KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 8	CELOVEC, DNE 21. FEBRUARJA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Državna pogodba ni tajnost!
•	Slovenska gimnazija in gimnazija v
•	Velikovcu bosta istočasno odprli svoja
•	vrata, je zagotovil v torek zvezni kanc-
•	ler dr. Kreisky zastopnikom slovenske
•	narodne skupnosti v kontaktnem komi-
•	teju na Dunaju. V vseh ostalih vpraša-
•	njih — pa naj gre za urad pri koroški
•	deželni vladi, ki ga vodi dr. A p o v n i k,
•	ali za vprašanje dotacije koroškim Slo-
•	vencem, za deželno ustavo ali gradnjo
•	kulturnega doma — Kreisky ni mogel S ali ni hotel dati pozitivnega odgovora.
Vsekakor je slovenska delegacija postavila pri predvčerajšnjem razgovoru poleg načelnih stališč še vrsto konkretnih zahtev, ki igrajo važno vlogo v življenju Slovencev na Koroškem. Skrajno nezadovoljiv je bil odgovor deželnega glavarja Sime na vprašanje o uradniški vlogi dr. Apovnika v novoustanovljenem uradu deželne vlade. Povedal je namreč, da Apovnik ne bo imel niti uradniškega statusa podnačelnika, marveč samo izvedenca, kar seveda pomeni hudo zapostavljanje v primerjavi z njegovo prejšnjo službo namestnika okrajnega glavarja v Velikovcu („To je prav tako, če dam tebi Pet šilingov, ti potem vzamem zopet 4,50
šil., kljub temu pa se hvalim, da sem ti nekaj dal...“)
V zadevi nove deželne ustave nam je kancler Kreisky zagotovil, da bo v posebnem pismu načelnikom klubov koroških, v deželnem zboru zastopanih strank predlagal razgovore s koroškimi Slovenci v tej zadevi. Gre nam predvsem za vpis predpisov
0	zaščiti slovenske narodne skupnosti tudi v deželno ustavo. Poleg tega pa smo koroški Slovenci mnenja, da moramo kot polnopraven subjekt v deželi tudi soodločati v vseh vprašanjih koroške zakonodaje, ki bo utegnila zajeti življenje slovenske narodne skupnosti. Zato se nam zdi najbolj primeren s to zahtevo v zvezi predlog, naj se zakonodajalec Koroške posluži možnosti, ki mu jo daje zvezna ustava v členu 95, odst.
1	in naj poviša število poslancev na 48.
Pravilno oceno dejanskega stanja na Koroškem sta končno dala tako deželni glavar Sima kot šef državne policije dr. Peter-lunger, ki sta oba kritizirala pomanjkanje resničnih informacij na Koroškem in pravega notranjega razmerja do problema manjšinske zaščite. Avstrijska državna pogodba ne sme ostati tajna pogodba.
Skocijan: Kmalu bi se razšli
Proračun z nad 30 mil. šilingov sklenjen
Občinsko zastopstvo se niti ni bavilo z najvažnejšo točko dnevnega reda na seji, dne 8. februarja t. I., ko je nastala v reprezentativno opremljeni občinski sobi občutiva napetost, predvsem zaradi nepresta-nega oglašanja in ugovarjanja bivšega župana Jesseja. Malo je manjkalo in Ljudska stranka bi »potegnila konsekvence".
deželne ceste Skocijan—Kamen. Dosedanja cesta Seeblick—Hotel Obir se bo opustila, ravno tako cesta na jugu Klopinjske-ga jezera. Iz teh bodo naredili promenado, tako da bo v doglednem času okoli celega Klopinjskega jezera promenada. Seveda bo tu dežela morala odkupiti nekaj zemljišč in tudi nekaj hiš.
Privatne in občinske potrebe
Navsezadnje pa je le možno reči: skle-Psli so vendar občanom v prid. Ugodili so Potrebam za gostinstvo tehle podjetnikov: Roberta Morija, Angela Piceja.An-reia Serajnika. Evvaldu M o r i j u so u9odili samo v toliko, da more imeti svoj ®sPreso odprt do 24. ure. Navadno velja . 0ncesija za espreso do 2. ure. Socialisti !n G°spodarska lista (GL) so glasovali za a Predlog, medtem ko sta OVP in FPO bili Za Podelitev koncesije do 2. ure. GL (slo-^®nska frakcija) je tudi poudarila potrebo '^u Po polnoči ob Klopinjskem jezeru. Soglasno so bile odobrene koncesije za p rt taksometra za Jožefa P i c e j a v Št. nmožu, Hanza Olipa na Selu ter za laQfrieda Pete I na v Pogradu. Steklarska dela za novi otroški vrtec so ' a Podeljena tvrdki Holzer v Velikovcu, in-a|acijska dela tvrdki Uster v Sinči vasi in ® sktrična dela tvrdki Buchbauer v Dobrli -asi’ čeravno so dala ponudbe tudi doma-a Podjetja. Njih ponudbe pa so bile več kot 5 odst. višje.
Nove ceste ob Klopinjskem jezeru
Soglasno je bil sklenjen koncept za izgradnjo novih deželnih cest v območju ob-e Skocijan. Tako se bo gradila nova ce-a od Pograda po južni strani Klopinjske-9a jezera mimo penzionov Dick in Krassnig, Je ob zapadni strani Malega jezera do
Več reklame za turizem
Za razne oglase v nemškem, avstrijskem in holandskem časopisju se bo izdalo za predsezonsko reklamo okoli 360.000 šil. V Bocksteinu na Salzburškem — pred tunelom — bo postavljena reklamna tabla, ki jo bo napravila firma Brandstatter iz Beljaka, stala bo pribl. 30.000 šil. Nadalje namerava občina postaviti ob vpadnih cestah v občino 4 pozdravne table. Gospodarska lista je že izjavila, da morajo biti pozdravne besede napisane v več Jezikih.
Posebna šola (Sonderschule)
Škocijanski občinski svet je soglasno odklonil vzpostavitev okraja za posebno šolo v Dobrli vasi (Sonderschulsprengel). GL je
dala v premislek, da bi po vzpostavitvi takega okraja starši bili prisiljeni, da pošljejo svoje otroke, ki se trdo učijo, v posebno šolo, če bi učitelj to zahteval. S tem pa bi se starši še bolj podali v odvisnost učiteljev, ki pač niso vedno enakega mnenja o kakem otroku. Naj bi ostalo kot do zdaj, zakaj občina mora itak plačati prispevek, če gre o-trok v posebno šolo.
Proračun za leto 1974
Redni (17,151.000 šil.) in izredni (13 mil.
97.000	šil.) proračun močno bremenijo obveznosti in posebne naloge. Zanimivo je pogledati na posamezne postavke na strani izdatkov:
Ruski pisatelj Solženitin izgnan iz domovine
FRANKFURT/MOSKVA. — 55-letni sovjetski pisatelj in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je v sredo, 13. februarja, popoldne brez družine nenadoma prišel v Zvezno republiko Nemčijo, potem ko so ga oblasti dan poprej aretirale, ga strpale v letalo sovjetske družbe „Aeroflot“ in ga potem nasilno odpeljale; letalo je pristalo na frankfurtskem letališču, od tu ga je črni »mercedes" bonnske vlade odpeljal na dom znanega nemškega Nobelovca Heinricha B o 11 a v Langenbroichu. Po besedah predstavnika nemške Lufthanse je bilo v letalu 40 potnikov, kot zadnji je izstopil Solženicin, ki so ga spremljali sovjetski varnostni organi.
#	Pisateljeva žena Natalija S v e t -® lova je bila vsa zaprepaščena in ® presenečena, ko je šele po telefonu
#	od tujih žurnalistov izvedela o izgo-® nu njenega moža. Dejala je, da bo o
#	resnici šele tedaj prepričana, če bo
#	slišala njegov glas. Če je poročilo ® resnično, potem se je to zgodilo proti ® volji, duši, telesu in srcu Solženicina
#	potem se je zgodilo nasilno dejanje.
Uradna izjava
poročevalske agencije TASS
Takoj po izgonu slavnega umetnika iz domovine je sovjetska uradna poročevalska agencija TASS sporočila, da so avtorja sramotilnega spisa »OTOČJE GULAG" izgnali iz Sovjetske zveze. Z odlokom prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, so odvzeli Solženicinu državljanstvo, zaradi sistematične aktivnosti, ki je škodovala Zvezi socialističnih sovjetskih republik; njegovi družini pa je dovoljeno, da se mu lahko pridruži kadar hoče.
Zahodni svet kritizira dejanje Sovjetov
® Izgon Nobelovca Solženicina ® iz Sovjetske zveze je izredno ostro
#	obsodil zahodni svet: senzacionalno
#	poročilo o izgonu človeka, ki je sve-® tu razgalil sovjetski diktatorski si-® stem, so njegovi prijatelji, politiki ka-
#	kor tudi časopisi, radio in televizija ® komentirali z grenkimi pripombami ® o sovjetski praksi, kako si je najlažje
#	znebiti neljubega in nevarnega na-
#	sprotnika.
Tudi ostra kritika domačinov
#	Najnovejši korak sovjetskih oblast-
#	nežev oziroma Kremlja je povzročil ® ostro reakcijo vodilnih kritikov sov-
#	jetskega režima. Tako je na primer
#	atomski fizik Saharov, ki je bil ® v času izgona z več drugimi prijate-® Iji na stanovanju Solženicinove žene,
#	zahodnim korespondentom izjavil, da
#	pomeni ta ukrep »žalitev vsega sve-9 ta". Sovjetske oblasti so s tem deja-® njem pljunile v obraz javnemu mne-
#	nju.
Solženicinova prihodnost trenutno negotova
Pregnani sovjetski pisatelj Aleksander Solženicin je v četrtek, 14. februarja, v Langenbroichu izjavil, da bo zaenkrat molčal. Novinarjem, ki so si predstavljali, da jim bo literat povedal kaj senzacionalnega, je dejal: „V moji domovini sem gotovo preveč govoril, sedaj je čas, da molčim."
Heinrich Boli je dejal, da je možno, da bo Nobelovec Solženicin zapustil Nemčijo kmalu. V pogovoru z njegovim odvetnikom iz Zuricha, je povedal Boli, da ni izključeno, da se bo Solženicin naselil nekje v Skandinaviji. Seveda bo mnogo odvisno od tega, kdaj bo njegova žena s tremi otroki prišla iz Moskve.
#	Politiki in državniki vsega sveta ® vabijo Solženicina in obsojajo nje-
#	govo pregnanstvo iz domovine.
Kot poroča agencija TASS, je sovjetska javnost »enodušno" pozdravila odvzem državljanstva Solženicinu.
davčni prispevek za deželo	šilingov
(Landesumlage) ................. 670.000
skrbstvo (Fursorge) ....	850.000
šole ............................ 1,053.000
občinski personal................ 3,770.000
ceste ........................... 2,000.000
otroški vrtec...................... 300.000
obresti, odplačevanje posojil za kanal ........................ 1,133.000
Za ceste je okoli 400.000 šil. manj predvideno kot lani. Dalje ni ničesar namenjeno gradnji nove občinske hiše, kulturnega doma in za gradnjo ljudske šole v Št. Primožu (za katero je iz prejšnjih proračunov na razpolago še ca. 800.000 šil.). Ta dejstva je predvsem kritizirala slovenska lista. Obe-
nem je pozdravila, da se je na njeno pobudo predvidelo tudi 100.000 šil. za dograditev kopališča ob Zablatniškem jezeru. Lepa vsota je bila določena na zahtevo GL tudi za vodovodne napeljave v Piskrčah in v Grabalji vasi.
Čeprav naredi porazdelitev proračunskih vsot vtis, da se je trosil denar na vse možne strani in da je ves proračun neka skrpana stvar, je mogoče izločiti nekatera težišča letošnjega proračuna, ta so: otroški vrtec, graditev vodovodov, mrtvašnica in več denarja za tujski promet.
Dolgovi občine so doslej narasli na 15 (Dalje na 8. strani)
Maturanti Slovenske gimnazije vabimo vse prijatelje, starše in rojake na tradicionalni
gimnazijski ples
22. februarja 1974, ob 20. uri v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu.
Igrala bosta znana ansambla »Murka" Lesce in »The Rolletts" iz Št. Vida ob Glini.
Svojevoljna politika DVP na Suhi
Ein Alarmzeichen fur die Karntner Wissenschaft?
Der junge engagierte Karntner Jusstudent Ferdinand Velik hat ein Sakrileg begangen: er hat heilige Kuhe einiger „weder wehr- noch ehrloser" Karntner Wissenschaftler erst an den Hornern gepackt und sodann recht ungeniert ge-horig gemolken. Diese Kuhe grasen auf den saftigen Weiden der von den betrof-fenen Wissenschaftlern selbstherrlich bevvaltigten Vergangenheit. Wie Hofrat Dr. Koschier rn einem Pamphlet gegen Velik („Forum“ — Kleine Zeitung vom 13. Februar 1974) postuliert, seien eben diese Kuhe „in Vergangenheit und Gegen-wart unantastbar".
Und der VVirkliche Hofrat Dr. Koschier geht noch einen Schritt weiter: er stra-paziert den mit einem natiirlichen Demokratieverstandnis ausgestatteten Oster-reicher mit der Kinderfrage: „Was aber berechtigt einen, von der Offentlichkeit geforderten Studenten ..., International angesehene Gelehrte ... pauschal zu beschuldigen?“ Allein diese Fragestellung vveckt den Verdacht, daB der Wirkliche Hofrat die Verfassung der Zvveiten Republik entweder nicht kennt, oder aber deren Grundsatze nicht anerkennen will; und sei es nur das verbriefte Recht auf freie MeinungsauBerung, deren Ausflusse naturgemaB angreifbar, vviderleg-bar und sogar vor Gericht klagbar sind. Doch Veliks Arbeit bedarf gar nicht der ohnehin schvver gualifizierbaren freien MeinungsauBerung als demokratisches Privileg. Velik hat namlich den Versuch unternommen, anhand einer dokumen-tarischen Anatomie gevvisser Deutsch-Karntner Volkstumsinstitutionen des Drit-ten Recihes personelle Strukturen aufzudecken, die in ahnlichen Organisationen heute noch vvirksam sind. Der rein dokumentarische Teil von Veliks Arbeit scheint auch Karntner Historikern unantastbar, Hofrat Koschier hat in seinem Pamphlet diesen Bereich ubrigens gar nicht beruhrt.
Aufgrund der mit vvissenschaftlicher Akribie zusammengetragenen Dokumen-tation legt Velik nun die SchluBfolgerung nahe, daB infolge der vveitgehenden personellen Kongruenz zwischen dem nazistischen und den nachfolgenden repu-blikanischen Volkstumspflege-lnstitutionen auch final-ideologische Parallellen be-stiinden. Dies ist ein in allen geistesvvissenschaftlichen Disziplinen durchaus le-gitimes Verfahren. Nun, Veliks Konklusionen aus seiner doppelbodigen Doku-mentation mogen — bei aller formalen Logik — unrichtig oder sogar falsch sein. Aber gerade dies gelte es zu bevveisen, und zwar mit den Mitteln der von Hofrat Koschier in einem Elfenbeinturm angstlich gehiiteten Karntner VVissenschaft.
Es geht nicht an, daB Koschier, der fur sich und seiner VVissenschaftlerfreunde uneingeschrankte Anerkennung fordert, dem jungen Karntner Ferdinand Velik, der mit dokumentarischer Kritik gegen den Elfenbeinturm anrennt, ganz einfach das Maul verbieten mochte. Velik hat gevvisse wissenschaftliche (provinzielle) Tabus in Frage gestellt. Die Gegenfrage kann also nur lauten, ob Veliks Arbeit einer objektiven vvissenschaftlichen Prufung standhalt, oder nicht, sie aber allein mit der Jugend des Autors abzugualifizieren, ist unzulassig. (Ubrigens haben dem von Koschier zitierten und verteidigten Sprachforscher Dr. Kranzmayer viele junge Karntner Studenten mit ihren Dissertationen Liber Spezifika von Karntner Mundarten vvertvolle Schrittmacherdienste fur Kranzmayers eigene vvissenschaft-liche Arbeiten geleistet).
Wenn sich also Hofrat Koschier fiir eine dem Sujet gemaBe Auseinander-setzung mit dem ihm viel zu jungen Ferdinand Velik zu erhaben dtinkt, so mag er meinetwegen die sicher notvvendige vvissenschaftliche Analyse einen ambi-tionierten Gesinnungsfreund ubertragen. Landesarchivar Dr. Neumann konnte da vielleicht in die Bresche springen.
Wie immer: wenn man den Velik schon hauen will, dann dort, wo es ihm ge-biihrt, und vorallem mit den Waffen, die er selbst angeboten hat!
Noch eines sei Herrn Dr. Koschier gesagt: Wenn ein Angehoriger der vol-kischen Minderhelt in Karnten den Wunsch nach „emotionsloser Diskussion und DenkanstoBen" auBert, darf er deshalb nicht apriori als unglaubvviirdiger abge-stempelt werden. Denn, wie man „Karnten endlich den dringend notwendigen Frieden bringen und sichern kann“ — wie es Koschier abschlieBend in seinem Pamphlet postuliert —, dariiber diirfen und sollen sogar sowohl die Minderheit als auch die Mehrheit im Lande ihre Vorstellungen anmelden. Solange das Bemiihen um diesen Frieden auf beiden Seiten ehrlich ist, diirften Differenzen in der Reali-sierungsabsicht keine allzugroBe Rolle spielen. (Im SchoBe der katholischen Kir-che sind ubrigens vviederholt durchaus gangbare Wege aufgezeigt vvorden.)
Sicherlich, jede der beiden Seiten hat ihren eigenen Friedensengel. Sollen wir nun aber zulassen, daB die beiden Engel mit dem Schvvert fiir den besseren Frieden kampfen? Die Mehrheit im Lande, der auch ich mich zuzahle, hat jeden-falls nicht das Recht — wie Koschier es durchblicken laBt —, den Frieden zu diktieren. Aber auch die Minderheit wird gut daran tun, ihrem Friedensengel den Glzvveig in die Hand zu geben.
M a x Krainer, derzeit Velden am VVorthersee
TEHTEN ODGOVOR:
Karnten - Dein Alarmzeichen
6 Iz časopisa „Kleine Zeitung" (17. fe-
#	bruarja 1974) prinašamo celotno pismo
#	bralca pod naslovom KARNTEN — DEIN
#	ALARMZEICHEN, ki ga je napisal dr. 0 Reginald Vospernik iz Podravelj,
#	v odgovor dvornemu svčtniku dr. Franzu 0 Koschierju. (Op. ured.)
Unter diesem Titel befaBt sich Hofrat Dr. Franz Koschier in der KZ vom 13. Februar mit einem von Ferdinand Velik verfaBten Artikel in der jungst erschienenen Broschure „Karnten — ein Alarmzeichen". Der Artikel Veliks analysiert die Geschichte des Karntner Heimatdienstes und je-ner Personlichkeiten im Lande, die ihn machen und machten. Einem breiteren Leserpublikum wird so eine atzende und verletzende Kritik vor-gesetzt, ohne daR der Leser zuvor die Moglich-keit gehabt hatte, den Artikel selbst kennenzuler-nen. Es ist deshalb eine selbstverstandliche For-
derung politischer und publizistischer FairneB, wenn die Leser auch den Artikel selbst kennen-lernen oder vvenigstens einige notvvendige Rich-tigstellungen lesen.
Zunachst einmal muB festgestellt werden, daB die Jugend eines Menschen kein G rund dafur ist, seinen Beitrag mit „Phantasiegebilde“ und „Schulaufsatz“ abzutun, ganz abgesehn davon, daB es geradezu naiv ist, den VVert oder Unvvert einer Abhandlung durch die Nennung des Vate rs des Autors zu unternehmen.
Geradezu perfid aber ist es, bestimmte Be-griffe unter Anfiihrungszeichen zu setzen und so den Eindruck zu ervvecken, es handle sich um ein Zitat. Das Wort „faschistoid“ z. B. ist in Veliks Beitrag nicht zu finden. Ein vielgehortes Argument ist es auch — und es ware vervvunder-lich, vvonn ein Mann von Koschiers Zuschnitt es nicht vervvendete —, daB ein Študent sich keine Kritik erlauben darf, da er vom Staat gefordert vvird und noch nichts geleistet hat. Ganz schlimm vvird es fur Koschier, wenn sich Velik sogar
H Seja občinskega sveta z dne 13. fe-H bruarja, je ponovno dokazala, da suška H občina ni v preveč dobrih rokah. Seveda ■ je možno iskati razloge vsepovsod, pri H ljudstvu nasploh, v socialni, gospodar-H ski in kulturni nerazvitosti občinskega H območja, morda pri raznih interesnih H skupinah, mogoče pri posameznikih, za gotovo (ali najbolj) pa tudi pri krajevni organizaciji OVP, ki — z večino v ob-H činskem svetu — predvsem odloča o ® dogajanjih na občinski politični ravni.
„Desna" frakcija predstavlja zbir ljudi, ki jim očitno ni veliko do demokratsko korektnega postopanja. To se izraža v besedah, ki jih je izrekel eden izmed njih in sicer odgovor na županovo vprašanje, ali bi bilo treba prebrati dolgi zapisnik z zadnje seje: V zapisniku stoji itak samo to, kar smo sami povedali. V precej isto kategorijo miselnosti spada zadržanje župana samega (Skubla), ki je hotel razpravljati o vsebini nujnostnega predloga slovenske frakcije (podpora za slov. prosvetno društvo) in predlog preložiti na prihodnjo sejo — brez da bi se sprva glasovalo o nujnosti predloga. Slabo znanje zakonskih določil seveda še ni noben prekršek, v konkretnem primeru pa ima za posledico, da skuša OVP rešiti občinske zadeve dostikrat mimogrede in površno. S takim ravnanjem opozicija (slov. in socialistična frakcija) tudi na zadnji seji ni soglašala in preprečila vsaj najhujše, ker je vztrajala pri zakoniti praksi.
Proračun: pičle vsote — za slovenske zadeve ni denarja
Med glavnimi točkami dnevnega reda je bila obravnava proračuna za tekoče leto. Letošnji izdatki občine bodo znašali skorajda 2,5 mil. šil. Denarni dotok v občinsko blagajno pa bo najbrž zaostal za približno
250.000	šil., proračun torej ne bo uravnovešen. Izdatki so domala docela v okviru, katerega se ima občina obvezno držati. To velja posebno glede šol (nad 700.000 šil.). Ena tretjina budžeta je namenjena upravi. Župan je izrecno poudaril finančno šibkost občine.
Druge vsote: za kulturo 11.000.— (občinska knjižnica: 1.000.—; za praznovanja in slavja: 2.000.—; olepšanje vasi: 6.000.—; vaški skupnosti v Potočah in Žvabeku. 2.000.—), za športno društvo 6.000.—; požarna bramba dobi 73.200.—; tujski promet bodo podpirali z 12.000 šil.
Kakor drugje je bilo ugotoviti: Za slovensko prosvetno društvo ni nobenega groša. S pičlostjo razpoložljivih sredstev tu gotovo ni umestno argumentirati. Če so sredstva skromna, zategadelj občina še zdavnaj ni upravičena prezirati domačo slovensko kulturno ustanovo in podpirati samo določene skupine. Kdor plača (davke), naj tudi dobi (podporo)!
Kolter, zastopnik krščanske volilne skupnosti se je pritožil, da slovenski frakciji ni bil izročen noben izvod proračuna, kar je pomenilo prikrajšanje informacijskih in pripravljalnih možnosti.
Razen ene postavke so proračun soglasno sklenili.
Tote zu kritisieren erlaubt. Wo kamen wir hin, wenn heute schon jeder Grunschnabel Maier-Kaibitsch oder gar Hitler kritisierte. Schamhaft verschvviegen werden von Dr. Koschier die netten Zitate aus den Jahresberichten der Krainburger Germanisierungs-LBA aus seiner Feder, die ihn naturlich einigermaBen entlarven. Mdglichervveise aber hat auch Dr. Koschier wie seinerzeit Lan-desarchivdirektor Dr. Neumann auf eine diesbe-ziigliche Vorhaltung nur ein trockenes „Na und" zur Antvvort. Ist es in Karnten noch oder vvieder modern, ein Erfullungsgehilfe von Hitlers mor-derischer Entnationalisierungspolitik gevvesen zu sein?
DaB dann im zweiten Teil von Koschiers Le-serbrief auch schon Sprach- und Druckfehler als Argument herhalten mussen, kommt aus der untersten Schublade. Man konnte auch seinem Leserbrief mit dem Rotstift zu Leibe rucken. Cui bono?
Er ervveist sich hier vvieder einmal: Wer in Karnten gevvisse Karntner und deren national-sozialistische und antislovvenische Vergangenheit (und antislovvenische Gegenvvart?) aufs Kom nimmt, schreibt Phantasiegebilde, ist verhetzt, hat Minderwertigkeitskomplexe (vvelch beste-chende Ferndiagnose, die Freud erblassen lieBe), macht nicht einmal vor den Toten halt, hat Hirn-gespinste, ist ein Študent ohne Eigenleistung,
Iste dolžnosti — a ne iste pravice
Po podelitvi koncesije za gostilniško in krčmarsko obrt g. Rupniku, so občinski odborniki posvetili dokaj pozornosti tretji točki, prošnji Katoliškega prosvetnega društva „Drava". To društvo je zaprosilo, naj bi mu občina dovolila uporabo prostora v gasilskem domu na Suhi in utemeljila prošnjo, češ da je taisti prostor namenjen vsem potrebam občanov (Allzvveckraum). Župan, obenem komandant gasilcev, je takoj ugotovil: Nlitča naj ne pride noter! Svoje stališče pa je podkrepil takole: Požarna bramba sama nujno potrebuje ta prostor. Gasilski dom na Suhi bo postal centralna enota požarne brambe, dobil bo dodatno napravo, za katero je potreben poseben prostor.
V skladu z županovim mnenjem je prebral obč. odb. Glavvischnig (OVP) predlog, po katerem ne bi smela uporabiti prostorov v gasilskem domu nobena druga ustanova. Tu je „desni“ frakciji pošteno spodletelo. Prvič, kajti potemtakem tudi kapela (SchloB-kapelle) ne bi smela imeti svojih vaj na tem kraju; drugič, Glavvischnigov predlog ni bil na dnevnem redu, marveč je bilo treba razpravljati o predlogu slov. frakcije.
Zastopnikom OVP se je zdelo povsem pravilno in prav, da se naredi izjema za kapelo. Temu se je Kolter zelo zoperstavil, kritiziral predvidevano izjemo za kapelo in prepoved dostopa za slov. društvo z besedami: „Kaj zdaj pomeni splošna namemba prostora? Ako mi (Slovenci) ne bi stavili tega predloga, bi stvari ostale kakor so. Iste dolžnost5, iste pravice!" Kolter je zagrozil, da zapusti občinsko sobo, če hoče večina naprej uganjati tako diskriminacijsko politiko, zahteval je, naj GVP našteje resnične razloge odklanjanja.
Socialisti so podprli stališče slov. frakcije v toliko, da so poudarjali splošno namembo prostora in opomnili na nezakonito obravnavanje OVP-jevega predloga. Nato je predlagal podžupan Hirm (OVP) preložitev točke, s čimer so vsi soglašali.
Kar se tiče ljudskih šol, so bili odborniki mnenja, da ostane vse najbolje v sedanji obliki (tri enorazredne šole), dokler nov deželni zakon ne narekuje druge ureditve.
Kje so pravi vzroki?
Direktor žvabeške ljudske šole, H. Tolma-jer, je naslovil na občino pritožbo, ker mu je najemnina za stanovanje bila zvišana kar za več sto odstotkov. OVP, ki je sklenila to zvišanje, je pritožbo odklonila. Opozicija pa je opozorila na nesorazmernost zvišanja ter na slabo stanje starega stanovanja, želela je stvarno razjasnitev zadeve, ker je zasumila vzroke v direktorjevi osebnosti, katera ljudski stranki menda ni preveč ljuba. Z glasovi OVP pritožbi končno ni bilo ugodeno.
Po dnevnem redu je bil prebran predlog slov. frakcije za podpiranje kulturne dejavnosti Katoliškega prosvetnega društva ..Drava" z letno subvencijo v znesku 2.000.— šil. Kako je bil sprejet ta predlog, je že zgoraj omenjeno, razpravo o njem so zastopniki GVP in SPO preložili na prihodnjo sejo. ki
ist ein nicht ernstzunehmender Naiver. Ali dieses Vokabular findet sich in einer Zeitungsspalte.
Der kritische Zeitgenosse moge sich die Broschure besorgen und dann urteilen, wer von beiden, Velik oder Dr. Koschier „soziologisch auf-geputzte, vvissenschaftlich sein vvollende, hoh-nische Phrasen" von sich gibt. Wenn nichts sonst die Broschure und deren Titel „Karnten — ein Alarmzeichen" gerechtfertigt hatte, dieser Beitrag Koschiers hatte es getan. Denn er bezeich-net die mit Zitaten belegte Vergangenheit eines Maier-Kaibitsch, eines Steinacher, eines Koschiers als „unbegrundete (sic!) politische Ver-dachtigung von Toten oder Lebenden" und meint, daB deren „personliche Schuldlosigkeit" ervvie-sen sei. Also hatte jener Volkermarkter Gemein-derat recht, der ein Denkmal fur Maier-Kaibitsch vorschlug.
Wir in der freien Welt sind heute alle ehrlich erschiittert Liber das Schicksal des russischen Dichters Solschenizyn, der wider alles Recht aus seiner Heimat vertrieben wurde von egoistischen Machthabern, aber wir breiten den Mantel des Vergessens Liber noch nicht allzuvveit zuriicklie-gende Vertreibungen aus unserer Heimat — mehr: vvir bezeichnen jenen Mann, der sie ge-vvollt, verursacht und durchgefLihrt hat, als per-sonlich schuldlos. Quo vadiš, Carinthia?
Dr. Reginald Vospernik, Foderlach
Glasbenik prof. Luka Kramolc — umrl
V torek, 12. februarja, je v Ljubljani v 82. letu starosti umrl znani glasbenik, koroški rojak prof. Luka Kramolc.
Profesor Luka Kramolc se je rodil leta 1892 v gorski vasi Šentanel (Št. Danijel) nad Prevaljami, ki je svojcas pripadala pli-berški dekaniji in velikanskemu okraju. Njegov oče Boštjan je bil izobražen kmet, cerkovnik in organist ter je, kot je sam pravil, z »orglami Boga dražil«. Ksaver Meško ga riše v črtici »Tiste stezice« (Izbrano delo IV, stran 257) v najlepši luči. Sin Luka je že ob očetu doma zelo vzljubil glasbo, šolala pa sta ga še stric Štefan Kramolc, organist na fari pri Prevaljah in organist Ii a s c h e r v VVolfsbergu.
Po Meškovem nasvetu se je nadobudni fant podal v zasebno orglarsko šolo v Celje, ki jo je po treh letih dovršil z odličnim uspehom. Nato se je šolal na akademiji za glasbo in likovno umetnost na Dunaju.
T edaj je Slovenska krščanskosocialna zveza na Koroškem kot novo ustanovljena prosvetna centrala v Celovcu snovala velike načrte. Med drugim je nameravala ustanoviti tudi centralno glasbeno in pevsko vodstvo za vse pevske in tamburaške zbore koroških Slovencev. Predvidevali so, da naj bi prav Luka Kramolc po končani glasbeni akademiji prevzel to prosvet-no-kulturno nalogo. Toda izbruh prve svetovne vojne je preprečil izvedbo vseh teh načrtov.
Po vojni je Luka Kramolc leta 1924 diplomiral na ljubljanskem konservatoriju. Nato je deloval kot glasbeni pedagog na srednjih šolah in na učiteljišču v Ljubljani. Kot glasbeni pedagog se je zlasti posvetil vzgoji mladih pevcev ter je dolga leta vodil odlični pevski zbor Kluba koroških študentov-akademikov in Koroški akademski oktet. Velik del svojega prostega časa pa je posvetil zlasti še skrbi, da bi stare slovenske narodne pesmi otel pozabi ter sploh ohranil in poživil sltrvensko petje.
Leta 1929 je začel izdajati koroške in druge slovenske narodne pesmi. Med njegovimi številnimi zbirkami, ki so namenjene deloma pouku glasbe na šolah, deloma pa raznim šolskim prireditvam, najdemo okoli deset zbirk koroških narodnih pesmi za mladinske, mešane in moške zbore. l‘a tudi v drugih zbirkah, ki jih je vsega skupaj blizu trideset, je skoraj vedno odmerjeno tudi koroški narodni pesmi častno mesto. Tako na primer je Luka Kramolc za Maroltovo zbirko koroških pesmi »Nmav čez izaro« sam prispeval kar IH pesmi. Kot marljiv zbiratelj in sklada-telj, pa je vrhu tega še s posebno vnemo ovekovečal najlepše pesmi naših koroških ljudskih pevcev, vižarjev in pesnikov. Tako na primer nam je zbral, izbral in priredil najbolj priljubljene pesmi našega podjunskega ljudskega pevca in vižarja Lesič-laka, segel pa je tudi po pesmih naših zilj-skih in rožanskih vižarjev in pesnikov, da omenimo samo Jožeta Katnika, pesnika ziljske himne »Tam, čjer teče bistra Žila«, l'ranča Treiberja, ki je spesnil himno *Nmau čriaz jizaro«, in še nekaj drugih, kakor na primer Mihala Pipa, ki je zapel ziljsko »Ko mi na Ojstrk pridemo«, Urba-na Jarnika z mikavnim ziljskim motivom *Pojd’te noter v hišo k nam«, Miha Andreasa z živahno pesmijo o vigredi (»Ljuba vigred se rodi«), Janeza Kajžnika s šaljivo božansko »Je pa dečva v Rožece, zatožgva me«, Primoža Košata z otožno nagrobno *Zahvalim vas, prijatelji«, Pavla Kern jaka s posebno zbirko »Slovenske narodne pe-srni iz Roža«, Milko Hartman idr.
Prof. Luka Kramolc tudi kot upokoje-nec ni počival, marveč je še neprestano u-stvarjal kot skladatelj in zbiratelj s pravim mladostnim zanosom. Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu je še posebno ponosna, "n lahko s pridom uporablja njegovo Pesmarico za koroško mladino, I. in II. zvezek: MLADINA POJE.
S hvaležnostjo in zveseljem segamo po Kramolčevih zbirkah in skladbah, s pridom 1,1 2 zanimanjem smo vselej zasledovali njegove strokovne kritike, članke in razprave 1(1 poslušali njegove strokovne pogovore in predavanja v radiu, nekajkrat z občudova-njem in z užitkom prisluhnili tudi njego-cim pevcem, ki so prišli gostovat med ko->uske Slovence. S posebno bogatim kultur-u ^prosvetnim delom se je pokojni prof. vika Kramolc sam postavil trajen spome-
Pogreb
Potem ko so se v petek na ljubljanskih Žalah od pokojnega Luka Kramolca poslovili kolegi-glasbeniki, prijatelji in znanci, so ga prepeljali v domači kraj Šentanel. Po-
greba se je v soboto udeležila ogromna množica ljudi, posebno je bi'o veliko pogrebcev od tostran državne meje. Kot pravijo, menda Šentanel še ni videl take množice. Petje ga je spremljalo na zadnji poti: na domačiji so se od rajnega poslovili pevci iz Raven, pri sprevodu ravenska godba na pihala, ob odprtem grobu pa šentanelski pevci, Koroški akademski oktet iz Raven, moški zbor SPZ iz Pliberka, ter mešani zbor Jakob Petelin-Gallus iz Celovca.
V številnih nagrobnih govorih je prišla do izraza Kramolčeva ljubezen do domačega kraja, do narodne pesmi ter do mladine, saj je bil sam imenovan »večni mladenič".
Ganljiva je bila oporoka, ki jo je Kramolcu po ožil v usta domači zborovodja. Dr. Pavle Z a b I a t n i k je posebej poudaril zbirateljsko delo in povezanost z mladino
Es foigte das Jahrzehnt des politischen Zu-sammenspielens der beiden Diktatoren von Rom und Berlin, das Jahrzehnt der „Achsenpolitik“. Mit der ihnen eigenen Vermessenheit und An-maBung, schritten „Duce“ und „Fuhrer“ auch an die Losung der Frage nationaler Minderheiten. Ohne mit der VVimper zu zucken, ging Hitler daran, deutsche Minderheiten auszuloschen, die seinen politischen Machttraumen im VVege stan-den!
Bereits im Jahre 1938 sagte Hitler in einem Trinkspruch, er vvolle „nachholen, was die Ge-schichte versaumt habe, und siehe auf dem Al-penhauptkamm die endgiiltige Grenze zwischen dem deutschen und dem italienischen Volk!" (An-laBlich des Staatsbesuches in Italien im Palazzo Venezia).
Dem Trinkspruch von 1938 foigte ein Jahr spa-ter, im Juni 1939 die Tat, das Abkommen zwi-schen dem faschistischen Italien und dem Britten Reich zur Umsiedlung (also Vertreibung der Sudtiroler aus ihrem Land). In den Vereinbarun-gen zvvischen den beiden Regierungen vvurde AUSDROCKLICH festlegt, dali die Sudtiroler, die nicht fur das Dritte Reich optieren und um-siedeln vvollten, »aufhdrten Volksdeutsche zu sem!" Der »Fuhrer aller Deutschen" hatte sich
(»Mladina poje"), ter vsakoletni obisk zaključne akademije Slovenske gimnazije v Celovcu.
Župnik Lovro Kašelj pa se je od pokojnega profesorja poslovil z naslednjimi besedami:
Krščanska kulturna zveza se v spoštovanju in hvaležnosti poslavlja od profesorja Luka Kramolca. Stiki z njim so ji bili dani na tistem področju, ki je skupno vsem, ki jih skrbi obstoj in ohranitev zakladov, naloženih v častitljivi ljudski zakladnici naše dežele in njenih prebivalcev.
Luka Kramolc je bil Korošec in se je čutil Korošca. Zato je njegova posebna ljubezen veljala koroški ljudski pesmi tostran in onstran državne meje. Ko je leta 1948 izšel njegov Zbornik koroških pesmi, Je v uvodu zapisal Prežihov Voranc: »Pričujoči zbornik koroških pesmi Je važen tudi zategadelj, ker je to prvi zbornik, ki prinaša blago ljudske kulture Iz obeh delov Koroške Slovenije. Te pesmi združujejo oba dela koroških Slovencev v eno nerazdružljivo telo."
Te dni mineva tretje leto, kar se je narod poslavljal od prerano umrlega Kramolčevega so-trudnika na polju gojitve in reševanja slovenske ljudske kulture na Koroškem, marljivega zbiratelja in zapisovalca koroških narodnih pesmi, Franceta Cigana. Oba, Cigan in Kramolc, sta lahko rečemo, v zadnjem trenutku iztrgala marsikatero starodavno koroško slovensko pesem večni pozabi In poginu. Te neprecenljive zasluge jima ne smemo pozabiti.
Vedno spet Je Luka Kramolc rad zahajal med svoje rojake na Koroško. Tu je bil doma, tu se je čutil domačega, tu mu je bilo prijetno. V tolažilno zadoščenje nam je, da ga je tudi njegovo poslednje potovanje pripeljalo na Koroško, v domači kraj, v domačo vas. Tu v Šentanelu nam bo za vedno blizu. Od tod bo gledal na našo Podjuno in Rož in Ziljo, od tod bo bodril svoje koroške brate k petju domače slovenske pesmi, k zvestobi do besede in viže, ki izza davnih stoletij izvirata iz naše narodne duše.
Slava mu In prisrčna hvala za dragoceno delo in nesmrtne zasluge za našo ljudsko umetnost pa za svetli zgled, ki ga nam Je dajal! Mir njegovi duši!
S Koroškega sta govorila še šolski nadzornik Rudi Vouk kot zastopnik šolskih oblasti in župnik Tomaž H o I m a r pa v imenu Zveze pevskih društev.
daru verstiegen, deutschen Menschen, die aus-serhalb der Reichsgrenze bleiben vvollten (Anm. also in ihrer Heimat), ihr Volkstum einfach ab-zusprechen! Ausbruch und Verlauf des 2. Welt-krieges verhinderte die Ausloschung der deutschen Volksgruppe in Sudtirol (rund 250.000).
Betreffend jener Sudtiroler, die sich nicht aus ihrer Heimat vertreiben lassen vvollten, heiBt es vveiter in dem Bericht, sagte Hitler: „SIE SEIEN IHREM SCHICKSAL ZU OBERLASSEN!" (Anm.: Bekanntlich herrschte zvvischen 1922 und 1943 ein unvorstellbarer Terror der Faschisten gegen die Sudtiroler, vvozu Hitler meinte, da!3 er die Faschisten verstehe, und diese dann in ihrem Treiben auch voli und ganz unterstiitzte!
In den Jahren 1940—1942 vvurden bereits 70 Tausend Sudtiroler liber den Brenner abgescho-ben.
VVenn es in Sudtirol Nationalsozialisten (Nazis) gab, heiBt es in dem Bericht vveiter, so vvurden sie gerade durch den Verrat Hitlers bekehrt, denn nicht einmal dem Faschismus vvar es ge-lungen, eine solche tiefe VVunde in den Volks-korper (Sudtirol) zu schlagen, wie dem National-sozialismus (Anm.: also den deutschen „Brii-dern") durch die Optionsvereinbarung (Vertreibung der Sudtiroler aus ihrem Land).
Resolucija koroškega škofijskega sveta z dne 16. 2.1974
Koroški škofijski svet z zadovoljstvom ugotavlja, da dobiva sodelovanje Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi v okviru izvajanja sinodalnih sklepov v deželi vidne oblike, škofijski svet poziva vse v posameznih škofijskih gremijih odgovorne, da storijo na področju fara, dekanij in škofij tudi v bodoče vse, kar pospešuje sožitje obeh narodov v deželi. K temu spadajo pri pripravah in izvedbi župnijskih volitev predvsem vprašanja informacije vseh faranov in ugotavljanje kandidatov na najširši podlagi; nadalje naj se kandidati pred svojo pismeno izjavo za kandidaturo obvestijo in šolajo v svojih dolžnostih in pravicah.
Ker so katoličani obeh narodnosti v dvojezičnih farah ob volitvi župnijskih svetov pred novo težko preizkušnjo, je potrebno, da pri izvedbi volitev v župnijske svete dvojezičnih farš, škofijski referat za župnijske svete in nemško-slovenski koordinacijski odbor najožje sodelujeta. Škofijski svet izrecno ugotavlja, da izvedba volitev v župnijske svete nikakor nima namena, da se cerkveno področje obremenjuje s političnimi namerami, marveč da služi poživitvi krščanskega življenja. Škofijski svet poziva zato vse katoličane dvojezičnih farš, da naj jih pri volitvah v župnijske svete vodi izključno to pravilo. Tako bo mogoče medsebojno zaupanje še naprej izgrajevati.
»SLUGA DVEH GOSPODOV"
V LIBUČAH
Po daljčasni letargiji je bila v nedeljo,
3.	2., spet igra v Libučah. Gostovala je ka-pelška farna mladina s komedijo »Sluga dveh gospodov". Kapelčani, med njimi predvsem sijajni Franc Sadolšek, so pokazali, da tudi s težjo stvarjo lahko uspeš. Polna dvorana, zbralo se je nad 300 ljudi, je nagradila igralce z obilo smeha in bučnim aplavzom. Obenem se je tudi pokazalo, da slovenstvo še živi v Libučah. Nazaduje le nemčurstvo, kajti na prireditvi intolerantne Dorfgemeinschaft se je zbralo le 17 ljudi.
Auf einer VVerbeversammlung (Marž 1927) im Zirkus Krone in Munchen schrie er (Hitler) in die Versammlung: „Was steht zvvischen uns und Italien? Etwa Sudtirol? und bezeichnete alle deutschen und osterreichischen Protestaktionen gegen die faschistische Unterdruckung der Sudtiroler, als »Judenmache"!
Auch fiinf Jahre spater, 1932, als die VVelt uber die faschistischen MaBnahmen in Sudtirol genau orientiert vvar, auBerte sich Hitler in gleicher VVeise: „lch vverde mit der albernen Sudtiroler Sentimentalitat ein Ende machen! Ich denke nicht daran, mich jemals durch diese Frage in den Grundlinien unserer Politik, in einem Biind-nis mit Italien, beirren zu lassen!"
Nach dem Oberfall auf Osterreich, heiBt es vveiter, schrieb Hitler aus diesem AnlaB, am 11. Marž 1938, an Mussolini: »Eines mochte ich Ihnen, Exzellenz, dem Duce des faschistischen Italien, in dieser Stunde feierlich versprechen: Was im-mer die Folge der bevorstehenden Ereignisse sein wird — ich habe eine klare Grenze gegen Frankreich gezogen und ziehe jetzt eine ebenso klare gegen Italien. Es ist der Brenner."... (Deutscher Einmarsch in Italien im September 1943.)
VVeiter sagte der „gro6e Deutsche":
„Nur Euer Realismus und Euer rasches Han-deln, konnen zur endgultigen Losung des Pro-blems der Deutschen des Oberetsch fiihren. Es gibt nur ein Mittel dazu: die Deutschen (Sudtiroler) Deutschland ,zuruckzugeben’... ?“
Und schlieBlich Hitlers Trinkspruch an Mussolini in Rom, 7. Mai 1938:
»Belehrt durch die Erfahrung zvveier Jahr-tausende, wollen wir beide, die wir unmittelbare Nachbarn gevvorden sind, jene .natiirliche Grenze’ anerkennen, vvelche die Vorsehung und die Geschichte unseren beiden Volkern ersichtlich gezogen hat... Es ist mein unerschutterlicher Wille und mein politisches Vermachtnis an das deutsche Volk, daB es deshalb die von ,der Natur’ uns beiden aufgerichtete Alpengrenze, immer als unantastbar ansieht.”
Auch der Satz ist in dem Schriftvverk zu fin-den:
„Da Sudtirol italienischer Boden ist und man (Dalje na 5. strani)
Hitler und seine unbandige Liebe zum deutschen Menschen
Gerne wird darauf hingevviesen, wie-viele Volksdeutsche aus anderen Staaten vertrieben vvurden, vergiBt aber die Tat-sache, vvieviele Volksdeutsche durch die Mitwirkung oder durch das direkte Han-deln Hitlers, vertrieben vvurden! („Heim“, ins Reich!) Man glaubt, der Menschen-feind Hitler, ware vor lauter »Liebe" zu den Deutschen gestorben, verdrangt aber die Wahrheit, daB in VVirklichkeit dem »Fiihrer aller Deutschen" der deutsche Mensch vollig egal vvar, ja daB er sie so-gar aus ihrer Heimat vertrieb, z. B. Sudtirol, mit der Bemerkung: »Ich vverde mit
der albernen Sudtiroler Sentimentalitat ein Ende machen" ...
Man kann also ruhig sagen: der »groBe Deutsche". Vernichter deutschen Volks-tums! So ist es auch zu verstehen, daB Hitler in Berlin, trctzdem er vvuBte, daB sich rund 300.000 Berliner in den U-Bahn-schachten und Tunnels vveilten, den FluB-damm sprengen lieB, worauf diese Berliner ertranken, weil doch der »Tapfere Feldherr", seinen feigen Korpus vor den anruckenden Russen retten vvollte!
Nun zu Sudtirol und ich mochte mir erlauben, aus einem Schriftvverk liber dieses Land zu zitieren.
Pevski koncert na Kostanjah
Pred dnevi je naše Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ priredilo v gostilni pri Groblacherju pevski koncert. Nastopil je akademski moški zbor graških študentov pod vodstvom Aleša Schusterja. Med številnimi gosti, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, je bil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi W e i s s. Po končanem koncertu je bila še prijetna zabava s plesom.
Ko smo po mnogih letih kostanjški pro-svetarji lansko leto obnovili nekdanje slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“, smo si na ustanovnem občnem zboru zadali nalogo, da bomo gojili slovensko prosveto na skrajni severozahodni jezikovni meji, in s tem pokazali javnosti, da smo še vedno prisotni in tudi aktivni.
Med tem časom, je minilo že nekaj nad pol leta, so Kostanjčani dokazali, da niso samo govorili, temveč da so obljubam sledila tudi dejanja. Tako so lansko leto priredili skioptično predavanje o lužiških Srbih, napravili z avtobusom izlet v Slovenijo in sedaj prvo javno množično prireditev, katere se je udeležilo lepo število gostov.
Graški študentje so ponovno dokazali, da njihov moški pevski zbor lahko štejemo med najboljše slovenske zbore na Koroškem. Na sporedu so imeli vrsto pesmi: od Prešernove ..Zdravljice" za uvod, Aljaževe pesmi ..Triglav, moj dom", pa do otožne hercegovske pesmi. Med veselimi prešernimi pesmi je najbolj užgala „Ribniška“, kjer je basist S r i e n c s svojim mogočnim, vendar prijetnim glasom navdušil polno dvorano. Tokrat smo imeli prvič priložnost, slišati pesmi jugoslovanskih narodov, ki so nas prav posebej presenetile in navdušile. Seveda ni manjkalo koroških in slovenskih narodnih pesmi. Med slednjimi so posebej navdušile medžimurske melodije. Tudi borbene pesmi ni manjkalo, tako da smo imeli vtis, da smo v dveurnem sporedu slišali in doživeli vse to, kar je značilno in tudi potrebno, da spoznamo. Spored koncerta ni bil samo kakovostno izvrsten, temveč tudi posrečeno sestavljen, tako da nam je stalno nudil nekaj novega in nas seznanil ne samo s slovensko, temveč tudi s pesmimi ostalih, jugoslovanskih ljudstev. Tega lepega večera
VESTI MATIČNEGA URADA OBČINE PLIBERK ZA MESEC DECEMBER 1973 IN JANUAR 1974
ne bomo pozabili, ostal nam bo v prijetnem spominu. Po 25 letih je bila to prva javna kulturna prireditev na Kostanjah kateri bodo prav gotovo sledile še nadaljne.
V	imenu društvenega odbora se vsem iskreno zahvalimo za udeležbo, graškim študentom za izredno pevsko doživetje in gostilničarju za dobro postrežbo.
V	okviru pevske turneje graških študentov so le-ti naslednjega dne v nedeljo popoldne in zvečer nastopili tudi na Radišah in v Št. Jakobu v Rožu. Tudi v teh dveh krajih so bili pevci iz Gradca z navdušenjem sprejeti in nagrajeni z aplavzom.
Bili smo v Tinjah
Pred kratkim, to je 1. februarja, nas je vabil Dom v Tinjah na „Tečaj za starše".
Program je bil zelo zanimiv, zato se nas je nabralo kar veliko število oseb. Tečaj je bil namenjen staršem. Bile smo skoraj samo matere, očetje so prišli samo trije. Kakor zgleda, smo vzgojiteljice pretežno ženske? A tiste tri može smo prisrčno pozdra-
vile z dolgim aplavzom, da so se gotovo počutili med nami kot pravi „princi“.
Referentka je bila simpatična mlada gospa, dr. Metka Klevišar z Dunaja. Slišali smo veliko novega in zanimivega za naše in otroško življenje. Ne zadostuje samo telesno zdravljenje, tudi duševno je treba zdraviti. Samo tedaj se bo staršem posrečilo pravilno vzgojiti naše otroke, če nam bo uspel pogled v otroško notranjost.
Zavedati se je treba, da ni dobro samo kaznovati, ampak iskati moramo tudi vzroke; zakaj je otrok napravil to ali ono napačno? Ravno zato bi starši potrebovali več takih tečajev in nasvetov od zdravnika in psihiatra, da bi svojo težko nalogo, vzgajati mladino, lažje izpolnjevali.
Gospa dr. Klevišar nam je pripovedovala iz svoje prakse. Večkrat nas je spreletelo, ko smo slišali, v kakšnih težavah in duševnih konfliktih morajo doraščati mladi ljudje.
Rada bi se po tej poti v imenu vseh navzočih zahvalila gospe dr. Klevišar za njen zelo poučni referat. Upam, da ni bilo zadnje predavanje o teh zadevah.
Tudi g. rektorju K o p e i n i g u prav prisrčna hvala za vedno tako prisrčni sprejem, ki ga nam nudi v „Domu srečanja" v Tinjah.
Angela Č i k , Libuče
Umrl je Šimej Triesnig
Preteklo soboto, 9. februarja, smo spremili k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Ločah ob Baškem jezeru daleč okoli poznanega in spoštovanega g. Šimana Tries-niga, pd. Birta.
Pokojni se je rodil pred 66 leti na Birto-vem domu v Ločah, kratko pred prvo svetovno vojno, kamor je moral tudi njegov oče in od koder se ni več vrnil. Tako je materi preostala skrb za družino, ki je z vso skrbjo vzgojila otroke v zgledne kristjane in zavedne narodnjake. Pokojni Šiman pa je dobil med drugim na svojo življenjsko pot tudi dar in veselje do petja in zato so ga vzeli v cerkveni pevski zbor že kot 13-letnega dečka, da je olepšal božjo službo loškim faranom.
Po letih sorazmerno mlad je prevzel skrb za domačijo in si izbral družico ter z ljubeznijo skrbel za dom in družino, dokler tudi njega niso nacistični mogotci aprila leta 1942 izgnali v mrzlo tujino. Ni jih motilo, da so bili najstarejši otroci komaj godni za
šolo in je najmlajša šele naredlia prve korake. Ljubezen do slovenske pesmi in besede je bila njegova velika krivda in zločinu enako dejanje v očeh zločincev tretjega rajha. Sledil je postajam križevega pota tolikih slovenskih družin v taborišča Hassel-berg, Hagenbiichach in Eichstatt.
Po vrnitvi se je spet z vso vnemo zavzel za obnovo domačije in z ljubeznijo gojil petje v domači farni cerkvi, dokler mu ni bolezen tega zabranila in je oddal domačijo sinu Semiju.
Naj počiva v miru in naj mu bo lahka domača zemlja.
Mašo zadušnico je opravil g. P. Sticker, domači g. župnik se je v cerkvi in ob odprtem grobu poslovil od pokojnega Šimija ter izrekel tolažilne besede domačim. Pevci iz Naklega in domači pevci so zapeli dolgoletnemu vnetemu pevcu v slovo, preden ga je pokrila zemlja. Besede spomina in zahvale pa je v imenu izseljencev izrekel g. Mihi Baumgartner.
Rojstev v obeh mesecih ni bilo.
Poročili so se:
Herman Bričko, mizarski pomočnik v Dvoru 9 z Marijo Broman, kmečko in gostilničarjevo hčerko, pd. Jurjevo v Šmarjeti.
Leopold Alojz Stefitz, električar v Gonovecah štev. 51 z Amalijo Osvvaldi, hišno nastavljenko v Pliberku, Poštna ulica 15.
Friderik Hrast, pomožni zidar v Stebnu pri Globasnici 78 z Marto Močilnik, trgovsko nastavljenko v Podkraju 32.
Vincenc Tavčar, pokladalec gipsastih ploščic v Dvoru štev. 4, s Terezijo Hainz, strojno likari-co v Dvoru 4.
Erich Pavel Šteharnik, mesarski pomočnik v Zvabeku pri Luknarju s Terezijo Marijo Mlinar, poštno uradnico v Pliberku, Blato 21.
Umrli so:
Johan Schoffer (82 let) iz Belšaka štev. 2; Jurij Sadjak (86 let) na Rutah; Beno Stropoik (7 mesecev) na Ponikvi 7; Frančiška Taibl (60 let) na Bistrici pri Pliberku 76; Barbara Mevželj (71 let) v Dvoru štev. 1; Anton Ehrenfeldner (90 let) na Grabnu pri Pliberku 8.
DOMAČINKA VISOKO ODLIKOVANA!
DUNAJ. — Dr. Katja Sturm-Schnabl, ki izhaja iz znane Sturmove družine v Svinči vasi - Zinsdorf pri Št. Tomažu za Celovcem, je dobila od Sudosteuropa-Gesellschaft v Munchnu nagrado za svojo dialektološko disertacijo „Die slovvenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken" (Slovenski govori in ostanki govorov v celovški kotlini), Diss. Philosophische Fakultat der Universitat Wien, 1973".
V svojem obsežnem strokovnem delu se bavi odlikovana s svojo domačo govorico ob robu jezikovne meje severovzhodno koroškega glavnega mesta z glasovne strani, v uvodu pa skuša tudi orisati kulturno-zgo-dovinsko preteklost in sedanjost slovenskega govora v celovški kotlini.
Dr. Katji Sturm-Schnabl čestitajo njeni rojaki z Dunaja in Koroške in ji želijo še mnogo uspeha pri njenem znanstvenem delu.	F. K. - KM
Vesli
Nezgoda
Naš občinski tajnik Nande Pristov-n i k in njegova bratranca U in i k o v T o n e j in F o r t u n a t so bili v četrtek, 14. februarja, zvečer pri Gallusovi pevski vaji v Celovcu. Ko so se po končani vaji v svojem avtu vračali domov, se je dogodila huda prometna nezgoda: v predmestju je neki alkoholizirani vozač zavozil na levo stran ceste in tresnil ob njihovo vozilo in ga hudo poškodoval.
Ob takih trčenjih dolete navadno potnike težke poškodbe ali celo smrt. Naša trojica pa je imela pravzaprav še srečo v svoji nesreči: Užnikova dva sta malo obtolčena, Nande pa je dobil hujše poškodbe: zlomil ali nalomil si je štiri rebra in so ga le s težavo rešili iz razbitega avta. Leži v bolnišnici. Želimo mu, da kmalu popolnoma ozdravi in se vrne k materi in na svoje službeno mesto. Tudi oni, ki je nesrečo zakrivil, bo odnesel spomin na svojo lahkomiselnost, ker je z glavo prebil šipo in ranil obličje, pa tudi njegova denarnica bo
iz Sel
trpela, če bo moral poravnati škodo. Vse bi izostalo, če bi se ravnal po opominu: če voziš, ne pij! Če piješ, ne vozi!
Pevski koncert
V nedeljo, 17. februarja, popoldan je pevski zbor graških študentov priredil pevski koncert tudi pri nas. Selani radi pojemo, imamo več pevskih zborov, zato smo bili še posebno željni slišati ta zbor, o katerem se bere toliko pohvale. Res smo bili tudi mi deležni užitka, ki ga nudi ta zbor na svojih nastopih. Kako lepo se je zlegal polni in mehki glas solista Kovačiča z mirno brenčečim zborom. Pesem o Ribničanih nam je dobro voljo še pomnožila, pri »srbskem kolu« pa so nas že kar začele srbeti pete, da bi »kolo« kar zaplesali. Slišali smo tudi, kako pojo Hrvatje in Italijani, tudi nekatere slovenske pesmi iz polpretekle dobe so prišle na vrsto.
Vrlim študentom-pevcem smo hvaležni za njihov nastop in jih vabimo, naj nas še obiščejo!
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
priredi v nedeljo, 3. marca 1974, ob 14.30 popoldne v Domu glasbe v Celovcu svoj tradicionalni
pevski koncert
Nastopajo:
H Mešani zbor „Lojze Bratuž" iz Gorice — vodi: Stanko Jerici H Moški akademski zbor graških študentov in salzburških bogoslovcev — vodi: Aleš Schuster
H Mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca — vodi: Jožko Kovačič
Prisrčno vabljeni!
Vstopnice v predprodaji pri zastopnikih krajevnih društev in farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, tel. 0 42 22 - 84 3 58 ter eno uro pred koncertom.
Objava
Po nalogu ministrstva za prosveto je določen čas vpisovanja v Enoletno gospodinjsko šolo in v novoustanovljeno triletno Strokovno šolo za ženske poklice šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu, od 11. februarja do 1. marca. Naknadne prijave se bodo sprejemale samo še v izjemnih slučajih.
V obe šoli so lahko sprejete u-čenke, ki so končale 8. stopnjo obvezne šole to je 8. razred ljudske šole ali 4. razred glavne šole ali gimnazije. Pouk je dvojezičen.
Prijavi naj bosta priložena krstni in domovinski list.
Priv. Fachschule fiir vvirtschaft-liche Frauenberufe des Konven-tes der Schulschvvestern,
9184 St. Jakob.
Strokovna šola za ženske poklice šolskih sester,
9184 Št. Jakob v Rožu
Protest koroških slovenskih pisateljev
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je protestiralo k imenovanju avstrijskega generalnega konzula dr. Heinricha Riesenfelda za člana PEN-kluba Slovenije.
Predsednik društva Janko Messner poudarja, da protest ni naperjen proti osebi generalnega konzula, temveč proti dejstvu, da je slovenski PEN-klub odlikoval uradnega predstavnika Avstrije, ko se na Koroškem še zmerom teptajo pravice slovenske narodne skupnosti.
Obvestilo
#	SREČANJE POŠTARJEV
#	IN ŽELEZNIČARJEV
#	V DOMU V TINJAH
ne bo v soboto, 2. marca 1974, kot je bilo prvotno napovedano, temveč ob drugem terminu, ki bo pravočasno objavljen.
Za Dom v Tinjah: Jože Kopeinig, I. r.
V nedeljo, 24. februarja, ob pol treh popoldne gostuje Farna mladina iz Vogrč v Pliberku z veseloigrama:
Uredniške težave Trije tički
Povabljeni ste na smeha polni meh!
Farna mladina iz Št. Lipša vabi na burko
Trije ficki
ki bo v nedeljo, 24. februarja 1974, ob 10. uri dopoldne v farni dvorani v Št. Lipšu.
Gostuje: Farna mladina iz Dobrle vasi.
Prijatelji smeha prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ iz št. Vida v Podjuni vabi na burko
Trije tički
ki bo v nedeljo, 24. februarja 1974, ob 14.30 pri Voglu v Št. Primožu.
Gostuje: Farna mladina iz Dobrle vasi.
Prisrčno vabljeni!
Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejejo na
pustno prireditev
ki bo 24. februarja 1974, ob 14. uri popoldne.
Pripravile smo:
1.	Venček veselih in domačih
2.	Nebeško torto za vas
3.	Sem in tja — malo za šalo
4.	Moža je hotela spreobrniti — prizor
5.	Oba zelo muzikalična — enodejanka
6.	Le sosedovo poglej...
Na veselo svidenje!
Umrla Marija Zvvifter, Abujeva mati v Zahomcu
Kot smo že poročali, nastopa moški akademski zbor „graških študentov" po Koroški; preteklo nedeljo je nastopil dopoldne v farni dvorani v Št. Lipšu in popoldne v farni dvorani v Žvabeku.
V Št. Lipšu je farna mladina zelo dobro organizirala prireditev in poslušalci so bili presenečeni nad izvajanjem programa graških študentov.
Tudi v Žvabeku je bila dvorana nabito
Prisrčno ste vabljeni na
pustno prireditev
ki so vam jo pripravile gojenke obeh gospodinjskih šol v Št. Jakobu v Rožu.
polna in s tem dokazana življenjska volja v tem kraju. Predsednik Leonhard Katz je v svojem nagovoru pozdravi! poleg občinstva, ki so prišli ne samo iz suške občine, temveč tudi iz sosednjih krajev kot častne goste vodjo urada za informacijo in slovenskega kulturnega referenta pri deželni vladi, višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apov-nika, osrednjega tajnika Narodnega sveta dipl. jur. Filipa VVarascha in mag. Franca VVedenika.
Občinstvo je bilo navdušeno nad kvaliteto zbora, posebno buren aplavz pa je dobil domačin baritonist Jožko Srienc.
Zboru in njihovemu pevovodji Alešu Schusterju čestitamo, da so žrtvovali svoje počitnice v prid kulturnemu udejstvovanju med našim ljudstvom na Koroškem.
V ponedeljek, 4. februarja, so v Ziljski Bistrici pokopali 61-letno Abujevo mater Marijo Zvvitter iz Zahomca. Številni ožji in daljni rojaki so ranjko spremljali na njeni zadnji poti, domači g. župnik Kuchling je opravil pogrebne obrede s sv. mašo in materi govoril na grobu tople poslovilne besede. V imenu izseljencev je vzel od rajne Abujeve matere slovo predsednik Lovro Kramer, pd. Janšej.
Abujeva mati ima za seboj trdo življenjsko pot. Rodom iz Bicarjeve družine na Bistrici se je poročila z gospodarjem Abujevega doma, Jankom Zvvittrom, in mu umno in
pridno gospodinjila. Nacisti so Abujevo družino izselili v taborišči Rechnitz in nato Rastatt, po povratku v domovino pa sta z možem zopet obnovila opustošeni dom in modernizirala gospodarstvo. Mož Janko je leta 1969 umrl, nakar je gospodarila sama s svojimi štirimi sinovi dotlej, da je predala dom sinu Janku in njegovi mladi gospodinji. Služila je domu tudi poslej in smela ponosno zreti na mlade, rastoče družine svojih sinov in svojih vnučkov. Sedaj rajna Abujeva mati počiva ob strani svojega moža pri cerkvi sv. Martina. Bodi ji večni mir! Zaostalim izrekamo prisrčno sožalje.
f
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1974/75 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, tj. od 9. 2. 1974 do najkasneje 28. 2. 1974, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1973/74 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bodo morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi polovici junija 1974. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1974 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, 9020 Kia-genrurt, LerchenfeldstraBe 22.
Ravnatelj dr. Pavle Z a b I a t n i k , I. r.
Zbor graških študentov nastopa na Koroškem
.V
Srečanje čebelarjev v Domu v Tinjah
Dne 28. januarja je vabil Dom v Tinjah spet čebelarje na strokovno in družabno srečanje. Že kar vnaprej naj bo povedano, da je v vsem in popolnoma uspelo in povsem zadovoljilo mlajše in tudi izkušene čebelarje.
Kot pni je govoril iz svojih dolgoletnih izkušenj g. O it zel iz Borovelj o pravočasnem zimskem krmljenju čebel, to naj bi bilo vsaj le meseca septembra, da se še izrabi delovna moč poletnih čebel pri predelavi sladkorja, in se tako mladice, ki se še izležejo po poznem poletju, lahko čim, bolj spočite pripravijo na dolgo zimo. Tako si prihrani čebelar marsikatero neljubo presenečenje ob začetku vigredi. Poudaril pa je tudi potrebo vključitve čebelarjev v čebelarska društva in važnost strokovnega tiska in tudi povedal * da je Mohorjeva družba že pred 90 leti izdala prvi tiskani priročnik za čebelarje.
Vzrejevalec matic in oskrbnik pleme-nilne postaje »A. Janše« pod Zelenico g. Ciril Jalen pa nam je govoril o pomenu izbire matic in nam povedal, kako lahko pride vsak čebelar do dobrih gospodarskih matic, ker le po tej poti pride tudi do boljšega uspeha pri čebelarjenju. Pokazal nam je tudi skioptične slike o svojem delu pri izbiri in vzreji matic v domačem. čebelnjaku in na ple-menilni postaji pod Zelenico. Pa tudi
posnetke lanskoletnih proslav 100-let-nice A. Janše na Dunaju in na Breznici. Tako ni čuda, da so ga čebelarji spet prosili, da bi ga lahko obiskali pod Zelenico in na njegovem domu v Rodini na Gorenjskem.
Po dobrem kosilu, ki so ga nam pripravile č. sestre, nam je g. rektor K o -p a j n i g predvajal, kot prvim čebelarjem na Koroškem, film o življenju čebel v teku leta in nam tako odlično še enkrat v sliki pokazal, kar smo slišali v besedi od vseh predavateljev.
Dopolnil in zaključil pa je ta dan g. Holmar, župnik z Obirskega. Ko smo že slišali tehtne argumente pravilnega za-zimljenja in odbire dobrih matic, nas je opozoril na sodobno čebelarjenje oz. na vrste panjev od preprostih kranjičev in čebelarjenja na roje, preko skočidol-skega panja, ki je bil prvi panj s premičnim satjem pri nas na Koroškem, kočuharjem, Žnidaršičem, pa do novega obodnjaka oz. nakladnega panja in primerjal čebelarjenje v enem in drugem. Zaključil pa je z željo, da bi vsem čebelarjem v vseh panjih čebele nabrale čim več strdi.
Prehitro je potekel dan in s pobudami za celo leto so se morali čebelarji umakniti novodošlim tečajnicam. Prirediteljem in predavateljem izrekamo prisrčno zahvalo.	tf
Hitler und seine unbandige Liebe zum...
Prireditev bo v nedeljo, 24. februarja 1974, ob dveh popoldne v samostanski dvorani.
Spored: Srčnost na preizkušnji — Anka Nepoboljšljivka
Gojenke obeh gospodinjskih šol
SKD Globasnica vabi na
pustno prireditev
za otroke s prizori in z nagrado mask,
ki bo v nedeljo, 24. februarja 1974, ob 14.30, Pri Šoštarju v Globasnici.
Vsaka maska dobi nagrado! Otroci in starši prisrčno vabljeni!
SPD Globasnica vabi na Suhadolčanovo komedijo za mlade
»Srečna hiša, dober dan!11
(Nadaljevanje s 3. strani)
Berge und Fltisse nicht versetzen kann, miissen die Menschen versetzt vverden!"
Soviel einige Auszuge aus Berichten uber Sud-tirol.
Die bekannten minderheitenfeindlichen Kreise Karntens, in denen es auch noch unuberseh- und horbar nicht vvenige Menschen gibt, die faschis-tisch, nazistisches Gedankengut hegen, die auch Hitler nachtrauern und unfahig oder unvvillig sind, aus der Geschichte und den Ereignissen zu ler-nen, sollen vvenigstens vvissen, nur an einem einzigen Beispiel Sudtirol, wie „sehr“ Hitler den deutschen Menschen „geliebt“ und »geschatzt" hat! So „innig“, dal3 bei einem anderen Verlauf oder Nichtausbruch des 2. VVeltkrieges, heute keine deutsche Seele mehr an Etsch und Eisack leben vviirde.
Den Karntner Slpvvenen sei gezeigt, daB der
Menschenfeind Hitler, nicht nur die Juden ge-haBt hat und alle „Untermenschen“ anderer Na-tionalitat, sondern auch die deutschen Menschen, was seine Lugen entbloBt, er fiihrte den Krieg, um als „Fuhrer aller Deutschen", die deutschen Menschen zu befreien, wo sie auch leben mo-gen? Die Karntner Slovvenen seien dadurch versohnt, daB jener (Hitler) nicht nur die Slovvenen und andere Nationalitaten mit seinen Stie-feln getreten hat, sondern auch die deutschen Sudtiroler, vvobei er das vorgehen der Faschisten unterstutzte!
Wie sagten ubrigens die Faschisten zu den Sudtirolern immer: „Wem es unter Italien nicht gefallt, der moge (nach Norden) uber den Bren-ner gehn!“
Und wie sagen in Karnten „Superdeutsche“ und Slovvenenfresser in nicht geringer Anzahl zu den Slovvenen und deutschen »Verbundeten":
ŽELUČE
Dolgo je trpela in voljno ter vdano prenašala svoj težki križ. Enajst let je bila trdo priklenjena na posteljo. Zadnji četrtek, 14. februarja, zvečer jo je Bog rešil trpljenja. Dotrpela je Franca Žnidar, rojena 10. novembra 1926 pri Kovaču v Zelučah. Na njeni zadnji poti jo je pospremila velika množica ljudi. K zadnjemu počitku so jo položili minulo soboto v Bilčovsu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Leopold Kassl.
Naj počiva v miru. Staršem, bratu, sestri in drugemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje.
„Wem es in Osterreich nicht gefallt, der moge nach dem Siiden gehn! Hier brauchen wir keine Tschuschen und Landes- bzw. Staatsverrater!"
Wie ahnlich!
Herbert Guttenbrunner, Kottmannsdorf
v nedeljo, 3. marca, ob 14.30 pri Šoštarju v Globasnici.
Gostuje gledališka skupina DPD Mežica-Prevalje.	Prisrčno vabljeni!
DRUŠTVA, GOSTILNIČARJI, ŽENINI!
Če rabite muzikante za ples, ki igrajo in pojejo po želji v slovenskem in nemškem jeziku in po ugodni ceni, za kakršnokoli prireditev, se oglasite pri upravi našega lista (Lado).
„ Pokaži, kaj znašf
Pod tem geslom se bomo na praznik sv. Jožefa, 19. marca, zbrali v Šmihelu k
»TEKMOVANJU KRAJEVNIH OTROŠKIH SKUPIN"
Pomerili se bomo v:
petju — recitacijah — risanju — spretnostih
Voditelje otroških skupin prosimo, da javijo k sodelovanju svoje skupine oziroma posameznike, ki bi tekmovali za dotični kraj, najkasneje do 20. februarja tega leta, na naslov: »Vodstvo otroške mladine", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec — Klagenfurt.
Recitacije in obvezno pesem vam bomo doposlali. Poleg obvezne pesmi: »Krojaček na svetu", naj vsak zbor pripravi še dve drugi.
Natančnejša navodila vam bomo še sporočili.
Vodstvo »otroške mladine"
f	A
NOGOMET:
Jugoslavija zasluženo na finale v Munchen
Jugoslavija — Španija 1:0 (1:0)
Pred 65.000 gledalci, med katerimi je bilo okoli 40.000 Jugoslovanov, je jugoslovanska nogometna reprezentanca na VValdstadionu v Frankfurtu 13. februarja užugala ustrezno špansko moštvo z 1:0, in si s tem priborila vozovnico na sklepni finale svetovnega nogometnega prvenstva v Zahodni Nemčiji, ki bo čez štiri mesece v Munchnu.
Ves nogometni svet je bil tistega dne obrnjen na odločilni spopad dveh izenačenih enajsteric, čeprav imajo Španci z Jugoslavijo pozitivno bilanco. Motilo je tudi dejstvo, da jugoslovanski nogometaši še nikdar poprej niso zmagali nad Španci. To je bila prva zmaga, a hkrati velikega športnega pomena, bi lahko rekli.
Zanimivo je, da so zmago Jugoslavije prerokovali najboljši nogometni strokovnjaki, med katerimi je trener zahodno-nemške nogometne reprezentance Helmut S c h 6 n , ki si je že ogledal tekmo v Zagrebu (0:0), dejal, „da bo zanesljivo zmagala Jugoslavija, zlasti še zaradi o-zračja, ki bo vladalo na igrišču.1* Trenutno najboljši nogometaš na svetu, nizozemski profesionalec Cruyff, ki sedaj igra za Barcelono (prej Ajax), pa je trdil, da bodo Jugoslovani zanesljivo finalisti 10. svetovnega prvenstva.
Zmago jugoslovanskih nogometašev nad Španci v Frankfurtu je ves športni svet ocenil zelo pozitivno. Sicer je izražena samo z enim golom, a toliko bolj
v„______________________________________
Švedsko mestece Falun je središče letošnjega svetovnega prvenstva v klasičnih panogah (disciplinah). Začelo se je v soboto, 16. februarja, in bo trajalo do prihodnje nedelje (24. februarja).
Skoki
Pred 25.000 gledalci so bile klasične discipline otvorjene s skoki na 70-metrski skakalnici, potem ko so opravili običajno cere-
učinkovita, da je svet prepričala, da je jugoslovanska reprezentanca boljša in da zasluženo odhaja na svetovno prvenstvo med družbo 15 ostalih najboljših moštev na svetu.
Zlati gol za Jugoslavijo je dal branilec Katalinski že v 13. minuti, ko je odbito žogo vratarja Iribarja spretno streljal pod prečko v mrežo.
Če igra obeh enajsteric v prvem polčasu ni bila sicer lepa, vendar odločna in ostra (ne groba), potem moramo dodati, da je bil prvi del drugega polčasa slabši. Spanci so zopet zaigrali bolj napadalno, toda po 15. minutah so prevzeli pobudo spet „plavi“, ki so polagoma zagospodovali na igrišču ter vehementno napadali na španski gol, streljali skrajno nevarno, a njihova mreža je ostala nedotaknjena. Premoč Jugoslovanov je proti koncu naraščala in Špancem ni pomagala niti zamenjava dveh igralcev v moštvu.
Belgijski sodnik Loraux, ki v prvem delu igre ni imel vajeti popolnoma v svojih rokah, je to svojo napako v drugem polčasu popravil, tako da je z igre zapustil dober vtis. Jugoslavija je bila tudi v kotih 7:6 boljša.
Če povzamemo še enkrat na kratko igro v celoti s par besedami, potem moramo reči, da so se Jugoslovani bolje znašli na tekmi, odlično zaigrali v zadnjem delu polčasa, v celoti pa v dramatični igri zasluženo premagali Špance.
_______________________________________J
monijo s prihodom narodov na stadionu v Falunu, nato pa je govoril mladi kralj Karl Gustav XVI., ki je tudi otvoril nordijske discipline.
S 70-metrske skakalnice so se potem pričeli odvijati skoki pogumnih smučarjev-ska-kalcev, 64 po številu. Zmagal je prepričljivo vzhodni Nemec Georg Aschenbach s skokoma: 90 in 85,5 m ter 258,9 točke, 2. Dieter K a m p f (skoka: 85,5 in 83 m) tu-
di Vzhodna Nemčija, 3. Aleksej Borovi-t i n (Sovjetska zveza, s skokoma 85,5 in 84
m). Avstrijci so se uvrstili takole: Hans Wall-ner na 19. mesto (skoka: 83, 81,5 m), 24. mesto Reinhold Bachler (skoka: 81,5, 80 m), 41. Hans Millonig (Zahomčan, s skokoma 76, 76 m), 49. pa Anton Innauer (skoka: 70, 75,5 m).
Tek na 30 km
V nedeljo so smučarji tekmovali v teku na 30 km. Navdušenje prebivalcev Faluna in vse Švedske je bilo nepopisno, ko je njihov idol Tommy Magnusson osvojil v tej klasični disciplini zlato kolajno. Na naslednjih mestih so se uvrstili: 2. Finec Mieto, ki je veljal za favorita, 3. je bil presenetljiv Poljak Jan Staszel. Pri tem je zanimivo omeniti, da sta prvak Magnusson in Poljak Staszel vozila smuči iz umetne snovi, ki jih je izdelala avstrijska tvrdka.
Od avstrijskih tekačev je bil 27. Heinrich VVallner, 29. Herbert VVachter (Korošec), 32. pa Franz Scheiber.
SVETOVNO SANKAŠKO PRVENSTVO
Senzacija, ki jo nihče ni več pričakoval, se je zgodila na sankaškem svetovnem prvenstvu v Konigsseeju na Bavarskem (Zahodna Nemčija). Na svojem domačem sankališču v Konigsseeju je nekdanji svetovni prvak Josef F e n d t (Zvezna republika Nemčija), v zadnjem spustu enosedov še prekosil Hansa R i n n a , ki je veljal za neomajnega favorita, in osvojil zlato kolajno ter postal tako svetovni sankaški prvak. Razlika med obema je bila le pet stotink sekunde. Za njim se je uvrstilo kar pet vzhodnih Nemcev, ki so s tem potrdili, da še zmerom nadkriljujejo v tej športni disciplini.
Tudi pri ženskah je branilka naslova vzhodna Nemka Margit Schumannova dobila zlato, bronasto kolajno pa Uta Ruhroldova. Srebrno je osvojila zahodna Nemka Demleitnerjeva. Avstrijci so se uvrstili v enosedih takole: 7. in 8. mesto sta zasedla brata Schmid, pri ženskah pa Schaffererjeva 9. mesto, 10. Graf, 13. pa Mayr.
Dvosedi: 1. Bernd in Ulrich Hahn (NDR), 2. Schulze-Neumann (NDR), 3. in bronasto kolajno pa Avstrijca Schmid-Schachner.
HITROSTNO DRSANJE
Razburjenje je vladalo na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju v Innsbrucku, potem ko je v drsanju na 1000 m zmagovalka prvega dne na 500 m Rusinja Averina pri-
šla preblizu Američanke Sheile Voungove m je bila zaradi tega diskvalificirana. Svetovna prvakinja je zato postala Američanka Leah Poulos, 2. Keulen Deelstra (Nizozemska), 3. Pflug (Zvezna republika Nemčija).
Moški na 500 in 1000 m: 1. Bjorang (Norveška), 2. Suzuki (Japonska), 3. Bleeker (Nizozemska).
DVE ZMAGI HOKEJISTOV KAC
V celovški Mestni hali je dosedanji avstrijski hokejski prvak KAC dvakrat premagal tirolske hokejiste iz Innsbrucka, in sicer v soboto in nedeljo, obakrat z istim rezultatom 5:2. V soboto so izgledale tretjine takole: 1:1, 1:1, 3:0, v nedeljo pa 2:0, 2:2, 1:0. Obe igri sta prinesli rekordno število gledalcev, in sicer 10.000.
BOKS:
Arcari ostane svetovni prvak
Bruno Arcari, italijanski svetovni boksarski prvak v superlahki kategoriji, je u-spešno branil svoj naslov v Turinu proti Špancu Antoniu Ortezu z diskvalifikacijo v 8. rundi, potem ko izzivalec v 4. rundi ni bil le na robu poraza, temveč ga je Arcari izbil celo iz ringa. Arcarijev zadnji cilj je sedaj dvoboj proti Joseju Napolesu, ki je svetovni prvak vvelterske kategorije, kajti po težkem porazu proti Argentincu Charlesu Monzonu se zdi, da je Napoles le premagljiv.
oeeeeeeceeooeeeeoeeeaeeaeeeeeoeoc
Otroci iz Železne Kaple in okolice navdušili občinstvo
Brez velikega hrupa je bila naznanjena igrica „Medvedek na obisku", ki so jo uprizorili v domači farni dvorani kapelški šolarji v sodelovanju s tamburaškim zborom iz Zitare vasi.
Požrtvovalnim gospodom režiserjem, učiteljem Leniji in Antonu Stickerju, kakor tudi dirigentki otroškega pevskega zbora in zbora tamburašev gospodični Dorici Sticker-jevi se je posrečilo navdušiti številne gledalce, ki so nekateri prav od daleč prišli poslušat in pogledat, kaj more požrtvovalno delo napraviti iz otroških talentov. K njihovemu uspehu jim čestitamo in želimo tudi v bodoče še večkrat videti in slišati kaj podobnega.
Prireditve se je udeležil tudi predsednik KKZ g. Lovro Kašelj.
SMUČANJE:
Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah
oooooeoeeeeeoeooeoeeeeceioooooeooeeooooeoooeooeooocoooeooeeeeocoeoooooooeocooooeecooooeooecoooocoooeeoeoccoooeeeececccecceeocooeoeoooecooo
BORIS PAHOR :	15
trobi nji
To se pravi, da sta ga istočasno hudo napadala režim in, iz zasede, njegovi podrejeni. Seveda je izključil tiste bogoslovce, ker, ne samo da se niso držali njegovih naukov, ampak so se postavili proti njemu, svojemu škofu, a zdaj se je pokazala tista moč, o kateri je bil govor prej. Velikan je moral kloniti in postati upokojenec v bližini Vatikanskega zidu s častnim naslovom patraškega nadškofa, medtem ko je bila ravnatelju in monsignorju, ki je govoril gojencem o pljuvanju v krožnik, dodeljena administracija goriške nadškofije in je reški škof vzel k sebi izključene bogoslovce, da bi jih posvetil v mašnike.
Vera se je oddahnila.
„Pa bo res to izšlo v ilegalni reviji?" jo je vprašala.
„Menda ja. Samo v dvoje jo mislita izdati, zato lahko odločata in nosita sama odgovornost."
„Mislim, ker gre za osebe, ki jih vsi poznajo."
„Da, a saj to je tisti boj, ki ga mora človek bojevati podtalno, ker ga odkrito ne more. Tako bodo osebe, za katere gre, vedele, da so nekje spominske knjige, v katerih je zapisano vse, kar se jih tiče."
„Tudi drugače je prav, da nam ostanejo ti podatki današnje zgodovine." In pomislila je na svojo ihto, ko je od Roberta Preloga zahtevala več udarnosti, več vidnega upora namesto skritega zbiranja učencev slovenščine, zdaj pa je ob prvem srečanju z odkritim člankom prva podvomila v upravičenost takšnega izpostavljanja. Potuhnjena ušesa niso več vajena zvoku resnice, to je.
„Samo še eno stran imava, pa sva končali," je rekla Vera.
Nasmehnila se je. „Jaz imam čas."
„Ta stran je lepša," je rekla Vera in približala prste tipkam.
Vse drugače pa je bilo, ko so odšli skozi Mudo in se usmerili proti pobočjem gričev, ki se strmo vzpenjajo. Bilo je, kakor da bi prihajali v divjo špansko pokrajino z razritimi potmi in šibastim grmičjem, nad katero gospoduje duh skromnosti in zamolkle, nagonske samostojnosti; in niti ni bilo treba, da bi slutili vas onkraj vrha, da so se čutili sproščeni, revni, a samosvoji z istrskimi ljudmi. Če pa so se po rebri vzpenjale žene na osličih, da so ob lagodnih korakih živali topo pozvanjali prazni vrči za mleko, je breg oživel od bogastva podob. Kajti videli so žene, kako še v trdi temi zapuščajo vasi z natovorjenimi osliči, kako se spuščajo po bregu, se pomikajo v vrsti po ravni cesti do Kopra, kjer pustijo živali v hlevih in na dvoriščih, da lahko z vrči mleka tečejo na parnik. Tega potem pokriva povodenj kositrnih vrčev, medtem ko se žene umaknejo v zavetje in porabijo uro vožnje za dremanje, če ne piha prehuda burja in parnik preveč ne poplesuje. Ko se pa parnikov bok dotakne obrežja pred tržaškim Velikim trgom, se čez mostiček zlije hudournik vrčev, ki jih žene polagajo v škatlaste, s sivo pločevino obite dvokolesne vozičke. Potem pograbijo za ojesa in kolesa votlo ropotajo po tržaških ulicah, ki so še neprebujene, tako da se vozički ustavijo pred vežami in žene nosijo mleko po nadstropjih, preden se začne delovni dan. Ko pa je sonce že visoko nad Trstom, zapeljejo spet vozičke na obrežje in prenesejo vrče spet na parnik. Tako štrlijo vozičkom ojesa v zrak, stroj suva, one pa čepijo in sedijo med culami na krovu in pletejo nogavice iz domače volne; zagorele so in nekaj moškega imajo v potezah, a so zadovoljne, da so napolnile vrče s pomarančami in da iz cule štrli rep suhe polenovke. Ko se med pletenjem ogovarjajo, se skoraj zadirajo, in kakšenkrat se zadirajo tudi, ko
sedijo na hrbtu osličem in ti v rahlem drncu tečejo skozi vrtince prahu, ki jih s ceste vzdiguje burja. Seve, lepše je v dobrih letnih časih, ko lahko pletejo tudi na hrbtu osličev, dokler tem ne pride strma pot pod kopita; tedaj ostane samo še ritem enakomernega udarjanja kangel ob boke vzdržne živalce. Da, dotik z griči je bil rešitev od mesta in zapora, ki mu pokriva petino ozemlja; bilo je naenkrat kakor spomin na jutro, ko je bilo sonce še za Bazoviškim vrhom in so se zato njegovi žarki svetili kakor velik pavji rep. Občutek še neomadeževanega, pravkar iz morja vzdignjenega sveta. In stari svetilnik se v mrču muči, da bi si posnel megleno mreno z očesa, a človek ve, da se bo tisto krmežljavo oko rešilo slepote šele takrat, ko ga bo objelo sonce. Tedaj bo majhna lučka, ki je bila kakor upanje za brodolomce, ugasnila, ker se bodo z vrhov zlili po pobočjih do morja potoki zlate svetlobe.
Vera je vstala in zatelovadila.
„Zadosti za danes."
„Če hočeš, ti še lahko kdaj pomagam," ji je rekla. „Zvečer lahko ostanem v uradu."
„Bi? Res?"
Tedaj se je prikazala gospa Marija.
..Pridita večerjat," je rekla.
Ko je odšla, se je v zadregi obrnila k Veri.
„Pridi,“ je rekla ta in se nasmehnila. „Če nočeš, da jim povem, kje spiš." In prijela jo je pod pazduho.
V nedeljo dopoldne je mesto molčeče in zbrano, žena gre neslišno iz veže z aluminijastim loncem v roki, preči ulico in odstre niti rožljajoče zavese, ki zastira ozki vhod v mlekarno; trenutek zatem se prav tako tiho vrne in pazljivo drži lonec pred sabo. Potem je spet brezglasno trajanje, samo ulice g rej o zvesto k morju, a kakor da se razločno zavedajo, da bi brez hiš ne bile nič, da bi sploh ne mogle obstajati. In samo ljudje, ki so zdaj skriti, jih lahko združijo s hišami in dajo neki smoter potovanju k modri ravnini tam spredaj; tako da je videti, kakor da so
Čuden pogreb
V decembru tistega leta je bila huda zima. Sneg je na debelo pokril ravnine, z dvojno višino pa planine. Gorski kmetje in kajžarji so bili odrezani od sveta. Ostajali so v svojih hramih, cepili treske, popravljali košare in koše in drugo orodje. Gospodinje so se zaposlovale s prejo volne in izdelovanjem tople volnene obleke in obutve. Le tu pa tam je sosed gorjanec obiskal soseda, da sta se v zatišju lesenih sten pomenila o vsakdanjosti.
Nekega večera, ko je mraz spet pritiskal med lesovi in je mesec osvetljeval bela zasnežena pota, je prišel kmet Borovnik k Jevšniku, da se pomenita o kolinah. Koline, da, so bile v gorah tisti čas še velik domač praznik. Prišel pa je Borovnik ravno pravi čas, ko so v izbi ob postelji klečali vsi domači in žebrali molitvice ob umirajočem starem očetu Jevšniku.
Borovnik je prizadet tiho pokleknil. Ko se je umirajoči sosed Jevšnik v smrtnem strahu še Poslednjič stresel in je njegov pogled bledo ugasnil v večnost ter se je na leseni očrneli strop prilepil vzdih: „Bog daj pokoj njegovi dušil' je tudi Borovnik obrisal solzne oči. In ostal ie celo noč kot straža pri umrlem Jevšniku. Novico o smrti Jevšnika je v jutru raznesel v soseščino.
Po dveh dneh in nočeh, ko so ga stražili do-mači in bližnji sosedje, so mrliča prenesli na Podstrešje, ga položili v črno pobarvano krsto, kjer naj počiva, dokler sneg nekoliko ne odleze in bo pot do fare mogoča za prevoz na pokopališče.
Omeniti je treba, da so v višjih hribih bivajoči gorjanci tisti čas imeli pri hiši pripravljene
5P®eoeeoeeoeeaeeeeeeeeeeeceeeoooe
%	y
VERA M. VOLK:
Zimska noč
Rahlo padajo snežinke kot kristali na dolino, zvezde plešejo mazurko, mesec svira mandolino.
Zvončki v zraku zacingljajo: ljubke, nežne nočne vile, sanjajoče v tihem gozdu, so se mahoma zbudile.
Kot kristali se snežinke lesketajo v mesečini; angel božji se sprehaja v zimski noči po dolini.
O
s®®®eoooooooeecoooeeoeooecoeeoooo
mrtvaške krste — za vsak slučaj, posebno za zimski čas. Kmetje so krste izdelovali kar sami doma.
Tako je oče Jevšnik na podstrešju, zmrznjen, počival in čakal na prevoz v dolino.
Stara ura, ki se je sredi decembra v izbi, kjer je ugasnilo borno življenje gorjanca, ustavila, jo zopet tiktakala in štela ure, dneve in tedne. In udarila je ob treh popoldne na predpustno soboto. Mladi gospodar Ožbej je tedaj poslal sina Urheja k sosedom, da jih povabi na pogreb, ki naj bo v ponedeljek. Nato je Urhej moral pregaziti pot v dolino, da je gospoda župnika obvestil o smrti svojega dedeja.
Gospod župnik je naročil:
„Torej v ponedeljek, točno ob 11. uri dopoldne bodite z mrličem pri cerkvi! Razumeš?"
Da, Urhej je razumel in si zapomnil uro. Grede je o pogrebu obvestil znance in sorodnike vzdolž poti in v sosednji Spodnji vasi. Bil je lep,
Znana tovarna detergentov (pralnih praškov) ..Sneguljčica" je zabredla v velike težave. Skladišča so bila polna blaga, ki ni šlo v denar. Delno je bilo krivo to, da je bilo tržišče vse preveč zasičeno z detergeni številnih drugih tovarn.
V upravi podjetja so dobro vedeli, v katerem grmu tiči zajec. Konkurenčne tovarne so namreč znale z uspešnejšo reklamo privabljati kupce za svoje detergente.
Na sestanku delavskega sveta so sklenili, da je treba reklami posvetiti več pozornosti. V ta namen naj bi angažirali tisk, radio in televizijo. Reklama pa naj bi bila nadvse originalna.
Že naslednjega dne so se v časopisih pojavili oglasi, v radiu reklamna besedila, na televiziji pa so napovedovalci dvakrat na dan ponavlajli: „Kdor pere s .Sneguljčico’, bo imel perilo tako belo, kot je bel sneženi mož."
„To še zdaleč ni originalno!" je grmel direktor. „izmislite si kaj takega, česar doslej še nihče ni objavil!"
Kazalo je, da je šef reklame dobil navdih in na časopisnih straneh so se pojavili oglasi:
„Naš detergent ne pere sam, potrebno je tudi malce mencanja."
Ker je bil večji del dosedanje reklame
tovarn osnovan na geslu: ........detergenti
perejo sami..je bila nova domislica zares nekaj novega.
Direktor je bil zadovoljen.
sončen dan in južni veter je popival sneg s pota sredi gozdov. Urhej se je pogreba veselil, da je skoraj vriskal v sončni dan.
V nedeljo, rekli so ji predpustna, so zvečer prišli stražit bližnji in daljni sosedje. Domači hlapec Boštl in sosed Podgornik sta šla na podstrešje, vzela mrtvaško krsto, ki je stala nedaleč od druge, enako črno pobarvane. Varno, zelo varno sta jo prinesla v izbo in jo spoštljivo postavila na mrtvaški oder. Dve sveči in dokaj znancev sosedov in sorodnikov je stražilo ob mrtvaški krsti. Ko se je zvrstilo nekaj rožnih vencev in so pokropili črno krsto, se je pričel vsakdanji pomenek. Gospodinja Zefa je pridno oblagala mizo s črnim in belim kruhom, zakuhanim moštom in domačim žganjem, katerega so se moški pridno posluževali.
„Da bomo točni, kakor zahtevajo gospod, bomo rajnega odpeljali že ob 7. uri. Pot je dolga in zaradi južnega snega naporna. Sani s krsto bomo vlekli do križpotja nad Podbregarjem; nato ga boste sosedje izmenoma prenesli do cerkve." Tako je odločil nekoliko neroden sin Ožbej, mladi gospodar Jevšnik.
Pred sedmo uro so krsto varno položili na velike samotežne sani, jo z vrvjo privezali, na
zadnji konec pa posadili babico Katro, vdovo rajnega. Moški so se zvrstili spredaj, zadaj pa je stopala Jevšnikova družina s služkinjo, teto in štirimi otroki. Dve dekleti iz soseščine pa sta sani po potrebi na klancih zadrževali.
Sani so drčale in rezale sneg. Tu pa tam so zdrknile po gladki, poledeneli koreniki. Pogrebci so se pogovarjali, delali načrte za pomlad, ki prihaja tudi v najvišje lege. Boštl je pomislil: „Kakor drsijo sani, tako hiti čas in mi hitimo z njim — kmalu bo Velika noč in ...“
Bili so na strmem klancu in na ovinku so sani z zadnjim delom ženskam ušle po koreniki na levo; na to pa prednji vozači niso bili pripravljeni in sani so butnile v deblo smreke. Babica se je zvalila v sneg, krsta pa se je od udarca odprla in — iz nje so se vsule suhe hruške ali kvoce.
Preplah je bil strašanski. Ženske so vile roke, otroci so preplašeno strmeli v prazno krsto, Jevšnik je bil zelen od jeze, žena Zefa je spreminjala barvo, moškim je šlo na smeh, Podgornik pa je hlapca Boštlna dregnil v rebra:
„Ti, saj ... meni se je krsta zdela nekam čudno lahka..."	(Dalje na S. strani)
Dobra
reklama
„Vidite, saj se da nekaj narediti, samo človek se mora poglobiti v problematiko."
Zaloge v skladiščih pa se kljub novi reklami niso prav nič zmanjšale. Tovarna je proizvajala dnevno okoli šest ton detergenta, prodala pa ga je komaj dobro tono, v najboljšem primeru dve. Zaboji z blagom so se kopičili na tovarniškem dvorišču.
Direktor je izgubil živce in podal ostavko. Tako so mu svetovali tovariši na občini. Članom delavskega sveta je svoj sklep pojasnil z „bolezenskimi razlogi".
Položaj v tovarni je bil kritičen. Boriti so se morali za uspeh na tržišču, obenem pa še iskati novega direktorja.
Občina je sicer razpisala zanj natečaj, vendar se ni nihče prijavil. Celo nekateri tovariši, ki so od zgoraj dobili namig, naj konkurirajo, so odrekli pokorščino.
„Svoje družine ne morem hraniti z detergentom," se je opravičeval eden izmed kandidatov.
Šef propagande je bil ves iz sebe. Občutek odgovornosti ga je prisilil, da je prebil dve noči v pisarni. Pozno ponoči, pravza-
prav že pred zoro, se je nenadoma udaril po čelu. Njegovi sodelavci, ki so bedeli z njim, so se zdrznili.
„Pa so res sitne te preklete muhe," je dejal eden.
„ Kakšne muhe, dobil sem idejo!" je vzkliknil šef in se še enkrat udaril po čelu.
Se istega dne so večerni listi objavili debelo tiskan oglas naslednje vsebine:
„Hočete postati direktor .Sneguljčice’? Sodelujte z nami! Razpisujemo edinstven nagradni natečaj, vsak kupec našega detergenta lahko postane direktor naše tovarne! Pogoji bodo objavljeni v jutrišnji številki."
Kot bi mignil, so bili časopisi razprodani.
Naslednjega dne so bili objavljeni pogoji:
„V eni izmed škatel našega detergenta, ki smo ga pravkar dali na tržišče, je poseben kupon. Srečni dobitnik tega kupona bo naš novi direktor. Osebni dohodki bodo
420.000	starih dinarjev mesečno."
Že po dveh dneh je bila tovarna .Sneguljčica’ zasuta z naročili. Delali so v treh izmenah ter komaj zmogli vsa naročila. Detergent .Sneguljčica’ je postal najbolj iskano blago na tržišču.
Posel pa cvete še kar naprej. To pa zato, ker doslej še nihče ni našel škatle, v kateri bi bil kupon, ki prinaša direktorski fotelj.
Sicer pa v tovarni direktorja prav nič ne pogrešajo. Njegov položaj tako ali tako že zaseda nekdanji šef propagande.
Zoran B.
borovci na grebenih gričev konjeniki, ki so se vzdignili na stremenih in se tudi oni čudijo tišini kamnitih strug.
Ob kanalu se zbranost rahlo pretrga v presledkih, ko verniki zapuščajo cerkev Svetega Antona, a ti skoraj da ne škodijo tišini, ampak jo celo poglabljajo s svojimi stopinjami, ki so hitre in mehke, kakor da bi noge zadnji trenutek zadržale stopala, da ne bi premočno udarila ob Pi°čnik. Samo okoli poldne se gneča pred cerkvijo zgosti, tedaj pa prihajajo verniki iz srbske pravoslavne cerkve ob ^analu in so že odzvonili zvonovi tudi grške pravoslavne cerkve zraven pristaniškega poveljstva. To je čas, ko je tudi Korzo pisano sprehajališče vse do Borznega trga, do elikega trga in naprej vzdolž Mola San Carlo.
Na obrežju ne, tukaj se mir razplete dosti prej, ker se Parnhci polnijo s kopalci in se piščal ob dimniku nič ne Pomišlja, ko je treba zatrobiti znamenje za odhod. (Go-' se P°d občinsko palačo vznemirijo in vzletijo, a zdaj “O P'ecej bolj leni, ker ni še mater z otroki ne prodajalke s koruzo.) Pomorščak povleče mostiček z brega in za-mudniki se oprijemljejo jeklenih vrvi, da stopijo na krov, medtem ko pri strojih pozvanjajo kapitanovi ukazi in pod . Jm° kipi spenjena voda; potem se nabrekli valovi odbi-J-Jo od obrežja in krma se začne pomikati ritenski proti 0 Prtemu morju. Pred Velikim trgom potem čakata še dva 0 'e^na Parnika, tisti za kopališče ob Ozkem rtiču in tisti Milje. Za Gradež odhaja od pomola San Carlo, kjer 7° °e navadni beli motorni čolni in moža z velikima lijakoma pred usti vabita na izlet po pristanišču. Voziček s s adoledom ima na stranici podobo stolnice Sv. Justa in Cipa ob nji. Šesterec brez krmarja pa poševno reže pri-° an in je podoben dolgemu vodnemu komarju.
Zapustila je oboke in šla čez trg z občutkom, da ie pravkar vstala po dolgi bolezni in da si želi toplote sončil ^ar.^ov na koži; po tistem popoldnevu v jadrnici se ni P''bližala morju in zdaj se zaveda, da je del avgusta ne-s luno spolzel mimo nje. In zdi se ji, da je tudi Danilo ne-am odšel in ga zdaj ne bo na pomolu. Odveč se mu je 6 °’ da bi jo čakal, ko pa se ona tako nevljudno ob-
naša; saj mu ne manjka deklet, ki so bolj prikupne, pa, in to je zelo pomembno, dosti bolj izobražene kakor ona. Obenem si zatrjuje, da je svojo naklonjenost do nje zelo odkrito pokazal z vsem svojim vedenjem in da ni vzroka, da bi podvomila o tem, a spet si pravi, da je njegovi ljubeznivosti lahko vzrok tudi prijateljska skrb za slovensko dekle, ki se ji pozna, da je v mestu novinka. Ne, ne, nič ni novinka, Danilo ni imel tega vtisa, prej bi rekla, da je mislil o nji, da je razočarana nad življenjem, izkušena ženska, ki sedi sama na koncu pomola in je jedka in posmehljiva. A tudi to ni res, saj jo je potem v kuterju razbral, ko je rekel, da se hudobni ljudje ne hodijo spovedovat pred ponočnim morjem. Prišel bo, seve, da bo prišel.
A ko ga prvi trenutek ni opazila sredi gruče, ki se je gnetla na pomolu pred parnikom, jo je trpko spoznanje objelo kakor hladen val, ki zaveje iz pravkar odprte kleti. Ko pa jo je prijel za komolec, je čutila, da se ji vzpenja po vratu topla plima, ki bo vsak hip vidna na njenih licih, a ne moti je, da jo bo čisto gotovo opazil. Zdaj jo prevzema odrešujoče veselje, da je spet ob nji, da je s tem končano temno obdobje in ji je odprta pot v toploto in luč.
„iskala sem vas," je rekla in hotela, da bi bil poudarek razločen. In bilo je, kakor da se opravičuje za obnašanje ob njegovem obisku, obenem pa je ta vzklik pomenil priznanje odkritega zaupanja. Kakor da se ta trenutek prvič zaveda potrebe po moški zaslombi, o kateri je tolikokrat brala, a je mislila o nji posmehljivo, kakor da velja to samo za razvajene, mehkužne ženske.
Videti je bilo, da je Danilo preslišal naglas njenega stavka, ker so ju gruče potiskale proti mostičku. A ko ji je pomagal na mostiček in je bil zadaj za njo in je njegova dlan rahlo prijela za njen levi laket, je rekel: „Pravzaprav je to najino vikanje brez potrebe." In ker ni nič odgovorila in je samo čutila nenavadno ugodje ob dotiku njegove roke na laktu, je vprašal: „Ni res?" Tedaj je prikimala, a tedaj sta tudi že bila na ozkem hodniku na krovu
in si ni mogla predstavljati, kako se bo pogovarjala z njim, ko ne bo več hodil za njo.
A že sta se preprosto vzpela po stopnicah na gornji krov in se ustavila zraven kapitanove utice. Parnik je visel z belim bokom nad pomolom, stroj je suval in vijak je ogorčeno mlel zeleno vodo.
Sonce je peklo in ob širokosti njegovega zmagoslavja so bili črni naočniki na nosovih potnikov smešne pustne igrače; postaren gospod s slamnikom na glavi je sedel na robu klopi, imel je bele hlače, ki so bile na trebuhu napete, ko da je skril podnje gumijasto vrečko.
Parnik se je obrnil in plul med branom in žerjavi Prostega pristanišča. Pomoli so prazni, skladišča zaprta, samo zdolž enega pomola je privezana tovorna ladja z debelo krmo, ki je vzbočena kakor poševna črna streha nad velikimi, preklastimi lopatami vijaka. Stara škatla grške trgovske mornarice.
„Ce človek pomisli, da je bilo pristanišče pred vojsko gozd jamborov," je rekel z glasom, ki je bil hkrati zasmeh-Ijiv in trpek.
Mislila je na očetov obraz, ko je v Milanu pripovedoval o neverjetnem prometu na obrežju, po pomolih, mimo skladišč, pred katerimi sta bila razsuta kava in sladkor; njegove besede so bile kakor besede človeka, ki je pravkar prišel od pogreba.
„Moj oče je bil do prihoda Italije tukaj železničar," je rekla.
„!n potem?" In videti je bilo, da mu je bolj do usode človeka, ki je njen oče, kakor za potrditev vsem znane zgodovinske resnice, da je bilo tržaško mesto ustvarjeno za zaledje in da bo brez njega počasi hiralo.
„Poslali so ga v Milan, kjer pa se ni mogel udomačiti. Zmeraj je bil kakor riba na suhem." Pomolčala je. „ln če je res, da lahko človek zboli zaradi notranje stiske, potem je on podlegel domotožju in nepomirljivi žalosti, da je zmagala krivica."
(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 24. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 25. 2.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Dr. A. Feinig: Hišna, ledinska in krajevna imena v Rožu. — TOREK, 26. 2.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 27. 2.: 13.45 Informacije — Poper in sol
—	ČETRTEK, 28. 2.: 13.45 Informacije — Pri koroških zborih — Za našo knjižno polico. — PETEK, 1. 3.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti.
—	SOBOTA, 2. 3.: 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 24. februarja: 8.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Falunu: tek na 50 kilometrov
—	moški — 16.00 Živordeči avtobus: »Gradbi-šče“ — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Wicki in močni možje: „Past“ — 16.55 Za otroke od 11. leta dalje: Kenguru Skipy: „V zadnjem trenutku" — 17.20 Peter, risarski film — 17.25 Za družino: Nekoč in sedaj je pojutrišnjem — 17.55 Otroški svet od A do Z — 18.00 V nedeljo ob šestih. „Mladi Hofmannsthal" — 18.30 Mumie-rovi otroci — 19.00 Družina Schongruber: »Rojst-ni dan" — 19.25 Zgodbe o Gustavu — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času
—	20.15 Maškare v Imstru — 21.05 Priti bi morali poleti; Edna 0’Brien — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 25. februarja: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter: „Gost pri Pavlininih sorodnikih — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Dvojica: Ugrabitev po špansko — 21.05 Sola za starše: avtoriteta — 21.15 Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 26. februarja: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Arnie: „Lasne stvari — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Beljaški pust — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.20 Priznanja moža.
SREDA, 27. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse (18): polarizacija — 10.30 Tako gospodari trgovinski obrat — 11.00 Program za delavce: Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Ura gospoda Fuja — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Mali športni ABC: bedminton — 17.35 Lassie: „Galeb“ — 18.00 Za družino: Eskimi na Aljaski; film Walta Disneya — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Pomoč, po primeru Laos. Sestavil Herbert Hutterer — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Srečanje z živaljo in človekom — 21.00 „Ubogi norec", predstava iz gledališča Josefstadt, drama Hermanna Bahra —
21.50	Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 28. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gotika v Avstriji
—	11.00 Obraz stoletij: iznajdba države — 11.30 Prva pomoč: Šok — 12.00 Francoščina — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 »Ljubljeni podlež", filmska šaloigra o francoskem ženskem junaku — 21.45 Specializirani človek — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 1. marca: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse: Dvojni efekt — 10.30 Živordeči avtobus: Gradbišče — 18.00 Orientacije — 18.25 Toby in Tobias, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico: »Grajski duhovi" — 18.55 Oddaja Avstrijske sindikalne zveze — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Onedino-va linija: »Denar ne smrdi" — 21.10 Odkrito povedano — diskusija ORF — 22.15 Pestunja proti volji, filmska komedija.
Iščemo pisarniško moč z dovršeno trgovsko šolo za zaposlitev v javni službi v Celovcu. Znanje strojepisja in stenografije ter obeh deželnih jezikov je pogoj. Starostna meja od 18 do 35 let. — Prijave na upravo našega lista. Telefon 0 42 22 - 84 3 58.
SOBOTA, 2. marca: 15.55 Koncertna ura — 16.55 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 17.20 Za otroke od 11. leta dalje: Pips, zgodba o gepardu — 18.00 Za družino: Družina Partridge: »Zakaj ne takoj Las Vegas?" —
18.25	Toby in Tobias — lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Madžarska v duru in molu, glasbeni film — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Zarezujem rad z nožem v lubje; biološka opažanja s Heinzem Conradsom — 21.20 šport —
21.50	Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Mrtvec igra na klavir.
_____________________________2.	PROGRAM
NEDELJA, 24. februarja: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Prerezi — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Mrlič je v napačnem kovčku; italijanska kriminalna komedija — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 25.	februarja:	18.30 Televizija
v šoli: Živordeči avtobus — 19.00 Prva pomoč: »Varstvo pred nevidnim sovražnikom — 19.30 Čas v sliki	in	kultura — 20.00	ORF danes —
20.06	Šport	—	20.09	Izobrazba	— aktualno —
20.15	Impulzi (3): komunikacija — 21.50 Avstrija v sliki — 22.10 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 26. februarja: 18.30 Televziija v šoli
—	19.00 Morska biologija — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Kaj je novega Pussy? Filmska groteska o modnem žur-nalistu, ki preveč posveča svojo naklonjenost premnogim ženskam — 22.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — Čas v sliki in kultura.
SREDA, 27. februarja: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Obraz stoletij (4): Država je iznajdena — 19.00 Matematični kabinet (8): Pažnja, past I — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Trpljenje komedijantov; film o ubožnem življenju španske igralske skupine
—	21.35 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 28. februarja: 18.00 Iz šolskega televizijskega programa: Ivana, devica Orleanska
—	19.00 Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF danes — 20.06 šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Svet in znanost —
21.00	Georg Šolti in čikaški simfonični orkester
—	21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
PETEK, 1. marca: 18.30 Iz našega televizijskega šolskega programa: Tako gospodari industrijski obrat — 19.00 Angleška zgodba — 19.15 Učna tehnika za odrasle (6): »Zakaj se uničimo?"
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Barbara Loden — 1970: Vanda — 21.55 Avstrija v sliki
—	22.15 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 2. marca: »Nasvidenje": Uli in Marija (gorski kmet), domovinski film — 18.30 Slučaj zraven: »Kcnkurz" — 18.55 Glasbena poročila — nato veselje ob glasbi — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Rajši mlado vdovo; veseli film o mladem Angležu, ki se mora v Siciliji spoprijeti z različnimi krajevnimi tradicijami — 21.50 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 24. II.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki — 12.25 Poročila
—	Nedeljsko popoldne — 17.40 Moda za vas —
17.50	Poročila — 17.55 Konjske dirke — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.35 A. Kovačič: V registra-turi — 21.35 Mesta: Ohrid — 22.05 Športni pregled — 22.40 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 25. II.: 8.10 TV v šoli — 9.30 TV v šoli — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.30 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.45 Tetina ohcet — 18.10 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnki —
20.25	3-2-1 — 20.35 K. Cipcl: Dundo maroje —
22.25	TV dnevnik.
TOREK, 26. II.: 8.10 TV v šoli — 9.35 TV v šoli
—	10.05 TV v šoli — 14.55 Rim: Nogomet Italija : ZRN — 17.35 Mrtvi kurenti — 18.00 Obzornik
—	18.15 Košarka Olimpija : Innoccenti — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Pogovor o nalogah sindikatov — 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi
—	22.10 TV dnevnik — 22.25 Glasbena oddaja. SREDA, 27. II.: 8.10 TV v šoli — 10.50 TV v
šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.40 Po-ly in črni diamant — 18.10 Obzornik — 18.25
Navadna ladja — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavna glasba — 19.20 Ne prezrite! — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	3-2-1 — 20.35 Čudodelka — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 28. II.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.00 TV dnevnik — ponovitev —
15.25	Francoščina — ponovitev — 15.55 Madžarski TV dnevnik — 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 18.10 Obzornik — 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Fantastične variacije — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 1945 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — 21.40 Tihi dolgi boj — Monitor — 22.10 TV dnevnik —
22.25	Rokomet Jugoslavija : Bolgarija.
PETEK, 1. III.: 8.10 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.35 Veseli tobogan: Maribor
—	18.05 Obzornik — 18.20 Jugoslovanska folklora — 18.50 Mozaik — 18.55 Cesta in mi — 19.05 Nalezljive bolezni — 19.25 TV kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 UTVA — 22.15 TV dnevnik — 22.30 Umetnost in človek.
SOBOTA, 2. III.: 9.30 TV v šoli — 14.45 Nogomet Proleter : Partizan — 17.30 Jugoslovanska folklora: Baranske buše — 18.00 Obzornik —
18.15	Zgodba o konju — 19.05 Moda za vas —
19.15	Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanka
—	19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranje politični komentar — 20.25 3-2-1 — 20.30 Festival popevk — 22.00 Barvna propagandna oddaja — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Pravnuki — 22.45 Cannon — 23.30 Natu-rizem — 23.45 Festival popevk.
>/•
Čuden pogreb
(Nadaljevanje s 7. strani)
Boštl pa je odgovoril: »Saj pozimi v kašči še prekajeno stegno zlahni — kaj, da bi mrlič ne!“
„Kateri vrag pa vama je pokazal tole krsto? — Klete beštrge!" — se je Ožbej razhudil in stiskal pesti.
Hlapec Boštl pa je jezno odgovoril: „Saj to je, noben hudič nama tega ni pokazal — čemu pa devljete kvoce v mrtvaško krsto!"
Gospodinja Zeta se je čutila strašno prizadeto in je sorodnici prišepetala na uho:
„Veš, skrila sem jih pred Boštlnom in deklama, ki vse pretaknejo in pohrustajo, kar jim pod roke pride!" Ni pa videla, kako jo mož strelja z jeznimi pogledi. Seveda, sramota je bila za celo hišo kar prevelika. Pogrebci so v zadregi vsi obmolknili. Le Jerčka iz Grabna se je hudomušno posmihala.
Podbregar je košato izpljunil čik, kot bi imel tri grunte, in je spregovoril:
„E kaj, eno uro smo vozili kvoce! Naj bo, saj ni prvi april, ampak predpust! — Zdaj pa pojdimo nazaj po mrtvega gospodarja, saj nas gotovo že težko čaka. Na podstrešju mu bo postalo vroče."
In res so se štirje moški spravili na pot nazaj na Visoki vrh. Ženske, ki so staro Jevšnico pobrale s snega, pa so z njo odšle nizdol, da si pri Zefini sorodnici odpočijejo, moški pa ogledajo živino v hlevih.
Kmalu so pridrsele sani s pravo mrtvaško krsto do Spodnjega brega in se pri Gašperju ustavile.
»Tako bi bili lahko naredili tudi prej!" je rekel Grčar.
»Zakaj pa nisi to svetoval že ob štirih zjutraj?" je siknil Boštl. „Je li, tista hudičeva voda ti je jezik zavezala, he?“
Gašper pa ga je nazaj usekal: »Meni jezik, tebi pa pamet, zato si pa s tako lahkoto nesel kvoce na sani!"
Skoraj bi bil nastal prepir med njima, da ni pristopila gospodinja Zeta, ki je z odločno kretnjo brez besede pognala sprevod z mrličem naprej proti fari. Ob pol eni so vendar prispeli na pokopališče.
Ob odprtem grobu je gospod hitro opravil obred in nato spregovoril:
»Rajni je moral dolgo čakati, da smo ga položili k mirnemu počitku. Trda zima ga je zadrževala na podstrešju, a danes so mu po gozdovih že prepevale ptičke. Tudi naši pevci so čakali, da bi mu zapeli v slovo, a so odšli, ker niste bili točni. Bog mu daj pokoj! V življenju pa je imel prilike dovolj, da si je na osem križev nabral teže in naj mu jo odkupi božje usmiljenje in večno plačilo! Amen!"
Ko je gospod pokropil grob in vernike, je hitro odšel proti zakristiji.
GOSPODINJE!
Rutar-Center
® vam olajša delo v kuhinji 6 Posodo vam pomije $ pomivalnik —
® Geschirrspiiler ® Dobite ga tudi za nekaj dni ® brezplačno in neobvezno ® na poskušnjo!
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381
NUDI VEDNO VEČ!
Mladi Urhej pa je stekel za gospodom, ga zadržal in mu tiho povedal: »Gospod župnik, ko bi mi bili danes točni, bi vi bili pokopali kvoce ...“
»Kaj čvekaš, smrkavec!" se je gospod razhudil in izginil skozi vrata v zakristijo. Ko pa je šel proti župnišču, od koder je že dišalo po fižolovi juhi, je za njim hitro stekla Jerčka, ki so ji rekali tudi »vaška reglja".
No in sedaj si lahko mislite, kako je zgodba o pogrebu kvoc šla od vasi do vasi po celi dolini, ki je štela devet far. Tako je ta zgodba, čeprav je njena pot od Visokega vrha do danes dolga in stara sto let, prišla pod pero, ki je napisalo to pripoved.
Tisto gorovje in tiste drče, klanci in ride pa so danes velika poseka. Naredil jo je čas in potreba časa.
ŠKOCIJAN:
Kmalu bi se razšli
(Nadaljevanje s 1. strani) mil. šilingov, kar je predvsem »zasluga" nepravilnega poslovanja pri graditvi kanala in mrtvašnice.
Proračun je bil sprejet z glasovi dVP, SPd in GL; FPd je bila iz nerazvidnih razlogov proti.
Gospodarska lista se zaveda
odgovornosti za občino
Do hujšega prerekovanja (med OVP in SPO) je prišlo med razpravo o prošnji družine Planinšek, da bi ji občina prodala okoli 600 m2 zemlje (za igraditev še večjega bara). GL je izrazila mnenje, da se občinska zemlja ne sme prodajati, ker — prvič
—	za to še ni denarne potrebe in — drugič
—	ker se ne ve, ali bo občina to parcelo še sama potrebovala. Prošnja je bila odklonjena z glasovi OVP in GL.
Nato so stranke še odobrile podpisanje zadolžnic (Schuldscheine) za kredit in sicer: Landeshypothekenanstalt 3,5 milijona in RAIKA Dobrla vas 1 mil. šilingov.
Diskusijski prispevki zastopnikov GL so izpričali resno pripravljenost slovenskih mandatarjev, da zavzamejo k vsem družbeno in gospodarsko važnim vprašanjem v občini dobro utemeljena stališča v korist vseh občanov.	Hab.
E L T E R N I
MALER ist einer der bestbezahlten Berufe. VVollen Sie Ihren Sohn MALER lernen lassen? Dann nur in einem der modernsten Betriebe.
Kost und VVohnung vverden beigestellt.
Malerlehrlinge
sucht
Klagenfurt, KoningsbergerstraBe 20 Telefon 32 4 54
Naš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100,— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.