k%Y M ¦ / Wien St. 18. V Gorici, 2. maja 1879. Tecaj IX. „SoLa" izhaja vsak petck in velja po§to prejemana ali v Gorici na dora poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „$o~ $lanieahte se plaeuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr» ce se tiska 1 krat Zavece firke po prostoru. SOČA Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 sol do v v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron", in na starem trgu.— v Trstu v tobakarni-ci „Via dclla caserma 60". Dojiisi naj se blagovoljno posiljajo nreilni§tvn „SoCe" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narocuina pa o8krbniStvu„Soeo" Via del Giardirio'-'Y".Zoratti-jevi WSi II. nadstr. Itokopisi se ne vraSajo; dopiei naj se blagovoljno frankujcjo, — Delalcem in drugira nepremoznim se naroCnina znifca, akoso oglase pri uredniStvu, Glasilo slovciiskcga politicnega drustva goriSkcga m braiubo narodnih pravic. Cesarjeva sreberna poroka. Na Dunaji 28. aprila. (Izv. poi-ofiilo.) Nena-vadno slovesnost je praznovala zadnje dni cela avstrij-ska dr&iva; od blizu in daleC so se prisli priklonit naSernu svitlemu cesatju in blagi eesarici zastopniki posameznih deM in druStev k sreberni poroki, na-rodje in druStva so tekmovali mej seboj, kako bi naj-dostojnejSe izrazili svojo vdanost do najviSega presto-la. In mej narodi, ki so izrazali svojo ljubezen in zvestobo visokima jubilantoma, gotovo nij nikdo od-kritosr&neje govoril, kakor Slovenec. Slovcnski narod je po Stevilu in po blagostanji najzadnji narod nase wnogojezicnc drzave, a v ljubezni do cesarja in njegove rodovine prvi. Kedar se govori o lojalnosti, tedaj se govori v prvi vrsti o Sloveucu, kedar se go-vori o poMovalnosti, tedaj se castno omenja sloveu-sko ime. Nikake nevarnosti scne straSi Slovenec, pogum-no koraka v ljuti boj za eesatja in domovino. Kruti turSki boji so jasuo dokazali Sloveneev poguin in nje-govo pozrtovaltiost; tudi v zadiijih vojskah se je ved-no in povsod odlikoval imS slovcnski vojak. In v zad njih casih je postal Slovenec, vzlasti primorski Slovenec, trdna skala, na kateri se razbijajo laski valovi. Ko je zacel pohlepni Italijan stezati svoje rokc po na§i krasni soSki dolini, tedaj se je zbiral nas slo-venski narod na taborjih in je odloeno zahteval, da ostane v nasi preljubi Avstriji; in mogocui kresovi po naSih visokih hribih so kazali Italijanu, da zna slovcnski narod Se vedno cuvati svoje meje, da inu srce pregorko bije za avstrijskega cesarja, za avstrij-sko drzavo in naSo premiio slovensko domovino. Tudi zadnji teden so visoko v uebo goreli kresovi po naSi prekrasni doinoviui in po mestih, trgih in vaseh so se napravljale slavnosti in besede. Tako nam poro-rocajo novine, ne le slovenske, temved tudi neinSke. Ali srce me boll, ce pomislim, da se nas nemSki listi le tedaj castno spoiniujajo, kedar govore o nasi lojalnosti; kedar pa gre za naSe svete narodne pravice, tedaj nijmamo za nas druzega, kakor — psovke. Pa tudi drugod se nam ne godi boljSe. Dosedanje vlade bo se nas navadno le takrat posluzevale, kedar so nas potrebovale; sicer so bile pa za nasmrzle, kakor pi-sana mati. Na slovenskih tleh vladal je tuj gospodar, slovenskemu ktnetu so dopisavali in dopisujejo Se u-radi v ueniskein ali italijauskem jeziku, slovenskemu LISTEK. O pisavi nasih krajevnili imen. Slovenci in sploh Slovani razlagajo in tolmacyo sposebnim veseljem krajevna imena. Nekaterimje po-stalo to razlaganje ze pravo rokodelstvo, nikoli ne pri-dejo v zadrego, kedar je treba razlu§Citi pervotni po-men tega ali onega imena. Koliko napak se jim vrine pri tern opravilu, koliko sme§nih razlaganj spravijo na dan, kako je zapeljuje preveliko rodoljubje tako da-lec\ da hofiejo posloveniti vsaj polovico sveta, vse to jim je prav dobro povedal in dokazal veleuceni pro-fesor Miklosich v svojem spisu: pDie slavisehen Orts-namen aus Appellativen", Denkschriften der Wiener Akademie der Wissenschaften Band XXI. Ali kdor ho5e krajevna imena prav razlagati, skerbeti mora najpreje, da najde njih pervotno, pra-vilno obliko. V tern oziru smo se do sedaj §e prav malo potrudili, kar bi nebilo pri6akovati o takih etymologih, kakorsni smo Slovani. Res je, da je mno-gokrat prav te^ko dolofiiti, kako naj se pravilno pi§e to ali ono ime. Tudi drugim narodom se enaka godi in celo o novih velikih kartah avstrijske monarhije cujejo se glasovi, da niti nemska imena neso pravilno zaznamovana, kako bode pa Se le s6 slovanskimi I (Prim! Steub, Ueber die Orthographic der Alpenkarte, fantu se vbija rnodrost v glavo v nemSkcm jeziku. Vse naSe prito2be so bile dozdaj glas vpijocega v pu-sfiavi. In vendar imamo vse pravice — na papirjii Enako se nam je godilo tudi v gmoUiem oziru. Pro-sili smo in prosili, naj se nam ^boljSajo nase ce-ste, naj se nam dovoli ptedclska ^elezuica,—vse za-stouj; visoki vladni mo2je so z glavo majali in pravili: „nijmamo denurja!" Slovenski mozje! zdaj bi bilo Cas govoriti. Zdaj, ko po&ljute najviSemu pra-stolu va§e Cestitke, omenjajto tudi tuzni stan sloven-skuga naroda! NaSeinu vladarju bije enako gorko srce za vse narodo na§e drzave, njegovo naCelo je yedno; „iustitia fundamentum regnorum" (pravica jo podlaga drzavam). In nij dvomiti, da bi ue velil uaS skrbui oCe svojim drzavnikom, naj skrbe za duSevno in gmot-no zboljsanje najbolj^ega in uajzvestySega svojega dr-i^avljana kaj bolje, kakor do zdaj. Toliko sein moral omeniti; kar sem govoril, je reaiiica, in resuica je" ljudem in Dogu ljuba. Tedaj tiiislim, da najdejo te vrstice ustniljenje pri VaSciu in V.iSega dr^avnega pravdnika rndecem svintiuiku, Zdaj pa preidem k stvari, Uze nmogo dasa m je pripravljalo dunajtsko me-ato za ta svecauostni dan. Slavni slikur,pi'of. Makart, je narisal uafirt sprevoda; in po njegovein nacrtu so se pripravljala razna druStva in zastopniStva, vsako v svojem krogu, drugo je hotelo drugo prekositi v dragocenosti in v lispu. Dan svefianosti je bil s prva namenjen 24. april. Ali nebo je kazafo nekaj dni tako Cmeren in kisel obraz, da je bilo joj; 6e nij de-dcz.valo in lilo, je bilo pa obiaeno, veterno in mrzlo. Odlagaati se je morala tedaj slavnost od dneva do dneva i naSim mestnim oCetom so se uze lasje sivili samih skrbi. In tudi mnogini tujcem nij bilo niC kaj po volji dezevno vreme i vedno so pogledovali proti nebu, ali se kedaj razpodd te lene megle. Njih sicer dobro rejene mo^njice so se od dneva do dneva kr-fiile in su§ile i nazadnje bi bile revice ce!6 su§ice po-ginile, da bi ne pri§li od drugod dobri zdravniki. Tu-kaj na Dunaji imamo namreC straSno hudo boiezen, se hujso od azijatske kuge; vse se posuSi in vsi du-najski zdravniki ne morejo pomagati. Ali Se o pra-vem 6asu se jih je Bog usmilil. V nedeljo zjutvaj, 27. aprila, nam je pokazalo nanu'ec" nebo po dolgem 6asu zopet prijazen obraz. Danes bodemo tedaj odreSeni. Vse dere in roma iz predmestij v notranje mesto, okoio katerega se v ka» kake 3/4 ure do!gem krogu vije siroka, glavna cesta, Zeitschrift des deutsch-oesterreichischen Alpenvereins Bd. VII). NajoCitnejSe pravopisne napake smo sicer ze od-pravili iz na§ih krajevuih imen. Ali kjet n6 oblika prav jasna, kjer ljudsko izgovarjanje samo omahuje, ondi smo se vedno jako v zadregi, kedar hocemo tako ime pravilno zapisati. Le poglejmo Vodopivficvo karto poknezene grofije goriSke in gradigfianske, koliko o-<5itno napaCnih oblik zapazimo na njej poleg takih, ki se nam pri natanjeuejSem preiskovanji tudi nepra-vilne pokazejo *). Pisalo se je tudi 2e mnogo po slovenskih listih zoper nemarnost v pravopisji krajevuih imen in povdarjalo se je, da je taka nemarnost sra-motna in neodpustljiva. Ali na eni strani je iraelo vse to pisanje §e malo uspeha, na drugi pa je napaSno etymologovanje na§e razlagalce veliko predalefi zape-ljalo, tako da so nam nekaj imen popolnomaspa-eili. Povdarja se vedno, da je treba najpreje poslu-Sati, kako ljudstvo svoja imena izgovarja in potem iz-govarjanji zapisovati kolikor mogoQe nataujko. To pra-vilo n6 napacno, a vendar nevarno za tiste, ki ne*so slovnifino izobra^eni, ki ne poznajo vseh .skrivnostij ljudskega narecija v doticni okolici in ki neso sliSali muogokrat izgovarjati krajevnega imena v razliCnih sklonih in od raznih oseb (mlajSih in starejSih). Pa navzlic vsej tej previdnosti mnogokrat n6 mogofie dolo5iti pravilne oblike. Ljudsko izgovarjanje *) 0 nekaterih napakah in pomanjkljivostih te mnogo* raJiSiwene karte spregovorinio v kratkeB\ bo^j obfirjiQ, katero imenujejo Ring (prstau). Tukaj je u2e v pr-vih jutranjih urah vse poluo radovednih glcdalcev; kajti po tej cesti pride sprevod iz „Pratorjarf, iiavad" nega sprehajali^a lehko^ivnemu Dunaj^auu. ICraj costs so po celcin nllingu" nastavljeni leseni sede2i, &ala§6 za ta dan pripravljeni; sedc^ za sedeLem, katnor po-gleda§. Dobro bi bilo, si mislim, h\ bi tudi ti imcl kale sedc^; kajti eel 6as stati, vendar ne bode pri-jetno: PopraSajino tedaj, koliko stauetak soiled! Prav prijazno mi mo/, odgovori, da je uze vse razprodal, la sicer sedc^e v prvi vrsti po 15*20 for., v drugi po 10-15, v tiotji po 5-10 forintov, le v fietrti v^fitl Jih more Se nekoliko oddati za malenkostni petak. No vein, ali ucin se nasmijal, ali uamrdnil, le toliko vem, da sem jo pobrisal in da sem so zagnal mej drugo mnozico, katero je boginja fortuna ravno tako slabo obdatila, kakor meue. Tu sem prisel mej same I)u-najfiane stare korenine; to so jih kroMi. Vsaka bo-seda je bila dovtip; na vsakej, Se tako resnuj stvaii, najde pravi Dnnajlan kuj smeSncga. Smijati sem so moral na vse gtio in prav dobro sem se poeutll, da-siravuo sem bil v precejSni gujeCi. Precty dolgo se morava vaditi v poterpe^ljivostl i zdnj se pa zacno ljudje vzdigovati in % belimi robci pozdravljajo naznanitelje sprevoda, Zdaj pa zdaj Cu-jemo glasove votlcga roga in ropot in zvenket konjs-kih kopit. Sprevodu na celu jaha mogofien mo^,<-(ko-jemu pravijo Nemci Hcrold), impozantna postava na Cilern konjici; glavo tuu pokriva rudefio-belakapica, v roki Mi palico pozlaaeno s6 zlato lilijo, obleka mu je purpumo-bela, in prsi mu kinfia grba (das Wappen) duuajskega mesta. Za njim prijaha dvanajst trobeu-taeev, ki zdaj pa zdaj zatulijo v votli rog; koj za njimi pa nosi zastavo dunajako krepek moz na Cilem belcu, cigar uzdi dr^ita mo2a, oblecena v barvah duuajskega mesta. Za tern uvodom pride drzayaa za-stava, se zlatom prepletena; ino2, ki jo nosi, imaoble-ko iz drzavaih barv, in ravno tako tudi elegantnijez-deci, ki ga obdajajo in mu slede. Zdaj zadon6 sladki glasovi vojaSke godbe in v vojaSkem koraku jprikora-ka banda 20. peS-polka; obleCeni so godci, kakor vi-tezki hlapci sredujega veka, z rudeco kami^olo, Siro* kimi hlaCami do kolen i z belimi nogavicami. Za tem kostimiranim uvodom slede drjaki du-najskih visokih Sol v firni salonskej suknji, stcilindrom, belo zavratuico in rokavicami, mej njioii je v prvih vrstah tudi nekoliko nemSkih „burSovH uniformiranih je namreL spremenljivo, nedosledno. Znano je, da slo-vanski jeziki radi stavijo pri mo^kih imeuih accU-sativ pluralis mesto nominativa pi. To nadoine-stovanje ne zelo staro, pa vendar prav navadno pri vseh neosebnih in ueziveCih imenih. Tako govori ljudstvo vedno Logj6 (Log6) mesto pravilnega Logi (Lonch v kobarijskem Kotu). So vcci kni nam pa delajo imena s kdnfinico j e, u j e, i j e, tako da ne vemo prav, ali so neutra singularis ali feminina pluralis. Da so taka imena na-stala iz priiogov,jasno je precej. Ce postane prilog krajevno ime, tedaj ima vecmoma 2ensko kouCnico, redkeje neutral no, skoro nikoli moSko. Zdi se pa, da je na Slovenskem vendar najvefi krajevnih imen, ki neso druzega, kakor prilog v srednjem spolu (n. pr. Ternovo, Grahovo, Bukovo, Cerkno, Prapetno, Kozar-sko, Jenkovo, Senoletno, Gerovo, Dobrovo, Krasno, Koprivno, Pedrovo, Gorjansko itd.). Tako je morda tudi z imeni na j e, pri katerih si moramo vedno mi-sliti Se besedo se lo (n. pr. Opatje selo). Da v ^jud-ski govorici preskakujejo ta imena lemiuiuum pluians, to nas ne sme motiti, ker treba jepomisliti, da imena srednjega. spola sprejemajo v innoznem Stevilu prav navadno konfiuice Senskega spola (n. pr. v let ah mesto v 1 e t i h). Iz vsega pa sledi, da nikakor ne zadostuje opi-rati se edino na ljudsko izgovarjanje. Treba je, da se vedno oziramo tudi na z g o d o v i n s ko pi s a v o, NaS jezik se spreminja, kakor vsak drugi. Nekdaj je bil bolj dist in ^opoleo, i»ei je veliko yec* samoglapikoj, zvonil, rodarji in mizarji so delali zopet svoja dela, [ sodarji so nam pokazali veiik sod, nrarji veliko zlato j uro v renaissanskem stilu itd. Posebno odlikoval se je I praznicni voz Leiezni§ki, dalje voz avstrijsko-ogrskega I Lloyda in dunajskega parobrodskega druStva, in voz, | ki je zastopal lepe umctnosti; samo zadnjt voz je stal I j okolo 30.000 gold. Natancneje nemorem popisovati, l j ker mi primankuje prostora; ko bi hotel vse popisa- | ti, kar sexn videl, bi mi ne dostovalo deset polnih 1 I „Soc". Le to naj §e opomnim, da je bila vsaka grn- j pa dragace kostimirana in da je bilo na vsakem vo- l zu vec* ali manj alegorienih podob, in ve6 ali manj J zastopnic lepega spola. Sprevoda se je udelezilo ka- | kih 15 —20.000 Ijndij; gledaleer je bihFpa^otovoen ] miljon. In ves ta sprevod se je cell dve nri pomikal | pred cesarjevimi in cesarieinimi ocmi. Cesar je bil I videzno ginjen, ko so mu vsi dunajski pevci zapeli | avstrijsko himno, in iz polnega srca krieali: Vivat! | Zivio! lljenl Skoro celi cas sprevoda je eesar stal | in natanjko opaieval vse proizvode svoje drzave, v tem ko je cesarica sedela, zraven nje pa nadvojvooi- i ca Valerija, in poleg nje je stal cesarevid Rudolf in | princ Leopold. V dvornih lolah so se zbrali tudi nad- I vojvode in nadvojvodice in nek moz ˇ navadni crni 1 , suknji, s cilindrom in rajavimi hlacami, ki se je mno- I go pogovarjal z ndmi cesarske hile; ljudje pravijo, da I to nij bil nikdo drugi, kakor grof Chambord. I Nasproti cesarskih loz pri novih muzejih pa so I bili sami rainistri in njib droJine in zastopniki dm- I gib drzav. I Vtis, katerega je moral napraviti ta velic"astnx I sprevod vsakemu vestnemn opazovaku, je neizmeren. J Komaj je izgnila ena podoba izpred oCij, uze se ti je I prikazala druga; ena je bila lep§a od druge. Take | svecanosti, tako velikanske, t&ko originalne, tako u- I metne in ob enem tako priprosfce, tako natorne, se I I nij videl svet. Kar je do zdaj iznaSei eloveSki um I I lepega in dobrega, vse se je razvijalo pred naSirai ocnii; I I zivenje, obicaji in nose uze davno preSIih dasov, vse | I je vstalo denaSnji dan zopet iz groba in se nam je [ I pokazalo v vsej svoji velicaatnosti. Primerjati bi se I I dal ta sprevod onira sprevodom starega Rima, ko so I I se vojskovodje in cesarji zmagonosni vracalt v veCno I I mesto; na triumfalnem vozu so peljali zmagane kra-1 I lje in kraljice zvezane, in z njimi njih druzine in J I najimenitnejSe moze premagane deMe in najlepSe I I zene kot suznje. Pred vozom pa so korakali vojakt, | [ polni republikauskega duha, polni ponosa, point sa- I I mosvesti; ljudstvo pa je upilo: »io, io, triumphe." In j I ko bi denaSnji dan 2ivel Horacij, bi gotovo pel polen I I navduienja: „ Alme Sol;...... possis nihil urbe Vienna 1 I — Visere maius 1 — I polovlca naj blagovoljno potrpi do prihodnje Stevilke. Vse prosi sicer: za Boga! priobfcite, ce mogoee, uze v prihodnji Stevilki in ue p ri k raj s a n o; nekateri ze-le celo, naj §e kaj dodamo in o!ep§amo; a gospoda ! vsak prostor ima svoje meje „Socin" tudiin „es jinje wol, aber es jeht niche.K Veseli nas pa, jako nas ve-seli, da rodoljubi po dezeli tako marljivo skrbe, da vsak povzdigne Cast svojoga domaSega gnjezda. To tekmovanje se nam zdi enako plemenito, kakor so se 23. in 24. aprila plemenito merile obcina z obcino, vas z vasjo, katera se bolje obnese praznovaje cesar-jevo sreberno poroko, katera naj sijajnisl naCin po-kaze svojo vdanost in zvestobo do preljubljene vladarske hiSe. Berite dana§nja poroCila, berite tudi one v prihodnji Stevilki — tu ne najdete nic nenaravnega, ni6 prisiljenega, in §e manj hinavskega; marived posne-mate iz vseh, daje nasemu ljudstvu patrijotizem pri-rojen in da ga vsaka iskra vname do 2ivega, zareSega plamena. Castito duhovenstvo, gg. ufiitelji, zupani, veljaki in priprosto ljudstvo, vsak po svoje sicer, a vsi so slozno sodelovali, trudili ee in zitovali, da se je mo-gla ces. sreberna poroka po vsem Gorigkem sijajno, da, velicastno proslavljati. In danes §e odmeva se v naSih srcih in se bode Se leta in leta odmeval grom topov in topicev zdruzen z gromom neprenehljivih zi-vijoklieev, ki so se preteklo sredo in Ceteitek razle-gali po mestu in dezeli od jamskega Hubelja do div-je Idrije, od sivega Predela do sinje Adrije in tako se tudi zar zvestobe, o katerera so priCali velikanski krcsovi in §vigajoci umetalni ognji po vsih na§ih go-rah in holmcih, vedno ohrani nad naso de^elico, da oslepe v njegovem blisku vsi oni, kateri upirajo svoje pozeljive poglede v ta prekrasni biser staroslavne HabsburSke krone ter stezajo po njem svoje roparske roke. — Iz odgovorov, katere je dal presv. cesar raznim deputacijam, veje duh pravienosti in Ijubezni do vseh narodov. Deputaciji serbskih grsko-orijentaluih §ko-fov je rekel razlo&io: „Ko objemam vse svoje na-rode brezrazloeka vere injezika z enako ljubez-nijo, napolnuje mi s pravim veseljem srce, damipo-dajejo te dni tudi V8i toliko dokazov ljubezni in vda-nosti." Poslancem dezelnega odbora Ceskega je pa izrazil vladar svojo trdno nado, da bode vez, katera edini zdaj obe deielni narodnosti v ljubezni in udanosti da vladarske liise, zadosta trdna, da prcmaga Se obstojcCa nasprotja ter privede mir in spravo na vsa polja drzavnega iHvenjain pritegne vse Wage mofii k skupnem delovanju za bla-gor domovine. In kako lepa, presrcna je cesarjeva zahvala, katero je po ministru za notranja zadeve spo-roCil svojim narodoml Tako se zahvaljuje ofi.e za voS&la na godov dau svoji ljubljeni dru2ini.,Gujtel fn plein parade. Za njimi pridejo pof arne straze, strel-ci, telovadd in veterani v svojih oblekah. Zdaj pri-dejo dunajski obrtniki in rokodelci v firnih oblekah, in sicer: inzenirji in architekti, zidarski mojstri, zi-darji, kamnoseki, 2ganjarji, bukvovezi, sodarji, rodarji, loncarji, kovaci, krfimarji, kavarnarji, M. itd. S kratka v tem oddelku je bilo zastopano obrtnijstvo cclega mesta; razdeljeni so bili v posamezne grope, Tsaka grnpa je imela svojo zastavo. Teh ljudij je bilo kakih 4000. Komaj smo se nagledali dunajsMh me-sianov, se nam nle predstavlja druga podoba. Krepki, mladi mozje jahajo na nemirnih konjiCih; lovski klo-buki jim pokrivajo glave, na klobukih vihrajo razna peresa, izpod klobuka pa se nam kazejo zagoreli obra-z\ s crnimi bradaroi, in razmrSeni lasje jim vise po vrato. Kako mo§ko drze puske na raraah pa piStole xa pasom I Pa so tndi mozje, lehko so ponosni; danes so imeli dober !ov. Le poglej, koliko so pobili! j Ali ga vidiS, kako mosko stopa Filijev Luka, na kolu nosi sedem dobro rejenih zajcev, in mogocno kadi iz majhne pipice; nikamor ne pogleda, ni na levo, ni na desno, danes z nobenim ne govori, danes je svet nje-gov. Drugi hlapec, stari Stogar, koraka se srno okolo ' vratu, in veselja se mu oii bliJCe, tretji nosi tri li-•jake, Cetrti divje peteline, peti drnge ptiie; vsak hlapec pa pelje Se psa privezanega na verigah. To so pravi tovski psi! Se po „Ringutt vedno vohajo po tleh, ali bi kje zasaCili divjaCiDO. In za njimi pelje §est krepkih konj velik, krasen voz, preprezen z zele-nira listjem in vejami; na vozu pa lezi mrtev stari godrnjaC, stric medved, njec volk, nepridiprav diviji prasec in njegov prijatelj ris. Na vozu stoje ali sede Ibvski fantje veselih, zdravih obrazov, in mej njimi je na strati tndi start Pluto, ki takopisano gledastrica medveda. Za vozom in poleg voza pa jahajo ali ko-rakajo drngi lovci; vsi so prav okusno obleceni po se-gi srednjega veka. — Za lovsko grupo se nam pri-kale vrtnarstvo. Tudi vrtnarstvo ima svoj praznicen, Tea pozlacen voz; na njem cvete ro2ice, domaCe in tuje, na njem rastejo krepka drevesa, ki delajo hlad-no senco. V hladni send pa sedi na vzviSenem stolu prekrasna 2enska, prava junonrtna postava; v no§i 16. vcka, v iidani, bogato se zlatom preplet°ni obleki; ona nam predstavlja Floro, t. j. cvetoCo natoro, njej pri nogah pa sede Stiri lepe deklice s sopki na prsih. Fred vozom pa uosijo deklice in fantje v kmeckih oblekah raznotera vrtnarska orodja, lopate, motike, torbice, plevenice, in za vozom gredo lepe vrtnarice In mladi vrtnarji se zavihanimi rokavi. Kako pri-prosto in natorno je bilo vse to, in ob enem kako nmetnol — Zdaj sledi vinarstvo. Na prazni5cem vozu leze sodi napolnjeni sladkega vinca, okolo sodovraste blaga vinska trta, raz njo vise veliki grozdi; na zad-njem delu voza je pa vinska soba, v njej pogrnjena miza, na mizi kupice, okolo mize stolice inmlade na-takarice, ki strezejo 2ejnim grbam. Na vozu so tndi kletarji, ki tocijo vino, in uganjajo burke; vse je zl-dane volje. Pred vozom in za njim pa veselo skakajo mladi ljudje s tirsovimi paficarai v rokafa, simbolom tinskega boga Baccha. — Rudarji so peljali na vozu rndo, mlinarji polne vreCe moke, na vre5ah pa so se-dele mlade mlinarice, pekarji raznoter krnh, eukrarji pa sladkarye, mesarji so imeli kaj lep vozr katerega je vleklo Sest eesarskih belcev, na vozu pa sta bila dva velika, debela vola, katera bi cela Gorica ne mogla v enem dnevn pojesti. Krcmarji so peljali sod, ki je drz"al nifi menj kot 200 kvincev; na sodu je bilo pisano Vdslauer. Za njim je pri§el voz napolnjen z obleko, kakor cevlje, klobuki, rokavice, zavratnice, srajce, itd. Zopet na drugem vozu je pridno tkal tka-lec, kov&S je koval, strojec strojil frisne kole, zvonar ki so se zdaj ie obrusili. Zjezikom se pa spreminjajo tndi krajevna imena. Tndi njim je izpadel marsikater samoglasnik all tndi eel zlog. Drug pa se je sker&l, omehcal ali spremenil v sorodnega. Tako spremenjeno ime se dandanes te^ko spo-izna. Va2no je torej* da vemo, kako se je tako ime nekdaj izgovarjalo. In hvala Bogu, da imamo v atarih listinah ohranjene pervotne oblike takih imen. Te zgodovinske oblike pojasnujejo naenkrat pomen krajevnega imena, katerega bi ne mogli druga^e uga-niti. Tako se n. pr. dandanes imenuje in pise vas JagerSce pri Sebreljah. Blarsikedo bi izpe^eval to ime od nemske jager— lovec Ali stari zapisniki nas po-duSijo, da se je to ime nekdaj glasilo .Jagodischa, Jagodiszhia* in da jetorej edino pravilna oblika Ja-godiSge. — Enako bi kedo izpeljeval ime vasi Mor-«ko pri Kanalu od morsk, a, o. Ali v starih listinah se gla8i to ime „Modersko, Modrisca, Modrasca8, to-rej praviluo slovensko Modrijako. Enako nas je prepricala zgodovinska pisava, da je edino pravilna oblika Tolmin in ne To min ali morda celo Temin, CeS da je stal takraj nekdaj sredi temnega gozda. Vendar je Se mnogo takih, ki ne morejo razumeti, kako je nastalo T'min iz Tolmin. Ti naj pomislijo, da se v naSem narefiiji spreminja o I v tt (lore nTumfn"). Ko jepanaglas prestopil nazaduji zlog (Tumitt) oslabel je u v pologlasnik, kakor izgo-varjajo Tolminci m e d i t i mesto mnditi. Enako je nastalo todi razSirjeno lastno ime Krageij iz Kra-f 6lj (? sterOi f\mk if Iww ^ ime Krfcgnji), Dopisi V GoHci 2. maja. — Ve^krat je bilo uze u-redniStvo „SofieB v zadregi, ker ni dobilo 0 pravein Casu dovelj gradiva za list, in ubogi urednifc je moral pozno v no6 s peresom praskati, da je napoinil pre-dale. Danes pa smo izjemno v zadregi zaradi preo-bilega gradiva: doSIo nam je od vseh strani na§e oLe domovine toliko — vmes tudi preob&raih poroeil 0 svecanostih preteklih dni, da zares ne vemo, kam 1 njimi. Pre6rtaii smo nekateriin dolge uvode, dra-gim modra razmisljevanja in §e marsikaj ne prav po-trebnega, dodali smo listu prilogo in na gkodo gg. lastnikov izpustili nekoliko oznanil; a pri vsem tem smo komaj polovici gg. dopisnikov vstregli; druga Napadno etymologovanje je zapeljalo nekatere, da so zaceli pisati B 01 e c, misle, da ljudstvo izgo-varja Bovec in da je ta v nastal iz 1. Tudi tukaj nam i kaze italijanska in nem§ka oblika, da to ne mogoee. Naglaieni korenski o v imenu Bolec bi ne bil mogel nikakor izpasti, to se v slovanskih jezikih redko ke-daj pripeti. Ko bi bil ol pervotno v tem imenu, spremenil bi se bil v u in tedaj bi ljudstvo dandanes izgovarjalo Bu-ec (a ne Bee), ali pa bi bil I izpadel (kakor v sdnce, e"dn) in tedaj bi se to ime zopet glasilo Buec, ker Bucaci izgovarjajo visoki 0 kakor u e. Da je pa 1 pervotno stal v tem imenu, to prica ne ie tuja oblika (Plez) nego tudi izgo^arjanje: Bacan, BuSko (ali 6e se u razveze v ov: Bovcan, Boviko). Ta n je mogel nastati le iz vokalnega I - a, n. pr. n § a iz jelSa. Gerka 1 je bila torej v imenu Blec vo-kal in zato bi se smelo pisati tudi Belec, kakor imamo mnogo enakih oblik na Po^fskem in v dezelah polabskih Slovanov. Sploino se piSe B a t e in B a n j § i c e. Iz po-Cetka je bila oboja le ena obcina, ki se je imenovala BanjSice. Pozneje so jo razdelili v BanjSice sv. Duha (t. j. prava Banjgica) in BanjSice sv. Lovrencija (Bate). V tem imenu se je se ohranii staroslovenski nosnik ee in sicer pri „Batett brezi n (kakor n. pr. p a t a mesto pecta), pri ^Banjsice" pa Se z n-om, kakor vanCi mesto venci ali ve0 6i dantev mesto de0 tev. , Da je „BateM iste koreaike, kakor „BanjSicetf, doka-! zuje nam prilog Bbansk8 (od BanjSice je vrabi prilog 1 BbftU8k8 (od SafljSI«e je y rafci prilog „banj§r), Qbe. BLjubi grof Taaife! Mej svojim vec kot trideset* letnim vladanjem sem poleg mnogo zalostnih ur de-lil s svojirai narodi tudi mnogo veselja, ali cistej-Sega, iskrenejSega veselja se mi nij nioglo na-rediti, kakor se mi je naredilo v zadnjih dneh. Nare-dilo se mi je z ljubeznijo niojih narodov. Globoko so naji, niene in cesarico, ganila ta prostovoljna javljenja odkritosrfine ljubezni in zveste udanosti. Posamniki in druStva, korporacije, obfcine in oblastnije, zastopniki vseh dezel, iz vseh stanov in vseh vrst prebivalstva so nama dosli najganljivejsi dokazi odkritosrene ra-dosti, najprisrfini§a cestitanja. Jaz sem ponosen in sreCen ob jednem, da morem take narode, kakor jih obseza ta dr^ava, smatrati za svojo veliko dru^ino, ter vidim tudi vznamenjih ljubezni, ki me obdajajo, upliv dnega nebeSkega blagoslova, katerega imeni izvirate iz korena ben, iz katerega so izpe-Ijana na Geskem zelo navadna krajevna imena „Be-natkyB. Po sedanjem pravopisu morali bi toraj pisati Bete in B e n j s i c e, kakor se med Tolminci tudi lzgovarja. Mnogoverstno se bere ime vasi Merno. V sred-njem veku se nahaja to ime zapisano (v nemskih listinah) Marin. Ta a nadomestuje pologlasui e (prim. Tarst m. Terst), tora je pisava M i r e n n a p a a n a. — Ravno tako napacno se pise 0 p a 6 j e s e 10. Selo je dobilo svoj prilog od todi, ker je spadalo v sred-njem veku pod rosacko opatijo. Latinski so jo pisali aAlbacella*, kar se blizu tako glasi, kakor „Opace selo". O pisavi imena toraj ne dvomiti: ali piSimo 0-patje selo, ali pa hervaSki: Opace selo, ker ozki c je pri KraSevcih doma. Ime tega kraja bi se prav lank© glasilo samo Opatje ali Opatije. Mnogo krajevnih imen so nam pokvarili oni, ki so hoteli po vsej sili najti jimpervotni pomen. Tako raenijo nekateri, da bibiio treba pisati Vipoije, ra. Vipolze iz pervotnega Vipolzane (it. Vipulsano). *) Mesto Prebadina (v starih listinah Prawatsch) naj bi se pisalo Pervafiina, flker ondi zore p e r v e creSnje." Ime Gargar izpeljujejo iz glagola „ger-grati", ker se ondi voda izgublja pod zemljo. Morda je pa to ime samo reduplikacija priloga garb (gar') t j. dern. Naj bi vsi ti razlagalci pomislili, da krajevna imena zaznamujejo lastnosti, lego in izobrazbo *} Glej 9o5« Iftnik 18T4, list iU sem pred 25 leti pred altarjem za hajino zvezo pro-sil, in katerega Se na' dalje priSakujeva od bozje mi-losti za najino dozdanjo sreco, naSim ljubljeniin otrokom, kakor tudiv srefco naSe domovine. Glasne slavnosti so minile, ali hvale^ni spomin na te dni ne bo nikdar izginil iz mojega, srca. Samo nekaterim izmej vseh milijonov sem mo-gel ustno izrefii svojo zalivalo; oznanite tedaj splos-no, da se vsem, vsem najiskreneje in najsrfi-neje zahvaljujem. Na Dunaji 27. aprila 1879. Fran jo Jo sip 1. r." Da je cesar to svojo zahvalo sporocil po grofu Taaffe-ju in ne po predsedujoeem Stremayer-ju, zdi se nam tudi pomenljivo in sicer dobrega pomeria. Iz te-ga sklepamo namreC, da je Taaffe, ki se obee smatra za iskrenega patrijota in pravicoljuba, dusa novi vla-di. U2e onidan nam je jako dobro delo, kar je v drzavnem zboru govorii zoper take uradnike, kate-ri postopajo zlasti pri volitvah sovra^ljivo proti slo-vanskim narodnim strankam; se bolj pa se nam pri-kupi, ce se vresniel, kar je „D. Ztg." nekda iz zanes-gljivih virov pozvedela, da je natorefi v posebni okro2-nici do ees. namestnikov in del pvedsednikov izrazii svoje pricakovanje, da so politic ni uradnlki v interesu javne sluLbe ne bodo potezali za mandate pri prihodnjih drLavnozborskih volitvah. Kdor ve, kako so vsc dosedanje vlade skoro po sili vrivale svoje sluzabnike v drzavni in v dezelne zbore, kder so se potem sukali po viSih po- iZ Pervacine 25. apr. (Izv. dop.) Tadi nasi ! Pervacanje so pokazali, da jim-gorece bije serce za j dom in cesarja. V resniei, elovek si ne more Se do- ' misliti ne, ako kaj enakega ne vidi, da zamore samo j jedna mala vasica kaj tako impozantnega napraviti. ' Verujte mi, dragi eitatelji! resna volja in zvestoba vse pramagate, vse dogenete, kjer tudi penezov ni v obilnosti. V sredo popoludne zaCelo je u^e tolkljanje domacih zvonov naznanjati visoki praznik prihodnjega dne. Kaj pa Se le proti vceernemu mraku? To vara je bilo kaj posebnega! Zaeelo se je se* streljanjem moznarjev, s tolkljanjem zvonov, z muzikovanjem ce-sarske himno na tergu pred eerkvijo, od gder so Sli naSi muzikantje na celu, zdruzeni s pevci, za vescli-mi mladeniei stareSinstvo, za stareSinstvom takorekofc celosknpna Pervafiina, mlado in staro, moSko in zen-sko, vse-vse je krepko stopalo, kakor da bi nosilo Cesarja in Gesarico v serci in na oblicji, — stopalo je vsc obeinstvo proti visokemu holmeu, verhu katerega se je zakuril pomenljivi kres v Cast in slavo Nju Velicanstvorna. Veselje in radost, zadovoljnost in zvestoba, klici in kriki, muzika in vbrano petje, vse to vain na drobno popisati, hudhja! kam in komu bi dal ponatistnit? Ko je koncala na verhu planin in holmin imenitna slovesnost, zasuknila se je na§n ban-da zopct navzdol v cesarsko vas z muziko in s pet* jem, se streljanjem, se slavoklici In se ftviokliei brez konca in kvaja. Tako so praznovali zvesti naSi Pervacanje sredo zveccr. Dan 24. aprila se je slovesno praznoval od zore do nnaka, cel-celi&ken dan, da veljih ter so mnogokrat na vse kriplje nasprotovali prediogom pravih ljudskih izvoljencev in ljudskim 8c-Ijam in zahtevan samiin, temu se skoro neverjetno zdi, da bi se imele zdaj stvari tako ugodno zasuknit. Sicer se pa ta misel dobro vjema s Taaffe-jevim zna-gajern in zato se zanaSamo, da se vresnici. Saj bi bil u2e Cas, da bi se slednjid izpolnile pravi&ie 2elje vseh avstrijskih Slovanov po svobodnih volitvah in po popolni narodni euakopravnosti. To nam bode najlepSa nagrada za odkritosreno na§o lojalnost. Iz Solkana, 30. aprila. (Izv. dop.) (Sreberna poroka Nj, iVelicatiKtev. — Citalnica. — Vclikonofiui I prazniki.) Sreberna poroka presv. cesarja in eesarice I se je tudi v Solkanu slovesno obhajala. Na predvecer, I to je 23. aprila so zvonovi in grom moznarjev nazna- I njali veselo slovesnost. Na to se je zanetil na tako I zvanem „humu" velik kres, in kmalo potem so bile I vse hiSe razsvetljene. Solska mladina spremljana od I nekaterih mo^akov se je zbrala z narodno zastavo I pred 2upanovo hiso, ker je zadonela iz nad dveato I navdu§enih gerl cesarska himna; med tem so pa ra- | kete Svigale, da je bilo veselje. Od tam je sla ba- I kljada po vasi prepevaje narodue pesmi. Reei moram, I da je bil ves Solkan na nogah, in §e pozno v noC se je razlegalo: Bog 2ivi naSega cesarja in cesarico! Mi-milo nedeljo pa je bila v ta namen slovesno peta inasa in MTe Deumu. Tako smo Solkanci ob bregu bistre Soce pokazali zvestobo in udanost svojemu mogocnemu vladarju z nado, da nas bo vedno branil pred vsemi BOvrasSniki. Na§a Citalnica napravi ll.maja besedo s plesom; 25. maja pa bode imela svoj izvanredni obeni zbor. Jako Cudno se nam je zdelo, da so se letosnji velikono^ni prazniki brez gromenja moznarjev prazno- 1 vali. Zato opomnimo na§e predstojnike, da bi se za naprej ne opustila starodavna navada, katera se gotovo po vseh drugih farah zvriuje, in tako najveselejle ve-likonofini prazniki poveliiujejo z gromenjem topi^ev. dotiCnega kraja ali pa njegovega posestuika (pri no* vejih vaseh: njegovega svetnika). Najveca krivica pa se godi tistemu krajevnemu imenu, katerega tujci „Quiscatt piiejo. Slovenski pi-satelji so mu dajali ze vse mogoce oblike, (ie prave ne): nHumsko, Kvi§ko in celo Konjsko"! Najbolj se jim je dopadla oblika Kvi§ko, fie§ da je treba k v i § k u iti, predno se pride v vas tega imena ! In vendar n<§ te&o zaslediti prave oblike. V srednjem veku so pisali Nemci to ime Kulska (ali Khulsca) in Italijani C u 1 s e a. Slovenci so torej izgovarjali to ime nKolsko" (morda od kolk, podolgasto okrogel hrib). Cerka 1 se pa spreminja v uasem nareeiji (ka-^or tudi v italijanicmi) v j, zlasti pred s~oni, n. pr. boj§i m. bolj§i (bolsi), toj5i m. tolei, pajStev m. p a 1 s t e v itd. Prav natorno je tedaj nastalo iz Kolsko Kojsko, kakor iz Volsciea (ali Volk-§eiea) VojsCica. In Kojsko izgovarja ljudstvo §e vedno! Kaj nam je treba toraj take brezsmiselne spake, kakor je Kvi§ko? Da so zafieli tujci Quisca pisati, to je bilo potrebuo vsledi pravil latinskega pravopisa, kakor hitro se je 1 spremenil v j (i), ker 0Cuisca« se ne prilega latinski pisavi. Mi pa ne pacimo svojih dobrih imen, ne smesimo same sebe in ne gerdimo se pred svetom. Komur je resnica mar, ta naj pise od Bedaj naprej edino le Kojsko I plesom Se pozno v noe slovesni praznik praznovala. Za danes jej moramo ui?e prizanesti, samo, da se je I plesalo brez greha. Za rano je tolkljanje in pokanje I z moznarji naznanjalo slovescu dan, Slovesno sv. ma- I So je pel v. 6, g. 2npnik to^no ob 0. uri. Deklici I in mladenifii, Venice in ocetje, it(5enke in nc5enci — I vsi so hoteli tega dn6 biti — cesarjevi in cesatidni. I Cela PervaCina je prfSla prazniCno oblefiena v sv<;to I cerkev. Videlo so jo vsem zbmnim u?,e na obnusih, I kako goreCe da mole za Nju Velitonstvi. Po svetej I ma5i zamuzikovala je zopet na§a banda na t6rgu pred I eerkvijo ccsarsko himno in se nekoliko druzih prijet- I nih koScekov, osobito iz slovanskega mu/.ikalnega polja, I Predpoludne toliko — popoludne §e naprej I Vse se I je do sedaj ivlo veselilo, staro in mlado, vse skupaj; I ali nasej ncdol^noj mladini smo prihanili Se posebno I veselje, skupno veselje. j Ob dveh je bilo naznanjeno u^e^oj se mladini, I da se snide na dvoru v. c. g. zupnika. lieceno, stor-1 jeno. 0. ucitelj pride na eelu z malimi avstrijskimi I svojimi vojaki, z uccuci in ucenkami, na dvor, pesta- I vi je v „Iteih' und Glied". Nato pride zopet naSa I banda in izurjeni pevei nasi se slovensko zastavo na- I prej; za njimi polno ljudstva. Tu se zacne nova I sveCanost. Najprej zagodejo na§i muzikantje cesarsko 1 himno, potem jo zapojo in za njimi tudi vsi uSenci I in ufienke. Vsemu temu pa je sledila teiovadba. Nad- I lezni nam ta dan Neptun nas ni pustil popolnoma v I miru, zaukazal nam je v podstreSne prostore, v 2up-1 nikovo hiso. Tukaj Se le bi bil elovek kar pocil sa- I mega veselja, ko je zaeel namre6 v. 6. g, zupnik, 6. I g. pomoM duhovnik in g. u&telj deliti nedol^nim I otrokom vsakemu svoj „hleb6ek belega kruka inna-1 Hvati vsakemu nekoliko vinske kapljice. (Iz obfiinske I blagajnice se je platil kruh, darezljivi v. 6. g. Zupnik I pa je daroval sladko vinee). Videti otrok nedol^no I veselje, sem vskiiknil: „Preljubo veselje, oj! kde si I domat"" Tiho tihotno sem odgovorii samemu sebi: I V otroskih sercih! —------Clovek bi jim bil zavidal, I da bi le smel. Zraven tega sliSati, kako navduSeno I so peli cesarsko, himno ucenci in ufienke zaporedoma, I sliSati, kako so prepevali tudi druge slovenske pesni, I slisati, kakojegromelo, donelo iz nedozmh serein ust: 2ivio na§ Cesar Franc JoZef ia nasa Gesarica Eliza-beta: vse to videti in sliSati, mislil sem si, gotovo ni bilo dudno, ako je imel uaS Izvelifiar posebno rad ne-dol^ne otrofiiCe. To se je vse godilo v farovft. Ko je pa zamaiil nadle^ni nam Neptuu nebne svoje ka-nale, ko so bili nedolzm otrogiCi nasifieni z ambrozijo in napiti z nektarjem, komandoval je g. ufienik svo-jim u5encem zopet: Na dvor 1 In kakor bi bil bliskuil, so stall vsi na dvoru v versti in rajdi, kjer so zaCeli nada-Ijevati prejgnjo telovadbo in petje. Vse je stalo v pravem vojaSkem redu; uSenci v enej versti, ucenke v drugej versti, nasa godba poleg izverstnih pevcev, — g. uclteJj pa, seveda, je bil flvsegapricujoc;<' sedaj je bil tu, sedaj tam, "lipoma pri uCencih, bipoma pri pevcih, §vigal je, kakor na berhkem Sarei kralje-viCa Marka, prismuknil je, gder ga je bilo potreba. Mlad gospod je, zato se pa tudi lehko naglo nagloma suCe. Zraven tega, da je mlad, je pa tudi priden. Bog ga |ivi Se mnogo-mnogo let I Meju klikom in , krikom: Zivio i le jsiviol nakrat se zasliSi nagli ukaz G. uCitelja: k redu! k molku. Svigoma se prika^e J | na vzviSenej mizi nek berhak fante, uCenec 4. oddeika in vsi smo kakor zmalani vanj z6rli in gledali. In Cujte! kaj za^ne! Prav v ne^nem svojem glasu zafine govoriti in nam je v kratkih potezah narisal 2ivoto-pis presvetlega Cesarja in presvetle Cesarice ter nam zraven tega naStel dolMosti do "Visoke Hi§e. Konee-i no povabil je vse zbrane uCence in uCenke; naj vsi i|.| njira z,iWiga dvigala na mogocnih pe-rutih zvestobe do prestola Nj. Velieanstev. Harmonijo dopolnjevala so mlada grla krog pevcev stojecih otrok. Tedaj priiel je lahni zefir in odnesel je ubrane gla-sove v euo uro od tukaj oddaljeno BLoger§2e% tako da so njegovi prebivalci petje pra*; dobro sliSali. Tudi druge slovenske, narodne in uinetne pesmi so naSi pevci popevali. Holmec, na kojem je kres gorel, pre-kerstili smo, nasej presvitlej ce.sarici na Last, v E1 i-zabetin verb. — Na to so pevci, priSedSi raz nLlizabetinega verhatt, se uverstili; fantje poiskali so vefc 8laterntt ter je na kole obesili, vihrajoio sloven-sko trobojnico postavili smo na Celo — in „bakljadatt iu „Zapfenstreichu sta bila gotova. Mosko korakali so pevci po razsvitljeni vasi prepevaje slovenske sto-paje, in na mestih, kjer so sialic tudi cesarsko in drnge pesmi. NaSi nMel6anjetf so bili za nenavadno lepo svecanost tako navduSeni, da je sleherni pozabil spraviti se ob navadni ari v gojezdo. KoSev Peter pa je terdil, da je bilo tako lepo, — in morda Se lepSe — kakor v nebesih. Pa je bilo tudi. — Po dokou&i-nem obhodu zbrali so se pevci pri vriem ofietu pod-2upanu, kjer so se Se dolgo caia radovali, Nj. Veli-ianstvoma napivali, ter si s petjem in p i v o m pre* I ganjali skerbij oblakc. I Dne 24. aprila pokali so zopet topic!. Na vaS- ' kern prostoru, na zvoniku in na dveh lip ah pred cerkvenim vhodom, kateri ste vsajeni v spomin ime-nitnega dogodka, vihrale so slovenske, avstrijske, ce-i sarske in cesari&ie zastave. 0 pol deveti uri priceU je slovesna sv. maSa, koje se je udelezila tudi solska mladina. Po koncanej sv. masi razlozil je g. ucitelj ; pri cerkvenem vhodu Sol. mladini in navzoCemu ljud-| stvu pomen vsajemh lip; potem je zapela Sol. mladina slozno s pevci cesarsko himno. Od tod podala se je v olepSano Solsko sobo, kjer jej je g. ucitelj po pri-mernem govoru pre5ital in razlozil ob kratkern zgo-dovino in zivotopis presvitl. cesarja in cesarice, poleg BVerteCevega" sostavka BCesar Franjo Josip L" 0-troci zapeli so tudi nNaprej zastava Slave0 in cesarsko pesem (z dostavkom: „In scesarjem zaroCaicaa). KoneCno razdelilo se je mej otroke „spommke ces. sreberne poroke*. — Pri tej Solskej svefianosti bilo je tudi obilo ljudstva navzo^ega. Jako smo hvalezni gospodu »Jovu pluviju*, ker je bil zaLasno ustavil svoje neprijetne darove, tako da nam je bilo mogoce vse gori opisano zverSiti. Se na-rava veselila se je tedaj z nami! Prej in poslej je bil in je vedno dez, in dez in zopet dez. Hudo je to po-ljedelcem, ker ne morejo na polju nic" podelati. Slabo vreme je krivo, da stare Venice in Rdedcitt vedno na pefii 6ep6 in z ma&kami vred dremljejo. Posebno pre-giavico imajo pa oni, koji so nadarjeni s „kurjimi o-Cesiftj zelo se mi smilijo ti reve^i, ko mi vedno jav-kajo, da vidijo od samih boleCia zvezde na oblacnem nebu, posebno pa, kedar in ako jim kak nerodnez na noge stopi.—-Pa tudi pohujSljivo je slabo vreme; lenuhom inzaspanim ljudem daje veliko potubo. Sladko obernejo se zjutraj Se enkrat ali bogv§ koli-kokrat v svojih gnjezdih in mirno dalje po5ivajo, ko zunaj de2 tako lepd nmuzicira*. Njih najvecji sovrat-nik je gospod »Muss"; to vam je resen in neusmiljen gospod. S krepko roko zagrabi lenuba za terhijeno ko2o in ga neusmiljeno veize s postelje. Ali to se ne godi samo tukaj v Podmelcu, ampak tudi kje dru-g o d po Sirnem svetu. Bog v6, koliko jih je tacih, I ki si na skrivnem terkajo na persi rekoC: „mea culpa.* Da, seveda, takole-le je, takole-le je, in nie dru-gadel ___ glibar. Od SV. LuCije, 28. aprila. (Izv. dop.) (Due 24. aprila. Sreberne poroke Njiju Velieanstev Presvitlega Cesarja i Premilostive Cesarice veselo godovanje.) i Dan sreberne poroke Njijn Velieanstev se je i i pri nas prav lepo in dostojno praznoval. Eckel bi, da I je ml- ta dan pri nas ves drugafien od navadnih. Vsa- [ kemu m w brati w obrazi joaeqni obfatki, ob$uikit j I kakorSni so ta dan prevevali serca vseb zares zvestih in, vdanih nedolzno-priprostih sinov dezelnega OCeta I presvitlega cesarja i premile skupne Matere, cesarice I cele mnogojezicne i mogocne Avstrije, presladke nam I domovine. I Cerkev, Sola in obenia so se zdruzlli, .da bi ta I dan skupno skazali njih ljubezen in resno vdanost do J prevzviSenega prestola i s tern bolj mlaene ozlvili, ter j njih serca z enakim ljubeznipolnim duhom ogrcli, ki I je porok i pri'aodnji sreCi pa stalnosti milega nam ce-I sarstva. [ Fze prejSni veCer je zivo priterkovanje in mo- I goCno pokanje z moznarji serca vseh prebivalcev pri-I pravilo, povzdignilo in vbralo k dostojnemu prazno-I vanji naslednjega dne. 24. aprila zjutra, ko je marsi-I kateri Se zibal se v sladkih sanjih, vzdramiio ga je I zopetno pokanje moznarjev, ki se je razlegalo krepko I po vsej dolini s prijetnega bribceka „KukaK versteC I se s priterkovanjem se zvonovi. Ob 7. zjutra zbere I se vsa Solska mladez v Solo, ki je bila za ta dan pri-I memo napravljena, posebno podoba cesarja ovencana I z berSljanom in cveticami se je prav lepo podala. V ¦ cerkvi pa so se zbrali vaScani. Bila je cerkev napol-j njena kot o zapovedanih praznikih. Ob 1/38 postavi j se mladina Solska lepo v verstvo po dva in dva pod I vodstvom g. uC'itelja Velikonja in g. kaplana, ter gre I v cerkev na odloeeno mesto. 0bna§anje mladine v I cerkvi bilo je ta dan izgledno. V. 6. g. 2upnik imcli I se peto maSo i na konci „Te Deum" z blagoslovom. I Tudi mej tnaSo streljalo se je z moznarji. Cesarska I pesen i posebno zadnja kitica sklenilajeslu^bo bozjo. I Mladina poda se zopet v prelepem redu—decki naprej, I zadej pa deklice v Solo. Vse ljudstvo pa vsuje se i I dere za mladino proti Soli, kder se razpostavi okolo I Solskega poslopja, da bi vdelezilo se tudi ono veselice, I ki je imela mladina imeti jo ta dan. — Napravile so I se zastave prav za mladino: velika lepa belo-plava-ru-I deca slovenska (napravila jo je g. Josipina Kovaclc) I ter dve manjSi rumeno Cerni avstrijski. V Soli se zbe-I rejo razven g. uciteljev v. g. 2upnik, celi Solski odbor [ s predsednikom in zupanom g. Ignacijem Kova6i5, ne-I kaj tukajsnih gospej in domaCi pevci. Na dano zna-[ menje za6ne se 1. del veselice obstojefi iz petja in I deklamovanja—se ve da je bila mladina prej zato se I izurila. — Program bil je in izverSil se tako-le: I. 1. I Cesarska pesen—perva kitica.-—2. G. ufttelj Velikonja [ deklamuje pesnico: „Bog ohrani nam cesarja ltt Zadnji I vers: „Hi§o Habsburg Bog ohrani" sklene mladina in I vsi navzoci z navduSenim „2ivijo" na prevzviScni par. I — G. uCitelj razlozi pomen slovesnosti ter navede I glavne fiertice iz Njiju Velieanstev ^ivljenja po „Ver- I tecil* 3. Pojo pevci in mladina „Naprej.....1" 4. De- I klamuje dedek viSe skupine „Himno" na ta dan g. j Josipa Golja, ki se enako sklene se zivijoklicem Nj. I VeliCanstvoma. 5. Pojo „Solnce milo...ft (vi^a po Ver-I teci) 6. Deklamuje deklica pesnico za ta dan zlozeno. j 7. Pojd BNa goro....! 4. kitice. 8. Deklamuje pesnico I nKaj imam" (drugo berilo) deklica srednje skupine 9. I Poj6 pPomlad" 10. Deklamuje: „Kajcvetice govorel* I deklica srednje skupine (glej nPervo berilo!"). 11. [ Sklene se Se zadnjo kitico „cesarske" pesni, kojej J sled6 trikratni BzivijoK-klici V3eh navzofiih cesarju in 1 cesarici. Razdele se spomenice izdane od uredniStva I „VerteCevegaa, konec I. dela. — Obcui vtis tega dela I bil je povsem prav ugoden. Cuditi se je bilo, da je j mladina primeroma prav dobro pela i posebno zace-| tek pa konec vsake pesni bil je kot da bi jo mahnil I ter odrezal. NavzoCi bili so ganjeni i da Se solze so I se marsikomu blisketale v oceh.... II. del. Mladina po-I razversti se prav lepo po dva in dva. Najprej nese [ decek veco slovensko zastavo; njemu na straneh pa I dva manjSa decka manjSi avstrijski zastavi, I Pod vodstvom g. ufiiteljev pomikajose proti ter- I gu mej pritrkovanjem s6 zvonovi; zadej pa koraka I mnozica. Tu postavijo se v kolo jar—decki na zgornji I —deklice na spodnji strani okolo vodometa; prav tako [ nmozica. I Tu je bila lepa lipa pripravljena. Ko je bila I vsajena zadoneli so alivijokliciu na prevzviseno dvo-I jico. Pela se je zopet cesarska pesen. I z besedami: I „Ta lipa naj prica zvestobo naSo do presvitlega pre-I stola in da hocemo na veke biti Slovenci, Bog ohrani I nam cesarja in cesarico, sklenil seje zopet trikratni; I „zivijo* klic. I Odslej gre mladina se zastavami in v redu na- I prej v ta namen odlo5eni travnik, kamor je bila pri-I neSena cesarska podoba ter se privezale zastave. Po-I sede se mladina okolo miz. V sredi mladine bila je I miza za L g. Supnika, uCitelja, Solski odbor in pevce I —vseh dvanajset Stevila. Ko je mladina skupno od-1 molila, postreglo se ji je s kosilcem in malo pijac"e. Stregli so jej g. ucitelja; a. g. zupnik, Solski odbor in pevci. Mej kosUom je ves cas neki godee j sviral mladini razne reel I Z mladino so kosili prej omenjeni gospodje. Gan- Ijivo bilo je videti veselo — rudeca lidica radujoce se j mladine, kako se je ves Cas prav lepo vedla. Po ko-I silci se mladina zopet porazversti. Zapojo se Se en-I krat rNaprejl* — Cesarska pesen" in „ zivijo" klici. I G. kap!an odvede jih v redu do zasajene lipe, kder se odmeje Se trikratni 82ivijo8 klic in z Bogom ! klo-I D^k^ Ysefl se povzdignd i Kofc da bi pihnil se vse po- 1. iDaXjQ v prilogx.) Priloga k 18. štev. „Soče." zgubi; vse je tiho in nrirno; le Se streljanje, ki seje odmevalo do poznega popoludue ivesela druzba zbia-nih gostov c. g. zupnika ueiteljev, Solsk< ga ©dbora in pevcev motila je s kako veselo pesnico tihoto do poznega popoludue. Vse, vse je bilo priprosto, pa milo, pa prav serc-no; priSlo je iz serca in zato je segalo v seree. Go-tovo lepo se je obhajal dau 24. apr. Na Mostu. Bog nam ohrani premilega Cesarja in Cesarico. Skala po~ ka, hrast se inaje in hrib zvestoba Slovenca ne gane, —ne gane. Terpeti moramo veliko i prenaSati, toda pri vsem tern smo in hocemo biti na veke, na veke zvesti sinovi preljubega nam vladarja. Za Njega hocemo moliti I Kri in zJvljenje naSe, Vladar, je v Tvo-jih rokahl Tvoja osoda, bodi naSa osoda! Oujte irredentarji......! IZ So8e 23. aprila. (Izv. dop.) Ncsrece so v | nasi soteski v teku pol leta na dnevnem redu. Elemen-tarnih nezgotl sicer ni bilo, ceravno smo se jih bah zarad preobilnega snega. Se pred enim teduom je bilo v zadnji Trcnti snega za 1 meter in Se le sedaj jel je teloh (Heleborus niger), po domaCe smrtn.ice morda zarad bele bavve tako zvane, izpod snoga'bli-zo kake brinje (Juniperus communis) svojo eaSo (calyx) infcvetni veuec (corolla) kazati obeudovaje Se be-lo zimsko odejo. Tudi velikonocnica (Anemone Pulsatilla) in j eg li 6 ali trobentica (Primula officinalis) se ze prikaziijete. PogreSamo pa pomladanskih zvon-iekov (Gaiantlms nivalis), ki ne rastejo v naSih krajih. Mesto ujih pa rastejo podobne jim novice (Leucojum vernum). Ko piSem te verstice, grmijo plazovi, kakor njagarski slap. Bobnanjein gromenje plazov po soSkih itt trentai skih stenah straSi 2e nekaj Casa sem spodej bivajoce prebivalce, kteri so jeli gorke in dobro za-kurjene izbe, v kteiih ticijo 2e 6. meseccv, zapuScatl ter se napijati eistega in zdravega zraka. Pa mraz in de2 jih silita verniti se v cumnato, cnako polLu, vra-cajoeemu se v svojo hisieo z molcCiini rogovi, kcdar mu na prostem ne ugaja. 0 priliki sreburne poroke Njiju Velicanstev bodo goreli kresovi po na&ih holmcih in gorah in strelja-nje topicev bode naznaujalo, da tudi najsiromaSnejSi bot mogoene Avstrije se navdnSeno spominja pro* ljubljenih jubtlantov presv. cesarja in cesarice. Po-rocati imam Se o straSncin zlocinu, ki se je dogodil v SoCina velikonoc ob 5. uri popoldne: 24. letni oze-njeni moz\ Fiance Komac, je v pijanosti z no2em pre-bol 56. letnega niroinaSniga samca, kateri je naslednji dan, velikonocni ponedeijek ob 5. uri popoldne zdibnil svojo duSo. Morilec je nesrecueiu trebuh prerezal za 2. dlani na dolgosti, da so skoro vsa dreva vun pridrla. Hudodelec je ze v zaporu. zalostna je ta ne-sreca za celo obcino in zganjepbcem v svarilo, naj bi Be bolje varovalt zgane pijace, ki je dusi in zdravju zelo Skodljiva RevSciua je tukaj zelo velika. Pri nekte-rih hiSah nimajo moke ze 14 dni in jedo samo kislo repo. Tabakarji kadijo zarad pomanjkanja denarja li-stje in senene drobtinice. Nekdo jeposkusil celo cemeriko (Varatum) izmed kolihikacij najstrupenejSo rastiino kaditi, a samo en-krat. ReveS bi bil vsledtega kmalu poginil.—Nedavno sta umerla v Soft vdovec in vdova v nenavadni sta-rosti; imela sta oba po sto let. AH postane sedanja inladina, katera pije zganje ko vodo, tudi tako stara, je vprai§anje, katero bo bodocnost brez dvoiua zani-kavno reSila.— IZ Ter$ta 30 apiila. (Izv. dop,) (Slavnosti v Trstu in v okolici.— Na§e mestne zmeSnjave in neod-locnost vladne politike. — Veselica 4. maja. — Ce-Barjevi6 Rudolf v Trstu. — Kri2ani pa Irredenta.) Naj Vam pred vsem porocam na kratko o slav-nostih v Trstu in okolici o priliki srebrne poroke Cesarja in Cesarice. Kakor sem Vam porocal zadnjic, nij na§ magistrat v tern obziru ucinil nicesa, pa vkljub temu je bil 23. t. m. zve5er Trst kar nenadoma lepo razsvitljen, posebno pa zunanji deli mesta; to vse se je zgodilo tako hitro in na tihein, da so nekateri Se le po 8. uri zvefcer poSiljali po luci, ker nijso ho-teli zaostati. — Vendar pa so se v notranjem mestu, kder prebivajo najhujSi lahoni, mnoga stanovanja odli-kovala s popolno temoto in na§a mestna bi§a, alias ftkulisatt je tudi Strlela v zrak tako tiha in temna, kakor kak zapuScen samostan, mej tem ko so bile skoro vse bli^nje hi§e na velicem trgu krasno razvif;-Ijene. Ljudstvo je delalo vsled tega razne opazke, da se je namrec mestna delegacija odkupila s 3000 gold, itd. Magicni vtis pa je napravila razsvitljava na mor-ju, katero je preskibelo druStvo Lloyd. — Mnogo parobrodov v simetricne vrste postavljenih bilo je po-polnoma razsvitljenili z malinii baloncki, videle so se te ladje od dale6, kakor ognjeni velikanski baziliski, dalee v morju pa so §vigale rakete in umetalni ognji, z mogocnim ropotom; videlo se je, kakor da bi bilo vse morje v ognju, vsipal se je nad luko ognjeni dez" v raznib barvah. Kedor je te ognjomete intomorsko m^Yitljavo opazoval na pr, iz ObCine,zdelo bq muje, da se je vresnicilo kako dejanje iz oniU orijcntalskili pripovcdek, ^tisoc in ena noc" — A vsomu temu je lepo odgovaijala tudi na§a okolica; kakih 20 kresov gorelo je ua bli^ujih hribih in holmcih, Svigale so tarn | v visocinah rakete in pokali so mo^narji, kakor da bi bil kak bombardeincnt. Razvitljava in ognji na morju in pa razvitljava in stieljanje po celej okolici, vse to je bila, tako lepa, karmonicna celota, da bi se ne bi-la dala niti po dogovorjenem programu lcpsa napra-viti; to mogofiuo streljanje, zvouenje v pozno uoc, ta odmev ljudskega klicanja, petja, godbe v mestu in o-kolici, to prekrasno tekmovanje uarave z umetnostjo: vse to je rahlocutnega filoveka modno presunjalo, popa-la ga je neka sveta gioza. Po mojem mnenju je Trst za take velikauske prizore najpripravnej§e mesto v Avstriji. — Vsakdo, ki je videl tisti vecer Trst, priznati je moral, da ogromna vecina nascga mesta je go vendar navduSena za Avstrijo in da ona potalinska dejanja s proklamacijami in petardami nijso nifi druzega, nego iz Italije uvazeni izrodki prenapetih, pa sleparskih buc. — Da so se v Trstu godile tako cudne reci, je pac mnogo kriva vlada sama, to jaz zmerom trdim in bom trdil; uaSi drzavnild premalo pozuajo Mac-cbiavelli-ja, Se manj pa ga znajo posnemati v tern, kar je modrega in dobrcga pisal. — Od kar smo zgu-bili Kellcrsperga tukaj na Primorskem, nij se vec tukaj gojila dosledno avstrijska misel. — Tudi zdaj je | opazovati neka omahljivost v merodajuih krogih, katera ne more nic dobrega roditi. Kellersperg bil je moz" na pravom mestu, zato pa mi Piimorci po vsej pvavici ^alujemo po tern mo-in, ki je bil za nas skoro drugi Stadion. PoprijemSi zopet nit svojega popisa, Vam ho^em §e v kratkem povedati, kar so je tukaj godilo 24, t. ' m., na dan sreberne poroke ccHarjeve, Ob 4. uri im-zaanjal je mogocni groin topov na gradu imenitnost dneva, cesarskim topovom so pridno odgovarjali topic! iz okolice. Ob 10, uri bila jo slovesna mn^a pri sv, i Ju^tu, potem prcdstavljanje deputacij in korporacij c. k. namestniku, popoludne pa je bilo kakih 0 banko-i tov: tukojsnjo trgovske zbornice, garnizije, civiluih u-1 radnikov itd. Vse ladije v luki bile so okinfiaue z ne-Stuvilnimi zastavami, mnogo trgovske hifio so zaprle svojo prodajaluiee, s kratka mesto imolojepopolnoma proznicni obraz. Zvecer ob 8. uri pa bo zaculi ua* j nenadoma razsvitljavati stanovanja in v kratkem casu se je Trst zopet svetil in tiho morje odsevalo je svitle iarke. Ta vecer so posebno lepo razsvetili oo. kapu-(ini. Ljudstvo pa se jc v gostih krdelih spreliajalopo mestu ter klicalo „Evviva" in „2iviott Avstrija, pred magistratom pa se je veckrat sli§alo vpitje: „Fuori gli Italiani" itd. Ponavljam, kar sem Vam uze veckrat omenil, da se v Trstu pri takih pnllkah sli§i skoro vec vpiti „&ivio," nego pa HEvvivaK, kar je dokaz, da so delalci, obrtniki, mali trgovci, sploh masa ljudstva v Trstu vefiinoma Slovani in da bi bilo treba le nekoliko orgaoizacije in discipline, da bi Slovani v Trstu postali jako va2en, odlociven faktor, kar naj bi nasmi politikarjem sluftlo v resen prevdarek. Vrhunec sUvnosti v Trstu pri tej priliki pa bi bil v nedeljo z ljudsko veselico pri sv. Ivanu; a Skoda, da nam je Jupiter Pluvius prekrizal racune. Vendar pa red nij za-branjena, ampak le odgodjena; v nedeljo 4. maja, 6e Bog dade, vrsila se bode ta veselica Se v vecem Stilu, kakor pa je bilo poprej namenjeno, ker nasi pevciso porabili ta cas prav dobro in tudi dekoracija prostcra, kder se bode vrsila veselica, bode lepsa in dovrSenejSa. Biti ce to taka slavnost, kakorsne morda fie ni bilo na Slovenskem in zatorej pricakujemo mnogo naSih bratov tudi z GoriSkega in Kranjskega, posebno pa deputacijo Sokola iz Ljubljana V Trstu ule vse te dni govore le o tej slavnosti in napovedalo so je za obisk vse, kar je odlicnega, nelahonskega v naSem mestu. Akopram, in morda prav zato, ker smo mi Slo-venci tako popolnoma vdani naSi dinastiji, nas sedanja vlada dosti prevec prezira. Te dni je priSlo ce-sarjevo zahvalno pismo vsem narodom. Minister Taaffe je telegrafoval tuk. namestniStvu, da se mora to pismo razglasiti v vseh de^elnih jezikih; a tukaj v Trstu videli smo to pismo na voglih le v italijanskem in nem-§kem jeziku, kakor da bi tukaj ne bilo Slovencev, ali pa kakor da bi se bili Slovenci zamerili cesarju. Saj so vendar Slovenci bili pivi, ki so dali impuls za vse te slavnosti v Trstu in vlada se je tudi tukaj moCno naslanjala na Slovence. „Der Moor hat seine Schul-digkeit gethan, der Moor kann gehen". Tako menda mislijo tuk. vladni organi. A vse to ne omaje zve-st be Slovencev do cesarja in dobro vemo, da vlade pridejo in gredo, mi Slovenci pa bomo §e tu ostali in se ne bomo nikojjpavelicali terjati svojih pravic na postavnem pptu. spfoh je na§e mnenje, da ta politika „laviranja" v tuk. vladnih krogih ima prav cudne, vse drugo nego dr2ayno-politi^.ne uzroke. Tudi bi se bilo dalo dosti ve6 storiti pri zadnjih volitvah, ko nebiti krogi nekoliko bolehali pod terorizmom lahonske stran-ke. Nasledki te neodlocne politike se ka&eja u2e zdaj. Volitev novega zupana dela preglavico tuk, vladnim krogom. Vlada kaufjidira Dimmer^ f„Cittadino« fa trdi in dokazuje, da ie Dimmer obljubil Hermetu, da bqtb. tako plesai, kakor bode on (Hermet) piskal. — Iz tega je nastaia straSna polemika mej Hermstom.ia MCittadinoma, kateri zadnji pravi, da je ali Hermet uskok ter da je bezal v vladni tabor, ali pa da je Dimmer neznaCajne2, davsl se voliti kot vladni kan- didat, a na drugi strani spuScajoe se v komprorais s Progressovo stranko. Resnic^ je ta, da se Hermet ne more nic kaj prav zagovarjati, vTadha ten^ paje. da s paktiranjem z Hermetom napravi luknjo v Pro- gressovo stranko, zato pa vidimo Hermeta Se celd z Wittman-om konferirati, zato citaino one cudne dopise v dunajskih listih, ki obecajo lahonom univerzo in Bog ga vedi kaj vse. Ne vemo pa, kedo bode osle- parjen pri tej kupciji, in skuSnje iz MOringovega Lasa nam skoro uehotG vsilujejo prepriCanje, da bode ko- neCuo le Avstrija trpela fikodo in da na§e Primorsko s tako politiko ne pride do zazeljenega cilja; tega mora biti preprican vsakdo, kedor dobro pozna nale razraere. ZmeSnjava jo pri nas dospela sl?oro do skrajne meje; vpraSanje je, ali bode avstrijska stranka potam, kar je zvedela po MCittadinuK, Se glasovala za Dlra- merja, ali pa se napravi korapromis, po katerem o» stane Angeli ^upan, pa oba podiupana so volita iz desne strani /bora. S to zadnjo idejo so se uze ko- likor toliko sprijaznili nekateri desniCaiji. Moje mnenje J pa je, da bi bilo najbolje, da se postavi tretjega kan- didata, morda Rittmayerja, za katerega bi se vtogaila dosefti vefiina; tako bi se tudi vlada odtegnlla raoralni klofuti. Zivimo torej v popolni nesiguruosti, vladni krogi sami so menda v zadregi in predno bode zopet Bcja za volitev Lupatta, bode treba, da m desnica trdno zve2e, kajti drugace zna biti Seena seja brez uspeha in potcm, kaj storiti ? liazpustiti zbor in razpisati novo volitve, Na vsak nacin se mora to dul razvozlati ta Cudno zamotana tana; kako? to vedo* bogovi, —< Pikantno je pri vscj reci tudi to, da so jo Hermet odpovedal kot starosta mestnega zbora, katera odpo- vod jo RunicumM v zgodovini parlamentariznm; kajti starosta je slueajni predsednlk toliko casa, dokler »y pravega predseduika in h\ bolj pikantno je to. da par trdih Neinccv mestnlh odbornikov tudi dela kompro- mise s Progressom in so poteza za Angeli-ja — iz osebnih intoresov in da se torej vlada v Trstu no more zauaSati niti na trde Nemce. Tudi ta nij slaba: NaSl lokalni listi so zdaj priSli na to, (da je mestni fitatut glede o^je volitve iSupana straSno pomanjkljiv in da I bi morale biti prvo delo novega zbora, da pregleda in popravi ves Statut, Se mnogo druzega dela in mnogo I potrebuih sprememb Laka naSe nove mestuo ofiete, Kakor pravim: ve6 odiocnosti in trdne roke je treba tukaj, da Trst in Primorje postaneta to za Avstrijo, kar bi morala biti — trdni jez proti pozeljivi Italiji. Kar I pa danes nij, mora priti, dogodki sami bodo silili in pritiskali na to, da se predrugaci tukaj sistema in I premeni roka, I Prav zdaj, ko to pi§em, zvedel sem, da bode V I saboto 3. t. m. seja novega stareSinstva zarad volitve 2upana in vkljub temu 3e danes sami mestni ooetje, I to je desniearji, ne vedd, kako bi volilu PredvCerajSnjera je kar nenadoma prilel v Trst I cesarjevic Rudolf. Hiponia se je to zvedelo po Trstu in zvecer po 9. uri cakala je uze velika mno2iqa na I kolodvoru, ki je cesarjeviCa sprejela z burnimi „Ziviou 1 in „Evviva\ tako da je bil mladi princ skoro ves I osupnjen. Peljal se je naravnost na molo, kder ga jo cakal parobrod, s katerim se je pripeljal v Beoetke, Na molu so se ponavljale demonstrate in naii ljudje so princu prav dobro razodeli, da tukaj prebivajo tudi Slovani. Cesarjevic potuje zdaj 6ez Italijansko na 2§panjsko, v njegoveui spremstvu bil je tudi zet naSega cesarja, princ Leopold bavarski. Oni teden je dosla vladoa podpora za one Kri* 2ane, Prosekovce in Kontoveljce, ki so bili pri zadnjih nevihtah na morju posebno poSkodovani. Vlada je J nakazala v ta namen gl. 2000, od katerih sta dobila Prosek in Kontovelj gl. 400, Kri2 pa samo gld. 100, akopram so imeli Krizani najveC Skode, ker se najvec peGajo z ribolovom, in imajo najvec colnov na morju. I Zakaj Krizani najmanj? Pravi jo, da jim poSlje veliko vec Jtaiia irredenta* po Mauronerju. Cas bi bil, da vecinoma dobri in poSteni Kriiani v stran potisnejo domate izdajalce in pojeduhe. Politifiai preglei Z DUNAJA. — 0 dunajskih svefianostih, pretek. tedna nam je doSlo iz prijateljske roke zanimivo porciiilo, katero smo postavili na Mo dana§njej Stevilki. — Milodarnost na§ega cesarja se je zopet sijajno pokazala o priliki njegove sreberne poroke. Ustanovil je a nalo^enp glav-nico 300.000 gl. v zlatu 40 stipendijev po 300 gold, za revne in vredne dijake na vseu6ili§6ih (na Dunaji in Buda-Pe§tu po 7 Stipendijev, v Pragi 5« v <3fra4c«, In#ru&u? Srakovenij Xtevo- yu, Oernovici, Kolosvaru in Zagrebn po 3, —¦ dalje 20 brezplaeriih mest v zavodih za odgojo oficirskih hcera v Herualsu in Oedenburgu in 10 brezplaenih mest v vojaskem sirotiscl v Fisau-u; dunajskim siromakom pa je podaril v svojem in cesaricineni imeuu 10.000 gld. ro si an ski zbornici se niu kaj ne mndi, da M izgotoviia dr2avni proracun; — za to se je podaljsala veljava lanskih propisov se do konca maja. — V obravnavi potrebifiin fi-nancnega^ ministerstva. je posebno tirol. poslanee baron Dipauli grajal samovoljno postopanje dav-kovskih in financnih uradnikov pri pobiranji raz-liCnih davkov. Ker so i njim potegnili tudi dr. Kronawetter, dr. Menger in drogi, imel je Depress kaj opraviti, da je zagovarjal svoje pod-lozne wade. — Tudi r&zprava opotrebah kme-tijskega ministerstva je bila prav zivabna. Go-vorilo se je mej drugim o potrebi poljedel-skill posojilnic, katerifa ustanovitev naj bi ministerstvo pospesevalo. — Poslanee Dipauli se je pritoMl, da vlada ni se ni6 storila zoper one, M paSijo in ponarejajo vino in takopo-gtenim vinorejeem silno ikodnjejo. Eako pra-vifina je ta pritozba, obeutijo zalibog tndi nasi vinorejci. Ce dalje bolj se potrjuje Test, da bodo nove volitve za drzavni zbor uze junija mes^ca. Tedaj je skrajni cas, da se zacnemo na nje pripravljati tudi na Goriskem. nSoua" caka, kaj porefie nSIogaK. CEHI ie niso edinih misli, ali bi vstopili v drzavni zbor, ali ne. Eduard Gregr piiporoca vposebni broiuri brezpogojni vstop; Julij Gregr je pa za vstep s pogoji, V obce veje zdaj jako pomirljiv veter in nadejati se je, da pride mej narodnimi strankami na Ceskem do stake sprave. Bog daj! OGERSKA poslanska zbornica razpravlja zdaj glasoviti zakon, po katerem se bo moral na Ogerskem vsak ucenec, naj je katerega ko!i na-roda, uditi magjarskega jezika. Da ob-velja, daje nam porostvo znana magjarska pra-ricoljnbnost. IZ BOSNE. — Zdaj je nekda gotovo, da zasede Avstrija vaznejSe kraje novipazarskega o-kraja, torej tndi Hovi-Pazar sam. Zasedba se ima izvrsiti skupDO s Turcijo in sandzakat ostane podlozen snlfann. Ta avstrijsko-tursfci dogovor je sad Andrassy-jeve magjarske politike, katera hoce onemoglemu Turku pomagati in zagozdo zabiti med Srbijo in Cernogoro. BOLGARSKA skupsdina je izvolila v tajoi seji princa Battenberga za bolgarskega kne-za; on je zasedel prestol z imenom Aleksander I. IZ SRBIJE Arnayte, ki so bili v Srbijo v kursumeljski okraj ndrli plenit, so SrbipodHr-vatovicem v krvavi bitki pri Samakovi odbili. Ar-navtov (Albancev) je oblezalo mrtvih in ranjenih 300. Mej roparsMmi napadnikl je bilo nekda tndi vec turskih nizamov* Srbi so jib nekoliko tyeli. — 0 vaznejslh dogodkib v drugihdiiavah poroeimo prihodnjid kaj ve6; danes nam je zmanj-kalo prostora. ^^___^_ Bomade stvari. 1. dan tnaja nam je prinesel po dolgem de-levanjt sicer hladno, a vendar saho vreme. Cas bi bil, da se nam slednji6 nebo vstrajno razvedri, sicer bo Irada za posestnika.—V&raj smo videli prve ere-Snje na nasem trgn, polO novcev ena. Mladi grah, Spargelji, ardicoki in enaka zelenjava je ge vsa samo za mnogo troseco gospodo.— Patryotiden list. Y Gorici imamo dnevnik, kateri se pri vsaki priliki ponaSa, da je meSdansko glasilo in zvest poroCevalec dezelnih novic. Ta list je zaduje dni polnil svoje predale spopisi itaiijanskih syeeanosti, s6 sanjarskimi govori starega generala Ga-ribald;-ja ia z enakim patrijoticnim (?) gradivom; le o svecanostih, katere so raesto in dezelo navduSevale In se stezale do tik italijanske meje, molfial je skrbno in molfi §e vedno, kakor bi se ne bil nihee ganil na GoriSkem o priliki sreberne poroke Nj. Veltfatistev. Edina 2elja, edino vo§6»lo, katero mu je izvabil vesc-li dogodek v predal mej one mestne in deSeliie vesti, mej katere tako radovoljno eprejema zanimive novice od unstran meje, bilo je — pomilosSenje bratov ^irredentarjev*, kateri tiLc v preisko-valneni zaporu, obdolXeni velaizdajskib ^iaov. Ali ni uze to ve6 kakor predrzno?—Casopisivsehpolit. barv v celi Avstriji prioMili so dne 24. aprila slavnostne clanke, mnogo jih je izslo v prazniCni obliki, vsi §e vedno na drobno popisujejo svecanosti, ki so se tu pa tarn obhajale, vsi so s6 simpaticnioai opazkanii objavili prelepo cesarjevo zabvalo—samo na§ sIsonzott zagriznil se je v trdovratni molk; on je razglasil sn-hoparne oficijelne vesti—e basta! In tak list hofie bi-ti meScansko in de^elno glasilo?—Sijajne razsyeSave, plamteci kresovi, svigaj(»6i in zarefii se nmetalni ognji, gromedi topovl in fopiCi, navduSeni „ewiva" —in zt-vioklici—^vse, vse protestnje slovesno zoper tako pre-dtzno trditev, vse obsojnje ednodu§ao tako vedenje, kateremu ne maramo dati na tem mestn zaslu^ene kvaliSkacije.— Notarske sluzbe v Kunalii, Cerknem, TSoviu. Vobvvskem, Ccrviojann, Pitanu iaPodgradu so zopet razpisane. ProSnje se itnajo podati po postavnem pota v obroku 4 tednov od 25. aprila naprej. Vinska razstava bo v Dornbergu v nede-ljo 4., v Kojskem pa IS. tek. meseca. V obeh kra-jih napravijo ob enem veselico. Javna zaiivala. Podpisani izreka naj toplej§o zabvalo vscm znan-cem in prijateljem, koji so skazali zadnjo Cast s tem, da so podarili cvetlic in veticev ter v muogobrojaem Stevilu spremili mojega nepozabijivega brata Francefa Gregorie-a Sesto §olca goriSke gimuazije dne 25. t, m. k vecue-mu poCitka do — hladne persti. — Posebno hvalo pa velefiestitim gospodom: gimuazijaluemu direktorja Pant-ke-jw, profesorjti Barr-u in protesorju verstva Maru-§i6-u; gospodom dijakom sestoSolceui in drugim, prefie-stitej nasej duhovSCiui, gospodu Orelu pevovodju in pey-cem,% kakor tudi domaCej godbi za sijajno sprejetje.— Kcnecno naj objavim pozdrav, kojega je rajuki France zaduji e^tert ure svojega 2ivenja izrekel gospodu vodju in dijakom Verdenberskega zavoda. V PervaCini dne 27. aprila 1879. Virtko Gregorifi. ^^»z^zg»»egg»gtge^ R Ker sem v zvezi z nekterimi per-vimi tvornicami za izdelovanje ur v Avstriji in drugod, dobivajo se pri meni ure vsake verste po najnizi ceni. Opozorujem posebno na izverstne stenje fiernolesne (Schwarzwalder) in lepe dunajske perpendikelj-ure in na prav nove, ki po no& svete. Tudi popravljam nre ter izverSujem vsa v to stroko se-gajoLa dela tofino, dobro in po ceni. Ure dajam tudi za plaCilo v meseS- ^m nib obrokih (ratah); na vsako vprasanje W odgovarjam hitro in nataneno ter garan- fir tujem za vselej dobro izvrSitev vsacega md naroLila. w% Zatoraj se prav uljndno priporoCam [L| slavnemu obcinstvu ANTON ^XJLIIST i I ig slavnemu obcinstvu. Kji LANTON ^XJLIIST n nrai* v Bovcn. In] Get, kr, iL pri?, obeno mazilo za usnje KAnOL 1IUSS-OVO. Od vis. c. k. miniatorstva za, do2olno brambo pro* sku§an in pri c. k. vojski vpoljan tor priznnn kot ii;«jlio1j^i pripomoCek za oliranitcv usnja. Solni, tfrevlji, usnja na ko5ijah, jormonjo, naj jo §0 toko ttdo, suho, popocano, poHfcano, zn to so ga-rantujo, 60 so lo enkrat namaiso, volno, elastiCno, popol-noma neproino61jivo, tomno-f-riio in svitlo in vodno traj-no. To mazilo je brez duha, neskonfino ix.datno, no zrarz-ne nikdar, so nikdar no zazalti; odntrani potrebo na-vadnega crnila za Skornje in 110 poraazo ni rok ni obloko. 1 Skatlja na posku§njo po 50 kr., — 1 gkatjja l/t klg. po 1 gld. — 1 Skatlja 1 klg. po «S gld. To mazilo za usnje so naroCujo istinito samo pri posestniku privilegija Karoltt Kuss-ll na Dunaji 1 Wallfischgasse 3. Zaloga pri gg. Giuseppe fu Francesco Breossi Corvignano. ZALOGA 2VEPLA prav drobno zmletcga v mehaiiiduem I patnein nilinu v MoM. j To iveplo sem dal kemicno preiska- vati po gosp. dr. Francu K0nig*u, pro*> : fesorju na dezelni kmetijski §oli v Gorici, kateri je nasel, da je prav Sisto in j brez kakorsne si bodi priniesi. Ker je zdaj uLe povsod pripoznano, I da je zreplo — seveda disto in prav drobno zmleto — edini izdatni pripomofiek I zoper tertno bolezen, priporocam prav gorko vsem trtorejeem, naj se z njim o » pravem casu preskrbe, ter me po6aste s.6 svojimi naro6ili; gotovi naj bodo, da jim I prav vestno in dobro vstre2em. Zalogo zvepla bom imel v Gorici v j Magistrate ulici v jedilni prodajalnici gosp. Jo^efa Modolo v Roper-jevi hi§i, i v Rastelu v drogeriji gosp. Gaspar-ja Ghitter-ja, na svojem domuvPodgori in I v parnem mlinu v Mosi. — Blago, d izvrstno, bo po prav spodobni ceni. I Andrej KocjanfiiS v Podgori. 0 v Gorki, v RaStelu §t. 292, sumo na-sproti €*Iesi6-eve sladornice. Dolooene cenet Popolne vol. obleke za deeke gl. 2.05 do 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. 10.20 do 27.60; Vol. saco po najnov. modi gl. 5.55 do 9.45 ; Wage 3.10 do 9.35; hla6e in oprsnik gl. 5.10 do 12.75 ; povrsna suknja gl. 8.60 do 22.80; &rne salonske suknje iz parnviena gld. 14.55 do 23.75; bonjour gl. 8.50 do 16.90; oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. Posebnosti: dezni plasei iz kav-duka; spalne suknje za gospode, lovske suknje, paletoti za gospe itd. Vsako oblafiilo se dovrSi po najno-vejsi modi in jako solidiio. Tudi naroella po poslani meri se tocno oskrbujejo.