto
MILAN RACONOVIC
to nedeljo JOHN DEBEVEC
Pridite, poveselite se ob domači glasbi!
kar jih je spremljalo še iz tesne doline. Dana je prva spoznala in hotela se je rešiti tudi tega. In kar samo po sebi umevno se je zdelo bratoma, ko je dejala:
“Verjameta, da mi je kar nerodno govoriti: gospod, slišite, in gospod, vidite? Ali ne bi bilo lepše: Janez, slišiš; Pavle, vidiš?”	;
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite 1
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLiB
BAKER
KE 1-8187
ouiuiiiitMiiiiimmiiiHiinmiKiiuiumiiimiimimimiiiiiiiimimuimimiiiitiimiL
f JOS. ŽELE IN SINOVI f
i	POGREBNI ZAVOD	=
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tei.: ENdicott 1-0583 5
COLLINWOODSKI
URAD	=
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 j
S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5
~	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	S
- "
umimiHmsiMmiiimumimmimnmiiHmiiiMfiiimmiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniik'
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
fe
bil®
dodesnega

Stroll’s predstavlja mm karton i 8 togifeami s potegfjlvigi odpiračem posebej za Oleveland,
V novem Stroh’s kartonu je osem kanglic okusnega, z ognjem varjenega Stroh’s piva,... torej dve več kot doslej. Saj že veste, da je Stroh’s pivo varjeno nad direktnim ognjem in da mu plamen daje tisti pristni okus. Zato prihodnjič kupite Stroh’s v novem osmernem kartonu. To je najprikladnejši način uživanja edinega ameriškega z ognjem varjenega piva.
OKUS

FORDOVO GLEDALIŠČE OBNAVLJAJO — V Washingtonu, D.C., obnavljajo Fordovo gledališče, v katerem je bil ustreljen predsednik ZDA A. Lincoln. Slika kaže del gledališča pri prenavljanju.