Sloveti skl.
(prej Avlonomis!)
Glasilo Slovenske RepuOlikansite Strance kmetov itrs delavcev.
Uredni&tvo	in upravništno v Ljubljani, Telefon 119.	Breg št. 12. tl.	Izhaja vtak pete*.	Mesečna nurcčnir.a 5 Din. - Cene oglasov po dogovoru Za večkratne oglase primeren popust. Pri inaliii oglasih vsaka beseda 50 par.
Št. II.		LjubSjina, dne 20. marca 1925. Leto V.		
Sij hočemo?
lastno zakonodajo na lastnin tleh vzrasttega slovenskega ljudstva!
»Naš Dom«.
Zbor zaupnikov iz Štajerske dne 15. marca t. I. v Mariboru jo sklenil, <la se ustanovi tiskovna zadruga »Naš Dom«, katere namen bodi izdajati strankin list in razne druge publikacije. Zaupn ški zbor je nadalje oklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, 1o reč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane m to našo vele-važno zadrugo.
En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRiS morejo delež vplačati tudi v
10	mesečnih zaporednih obrokih.
Doslej je pristopilo že prav lepo število članov. Ustanovni ob'ni
zbor te naše nove zadruge so bo -vršil začetkom meseca maja.
Pozivamo vse naše somišljenike, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo v ec deležev, ker gre za važno in dobiu .stvar. Upamo, da se bodo somišljeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel! Svoj pristop 'prijavite pismeno upravi našega lista.
Pripravljalni odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
Zbor zaupnikov SRS v Mariboru.
V	nedeljo dne 15. marca t. I. so ves dan zborovali zaupniki -SRS za Štajersko, Prekmurje in Medjimur-je. Razpravljali so o političnem položaju v obče, o tiskovni zadrugi »Naš Dom« in o novem strankinem organizacijskem pravilniku ter končno o taktiki stranke. Zboru je predsedoval tov. A. Prepeluh, ki jo podal zbranim zaupnikom obširna pojasnila. Storjeni sklepi, sprejeti vsi brez ugovora, so velike važnosti za nadaljni razvoj našega pokreta.
O	momentanem položaju v parlamentu je podal izčrpno poročilo -narodni poslanec tov. Andrej Kelemina, ki je bil živahno pozdravljen. Drugi poslanec naše SRS tov. Ivan Tisaj se jo opravičil, ker jo bil zadržan.
K prvi točki dnevnega reda:
»Politični položaj«, jo bila sprejeta soglasno sledeča
RESOLUCIJA:
Zbor'zaupnikov SRS za mariborsko oblast izjavlja po zaslišanju poročila o političnem in socijalnem položaju kmečko-delavskega ljudstva v Sloveniji sledeče:
»SRS je zastopnica političnih, gospodarskih, socdjalnih in napredno kulturnih interesov kmetov in delavcev v Sloveniji. Po svojem idejnem bistvu in socijalnem položaju pretežne večine svojih pristašev, predstavlja ona občečloveški socijalni pokret, ki je po svojih končnih smotrih v popolnem skladu z velikimi sodobnimi socijalnimi gibanji -vseh kulturnih dežel, ki pa je na področju svojega udejstvovanja popolnoma samoupraven in neodvisen. SRS zagovarja -zlasti mir in vzajemnost med vsemi narodi, zlasti pa tudi še s tistimi, ki imajo s slovenskim ljudstvom enake ali sorodne šege in običaje, sorodstvo jezika ali kulture in civilizacije, ter velike skupne gospodarske in socijalne interese. S tega vidika zagovarja SRS enakopravnost 'vseh državljanov ne glede na spol, jezik in narodnost.
Kmečko in delavsko ljudstvo v Sloveniji živi od svojega dela in pridnosti. Kmetje, delavci in mali obrtniki imajo skupne gospodarske in socijalne interese, kateri postajajo z -vsakim dnem večji in pomembnejši, ker jih vse skupaj pod-
jarmljuje veliki finančni kapital s
tem, da ogroža svobodo in obstoj kmečkih domov, bolj in bolj izkori-ščujoč sadove vsakega kmečkega, obrtniškega in sploh produktivnega dela, brezposestno delovno ljudstvo, pa z nizkimi mezdami, ki so večinoma padle že pod eksistenčni minimum evropskega proletarskega sloja.
SRS vidi izhod iz tega socijal-nega brezpravja, ki mu sledi takoj za petami tudi politično brezpravje, v tem, da so na temelju ljudske suverenosti in narodne samoodločbe ter zakonodajne samouprave družba politično organizuje federativno, gospodarsko pa na stanovsko-samo-upravni podlagi. Oe se uveljavi demokrati ja po teh načelih, preide avtoma't.iino takoj vsa politična in gospodarska oblast v državi iv roke kmečkega in delavskega ljudstva.
Zhor zaupnikov SRS poziva zato kmečko in delavsko ljudstvo v Sloveniji, da se na podlagi teh političnih, gospodarskih in •socdjalnih načel združi v enotne vrste v namenu, da doseže te velike cilje. V skupnem nastopu in sodelu s sorodnimi gibanji v vseh kulturnih deželah, zlasti pa, tistimi, s katerimi nas veže usoda skupne državne domovine, bo ta naloga izvršena, ako bo ljudstvo nastopalo za .njo pri vsaki priliki, ki se nudi.
Samo tisti, ki ta občečloveška politična in socijalna načela priznava, more postati vreden in koristen naš sobojevnik. Vsakega pristaša -SRS dolžnost pa je, da jih neumorno -širi i-n za nje povsod nastopa.
*
K drugi točki dnevnega reda:
»Naš tisk« je bilo sklenjeno, da se ustanovi čimprej posebna tiskovna zadruga »Naš Dom«, ki bo izdajala strankino glasilo in druge njene publikacije. 'Sprejela so se na znanje zadružna pravila, glasom katerih znaša en zadružni delež Din 100.— pristopnina pa Din 10— Mani nro-možni pristaši vplačajo delež lahko v desetih mesečnih zaporednih obrokih. Dolžnost vsakega zavednega somišljenika je, da pristopi k tej naši velevažni zadrugi vsaj z enim deležem. Prijave sprejema uprava našega lista.
Takoj na zboru je pristopilo k zadrugi večje število zadruznikov.
V	splošnem se je v poroči tu o našem listu naglašalo dvoje: Prvič, da veliko naših pristašev sploh še ni naročenih na »Slovenskega Republikanca« in da imajo zaupniki dolžnost, da med njimi nabirajo naročnike. To ni težko, samo delati je treba. Tam, kjer obstoje krajevne organizacije, je dolžnost njihovih funkcijonarjev, da od članov pravočasno poberejo naročnino in jo pošljejo upravi. List se mora razširiti med tistimi, ki jim je namenjen. Tudi je še veliko takih naših pristašev, ki s-o naročeni na listo nasprotnih nam strank, na naše glasilo pa ne. S tem se mora -nehati. Drugič pa naš list preganjajo oblasti, s tem, da se ga neopravičeno pleni, čeprav piše stvarno im vzgojno. Od 5 številk po volitvah so nam vzeli kar 3. S temi plenitvami se -nam p-ov-zroča velika škoda, nepoučeni naročniki pa se hudujejo, češ, mi smo list plačali, prejeli pa ne. Poleg tega nekateri poštni uradi našega lista v obče nočejo niti dostavljati, kar razmere v naši državni upravi dovoljno pojasnjuje. Najbolj neokusno se vede napram nam klerikalno časopisje v strahu za sebe. 6o tudi bi nam bil začasno list ustavljen ali onemogočen, bomo vendarle vzdržali in si pomagali kako drugače.
K tretji točki dnevnega reda: »Organizacija«, je bil sprejet nov organizacijski pravilnik, ki ga bomo objavili v listu pozneje, ko ga sprejmejo tudi kranjski naši zaupniki. Delo z ustanovljanjem krajevnih političnih organizacij je treba energično nadaljevati in sicer •smotreno. Povsod, kjer je vsaj nekaj naših pristašev, se mora ustanoviti
krajevna politična organizacija SitS, ki bo v direktnem stiku z glavnim odborom odnosno s predsedstvom stranke. Poleg krajevnih organizacij jo treba izvesti tudi okrajne politične organizacije. Treba je v smislu, novega pravilnika pobirati redno tudi strankin davek.
Poleg politične organizacije je važna tudi gospodarska organizacija, zlasti zadružna. Ponekod so nekatere zadružne organizacije že v naših rokah. Kjer imajo naši pristaši v zadrugah -večino, -morajo paziti, da pridejo v odbor le zanesljivi slovenski republikanci in organizirani pristaši SRS. Ponekod bo treba ustanoviti tudi nove zadruge, zlasti denarne. Navodila za ustanovljenje se dobe pni upravi •našega lista.
Nekateri somišljeniki sami so sprožili vprašanje o ustanovitvi posebne delavske strokovne organizacije. Tudi v tem pogledu se bo začelo s pripravljalnim delom, ker jo to važna zadeva in so na razpolago zvedene moči.
Končno se je razpravljalo tudi
o	predstoječih volitvah v oblastne in okrajne skupščine. Zlasti delo v oblastnih skn-nščinah bo važno v go spod a rsko -socij aln cm p o gl ed u. T e volitve bodo najbrže že k malo.
Lepo uspelo zborovanje se je končalo z volitvami delegatov za glavni odbor stranke. Ko bo izvršen tudi zbor kranjskih zaupnikov, bomo objavili imena delegatov.
V	veselem razpoloženju za delo v stranki in njen procvit, je predsednik zbora A. Prepeluh, zahvali vsi se vsem zaupnikom, ki so vstrajalii ves dan brez odmora, zaključil v dališem sklepnem govoru zbor zaunnikov med živijo klici na našo SRS.
Obče človeški politični pokret.
Dno 4. marca t. 1. so so zbrali izvoljeni poslanci HRSS v Zagrebu na prvo svojo sojo. Na tej seji je imel velik govor poslanec in predsednik poslancev Pavle Radič, ki je med drugimi rekel tudi sledeče:
Mi Hrvati že sedmo leto stremimo k sporazumu s Srbi in Slovenci na ozki in trnjevi poti pacifizma, a do kmečke pravice pa še ožji im še bolj trnjevi poti kmečke republike. Na tej poti se nahaja danes ves hrvaški narod.
To je -sicer veliko, toda za vspeh ni dovoljno, posebno ker nismo nikoli nameravali, kaj še, da bi se oddaljili od Slovencev in od Srbov. Od i. 1904. smo v svoji politiki, na temelju nepretrgane in žive hrvaške državnosti, delali za sporazum s Srbi v političnem življenju skupne nam domovino Hrvaško. Mi nikdar nismo bili separatisti, temveč .smo vedno upali, da bodo šli našo pot — v živi jenskem interesu vseh južnih Slovanov! — •vsi Slovenci, vsi naši muslimani in tudi znaten del Srbov. To se ni zgodilo. Zgodilo se je nasprotno:	I
Slovenci (klerikalci! op. ur.) i naši (bosanski) muslimani, pa tudi oni Srbi, s katerimi smo sedaj združeni, mislijo, a nekateri nam tudi pravijo, da je naš hrvaški pacifizem in naše kmečko republikanstvo velika, mogoče »la celo največja zapreka i za narodni sporazum i za
socijalni napredek, ker da iz republi-kanstvom odbijamo vladarja, ki je drugi ustavni faktor, s pacifizmom pa vojne kroge, ki so velik faktor na dvoru.
Mi se zaradi tega nismo nikoli prepirali z našimi prijatelji v Bloku in se no nameravamo niti -sedaj. Namesto tega smo vodno na-glašali, da naš pacifizem ni defetizem in da smo vsi in še kako za obrambo napadene domovine in za to, da smo za to obrambo vedno pripravljeni.
Za svoje republikanstvo smo rekli in dokazali, da mu je vsebina kmečka -demokracija in naš predsednik je majpreje v Londonu leta 1924. naglasil, da nam je za to vsebino (jedro) največ. Zatem je dno 24. avgusta 1924., p,o*posetu gosp. Nastasa Petroviča, celo predsedstvo HRSS izdalo pismeno objavo v listih, da se v parlamentarni monarhiji angleškega tipa da izvesti
i	naš program socijalne pravice, ki jo glavni cilj vseskupne politike HRSS. To je pri nas znano, manj pa v Srbiji.
Kakor vidimo pri zadnjih volitvah v Srbiji, ni bil izvoljen niti eden republikanec. Poleg tega so srbski republikanci 'tudi centralisti, »meščani« liberalne smeri, ki je protivna kmečki demokraciji, zaradi česar tudi ne uspevajo. Z obliko republik amstva v centra-
lizinu i 11 brez k merke demokracije nam ne bi bilo pomagamo.
Po prilikah, kakor so danes v razpoloženju srbskega naroda in v pojmovanju up livnega sveta, je to, kar simo v Bloku zaceli* pred letom dni, najboljša pot, čeprav je zelo težavna in bo najbrže tudi zelo dolga.
Uospodje narodni poslanci! Sedaj Vas hoče ni opozoriti na zelo vazno, rekel bi, najvažnejše) stvar v novem poli tič nem razvit ku HRSS in hrvaškega naroda.
Mi vsi -vemo, kako je bilo še
1.	1920. Izven banovine illiSS ni imela nobenih drugih pristašev, a kaj šele svojiii organizacij in zastopnikov. Tedaj je naš predsednik, ko se je J. .1112.1. in 11)22. sestajal s pokojnim Stojanom Protičem na 'njegova vprašanja: »Toda kaj hočemo z Dalmacijo in z Bosno"« — ■vedno odgovarjal: To ne vorašujte mene, temveč tamošnji naš narod! Ta inarod se brez razlike1 vere in imena odvrača od belgraj-kega cen tralizma, toda tega od \ as v Bel-grada nihče ne vidi ali pa noče videti. Naši Dalmatinci so po svojih zastopnikih (I. 1021. in 1922.) še Jn-goslovcni, kar znači po N ašem: Srbi. •Prav tako je z našim Bosanci, z muslimani in s katoliki. Ko tudi tam izpregovori uglušena in prevarana narodna duša, in ko tudi tam prevzetno program IlliSS. 'ko postanejo .v resnici zavedni del hrvaškega naroda, tedaj bo hrvaška politika tudi v 'njihovem imenu .stavila svoje zahteve. Za sedaj gremo med to naše ljudstvo le v kolikor. nas kliče, da mu tolmačimo svoj pacifizem, svoje ropublikanstvo in svoje stališče o 'Sporazumu, ki se glasi:
Srbi nimajo nam Hrvatom i:n naravno tudi Slovencem dati ničesar, a 'tudi mi ne Srbom, temveč mi Hrvati moramo obdržati vse, 'kar nam je potrebno za samostojno notranje politično, kulturno, gospodarsko in socijalno življenje, za razvoj in napredek, a skupnosti hočemo po svoji -svobodni volji prepustiti tisto in toliko, v kolikor se kot pametmi in pošteni ljudje sporazumemo, da je naši skupnosti, -torej nam vsem, v resnici potrebno. Toda tudi v tej skupnosti se ne sme dalje vladati tako hajduško in pljačkaško, kakor danes.
To, kar je govoril naš predsednik pokojnemu Protdču, se je uresničilo že dne 18. marca 1923, ko je HRSS pri volitvah dobila večino glasov in mandatov v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini pa je postala edina parlamentarna zastopnica Hrvatov.
•S tem teritorija In im razširjenjem HRSS je postala naloga hrvaške kmečke politiki' mnogo širša in težja. Težja zato, ker Srbi v obče, a ne samo radikali, smatrajo Bosno in Hercegovino za srbsko, a za Dalmacijo se zdi, da se je g. Davidovič na svojem lanskem potovanju prepričal, da je res hrvaška. Medtem on in njegova stranka, izhajajoča iz načelnega stališča edinstvenega naroda, smatrajo, na primer z državnega gledišča, da je Dalmacija jugosloivenska. Mi vsi pa vidimo in vemo, da to do danes faktični pomeni, da je srbska, ko imajo Srbi
sami — in to najslabši — vso oblast v državi, in treba bo mnogo dela in muke, mnogo pameti in vztrajnosti na naši -strani, a poštenja in pravičnosti na srbski strani, p redno se samo v Dalmaciji priznajo tudi v praksi vse pravične naše zahteve. A v Bušni 111 v Hercegovini!! Pa v Bački 111 v Baranji!.'
( e ne bi bila polit.ka HRSS v prvem redu socijalna, človeška, Kmečka bi nas ie ncpriliUe in nerazumevanja zavedle na suansKa peta takozvnne naeijitnalue in zgodovin-sko-tent«iijaine polis»ke in bi prej ali .slej bili s Srbi v takšnih prepirih, kakor -so danes oni z Bolgari. Toda mi sieto -< i<> ni zgodilo, pa ~e tu-di ne more. Zakaj ne'
\ si 1;ni, ki su bili lam z nami na sejali parlamenta po več tednov, se radi in živo opominjajo, kako smo •se razg.ovarjali najprej z zemljorad-niki, a pozneje še vee. z Davidovi-čovimi demokrati, kako bomo šli v srbske vawi na javne shode, na 'katerih bodo govorili tudi hrvaški kmetje in poslanci. Veste, kako »o prihajal; srbski kmetje k nami v nas klub in nas vabili, naj pridemo k njim in jim razložimo svojo ‘kmečko politiko. »Dom« je, ko so bile volitve ze razpisane, prine,sel vest, tla ho 111 f-SS na poziv tamošnjega naroda kaindid rala tudi v ( rmgori in v Maeedoniji. v \ ojvodmi smo to tu di izvršili, v 'kolikor nam to ni bilo ispreceno s surovo silo ali pa z največjo nezakonitostjo. Naša misel je bila, da 'tu-di v te kraje, kamor nas narod sam kliče, in nas prosi za navodila in duševno pomoč, zanesemo idejo naše človečanske in kmečke politike in s tem ohrabrimo posredno naše zaveznike v Bloku za politiko narodnega sporazuma in kmečke demokracije. Ali to je bilo doseženo v dobri meri tu-di brez našega nastopa. Podobno, kakor je bilo pri prejšnjih volitvah v Bosni in v Dalmaciji, se je to pot v Srbiji in v Črni,gori pojavilo med ljudstvom razpoloženje za »hrvaški način« borbe proti zlu, ki .nas skupaj zblva. Naša kandidac. bi bila imela po -zatrdilih mnogih prijateljev, dobre izgjede na uspeli. Mi smo pa to opustili radi Bloka in smo dobro odrezali. Pri vseh strahotah pri preteklih volitvah je jasno, da bi t isti, k.i bi morali iti tja, nekoliko trpeli, narodu pa bi s tem nič no 'koristili. Mi nismo hoteli iti tja po mandate, temveč -samo zato,'da bi narod ohrabrili in mu pomagali izvesti takšno politično organizacijo, kakršna je naša. Mi bi .se za te mandate zahvalili v korist domačih ljudi. Zakaj Vam to pripo-' ved ujemi'
Zato, da se jasno vidi, kako je HRSS po naravnem razvoju prilik v vsej Jugoslaviji našla polje za svoje praktično politično delo. Veste, kaj nam je naš predsednik večkrat govoril: Dečki, sedaj ni nobene vrnitve več nazaj na čislo banovinsko, pa tudi ne na čisto hrvaško politiko! Sedaj stojimo že z obema nogama na prostranem terenu svoje kmečke in soeijalne politike, 111 če bi samo z eno nogo stopili nazaj, l)i ves ta izmučeni kmečki narod, našega in tujega jezika, mislil, da smo se predali Pašiču, a vse njegove žrtve, da smo izdali na milost in nemilost.
Pomemben preokret.
V7 zadnji številki »Kmetijskega ■lista« je »Samostojna kmetijska stranka« objavila resolucijo, ki sta jo sprejela oba njena okrožna odbora za Štajersko in Kranjsko dne
9.	in 10. marca letos. Ta resolucija •se glasi dobesedno takole:
»Okrožni odbor jemlje na znanje resolucije glavnega odbora S. Z. ter povdarja, da bo podpiral z vsemi močmi S. Z. v njegovi neizprosni borbi proti sedanjemu lažinarod-nemu režimu, ki je glavni povzročitelj plemenskih razdorov, katere neti in izkorišča zato, da se vzdrži na vladi.
Izjavlja, da vidi rešitev sedanjega neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije,
■zasužnjenje podeželskega ljudstva od strani veJekaipdtalizma.
Zato je pripravljena sodelovati z vsemi onimi naprednimi strankami v Sloveniji, ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji.
Ugotavlja, da je 'SKS kot zastopnica podeželskega ljudstva Slovenije navzlic pritisku vlade in cerkve, ne samo ohranila svoje strnjene vrste, temveč jih znatno pomnožila.
Poživlja (kmetsko ljudstvo, da gre z novimi močmi neustrašeno v borbo do zmage »Stare Pravde«.
*
Misel, ki je v tej resoluciji za-popadena je neveščim ljudem še nekoliko zakrita s spretno stilizacijo. Samostojni kmetje pravijo tu tole:
1. so za priznanje absolutne na-rodne suverenitete;
2. so za široko zakonodajno samoupravo posameznih pokrajin;
3. so za najširšo samoupravo okrajev in občin.
Poglejmo, kaj je tu povedanega!
Absolutna narodna suvereniteta! Kaj je to? To je republikanizem!
Zakonodajna samouprava pokrajin! Kaj je to? To je federacija!
To so bistvene točke programa slovenskih republikancev, ki jih tolmačimo in širimo ter neustrašeno za n je nastopamo že polna štiri leta.
Ce je ta resolucija odkritosrčna
im resno mišljena, potem moramo reči, da se je »Samostojna kmetijska stranka« prav izdatno približala našemu programu.
Ce nadalje ta resolucija povdarja, da je SKS pripravljena sodelovati z vsemi onimi naprednimi strankami v Sloveniji, ki priznavajo ta načela, potem moramo vzeti mi to kot nekako vabilo. Druge stranke, ki bi bila republikanska in federativna, kakor smo mi, v Sloveniji sploh mi.
Nismo zakrknjeni doktriharji in gledamo na vse posvetno z realnimi očmi. In reči moramo odkritosrčno, da nas ta idejni in načelni preokret SKS k republikanizu, federaciji in samovladi le veseli, ker vidimo v tem dejstvu zadoščenje za naše dosedanje delo in prizadevanje.
Pričakujemo, da bo »Kmetijski list« prinesel k tej resoluciji tudi še odkrit in resen komentar. Strankarsko politična konsolidacija v »Sloveniji je potrebna, da preneha enkrat v naši domači politiki nejasnost in da se kmečko in delavsko ljudstvo postavi v mogočno enotno napredno fronto. Resolucija naših štajerskih zaupnikov, ki jo danes prinašamo, kaže smer nadaljnega dela in razvoja — v boju proti velekapitalu in za pravice vsega delovnega ljudstva v Sloveniji.
Naj govore številke.
Zanimivo je razmerje pri zadnjih volitvah za Slov. republikansko stranko in Slov. ljudsko stranko (najmočnejših dveh strank) oddanih
glasov napram volilnemu izidu v letu 1923. v poedinih volilnih okrajih na Štajerskem.
Tekoča številka	Volilni okraj	ce > c "C a. t- 2" ** w 0 £3 '/> oj —■ ti CC rr 53 IX, N CD	SRS je nazadovala za glasov 					•	SLS je napredovala j za glasov	fl SLS je nazadovala 11 za glasov
1.	Brežice		301	835	
2.	Celje	417	_	—	435 ;
3.	Dolnja Lendova	144	—	20	—
4.	Konjice	110	—	—	246
5.	Laško	233	—	94	_ 1
6.	Ljutomer	‘222	—	—	163 1
r* 4 .	Maribor desni breg	900	—	—	737
8.	Maribor levi breg	1560	—	—	1249
9.	Mozirje	244	—	—	24
10.	Murska Šobota	889	—	—*	322
11.	Ormož	—	21	—	43
12.	Ptuj	336	—	—	162
13.	Slovenj-gradec	668	—	—	537
14.	Prevalje	486	—	—	21
15.	Šmarje	831	—	—	497
	Skupaj . . .	| 6540	322	449	4486
do katerega je privedlo 6-letno vladanje kapitalističnih strank, edino v lojalnem bratskem sporazumu •vseh jugoslovanskih plemen in ve-roizpovedanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in soeijalne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanja zakonov tor priznanja absolutne narodne suverenitete in široke zakonodajne sa-mauprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin.
»Smatra, da je verska in plemen ska nestrpnost največja zapreka za •konsolidacijo države in glavni vzrok sedanje gospodarske krize.
Obsoja vsako izkoriščanje vere v strankarske namene in odkanja
Napredovala je torej SRS v 13 okrajih, SLS pa 'le v 3 okrajih.
Nazadovala je SR>8 samo v 2, SLS pa v 12 okrajih!
Najobčutnejše je bila tepena
SLS v obeli mariborskih okrajih z 1986 glasov izgube; naši stranki pa je 2460 volil cev več kakor v letu 1923 poverilo svoje zaupanje. .Maribor je SLS in dr. Koroščeva centrala na Štajerskem, ter vidijo vo-lilci Mariborčani od blizu najlažje SLS pogubonosno in zavoženo po 'litiko.
Skupno smo torej na Štajerskem napredovali za 6222 ghisov; SLS pa je zgubila 3987, torej okroglo 4000 svojih volilcev! In vse to vkljub celi armadi agitatorjev, vagonom časopisja in letakov, ob popolni prostosti na shodih, z zlorabljanjem cerkve in vere. Med tem smo mi imeli zamašena usta in zvezane -roke. Naš edini skromni list in letaki zaplenjeni, kandidati pa deloma v ječah.
SLS lahko torej beleži v 12 volilnih okrajih veliko nazadovanje.
To nazadovanje bi pa bilo za SLS postalo še neprimerno večje, ako bi edinemu resnemu nasprotniku in t. j. Slov. republikanski stranki kmetov in delavcev režim ne bil popolnoma onemogočil vsako delovanje.
Škodoval nam je nadalje tudi volilni zakon, kajti vsak naš poslanec je izvoljen z 5464 glasovi, med tem ko je bilo za vsakega SLS poslanca odadnih le 4789 glasov.
Ako še končno primerjamo skupno število na Štajerskem za -SRS it. j. 16.392 oddanih glasov, vidimo, da pridejo na vsakega odločnega republikanca le 3—4 pristaši SLS, kar vsekakor pomeni, da nismo tako majhni, kot nas predstavljajo nasprotniki.
Iz uradnih številk dognano in dokazano dejstvo je torej, da je SLS pri zadnjih volitvah na Štajerskem prejela pošteno po grbi! I11 zakaj? Narod ji zato obrača hrbet, ker počasi, toda sigurno izpreglc-dava SLS nesposobnih voditeljev 6 letno zanič politiko!
Emeran StoklaH.
Maščevanje zgodovine.
• Februarske volitve so prinesli' takozvanenui »narodnemu bloku« zmago. Ta zmaga sicer ni sijajna in večina, s katero razpolaga Basic, je zelo pida, ampak »zmaga« je tu. 8 sredstvi, ki jih ima Pašič še na razpolago, ■ vo.jo .malo »veeino« še morila lahko poveča.
Za opozicijonalhe stranke, ui<■ ■ i katere prištevamo na Hrvaškem hrvaške republikance, v Sloveniji pa Slo vensko ljudsko stranko, pomeni Pasičcva. zmaga zaea..no politično onemoglost. 1 e bi mi »i vel i kje v zapad-ili Evropi, i; i hi la stvar drugačna, kajti tam m- lahko politično uveljavi lud.i tli sam podan ec, oe kaj zna in razume, kaimoli tako velika opozicija. \ zapadli i Evropi večina posluša tudi enega samega poslanca in po možnn ii upošleva njegove nasvete in predloge, če £o pametni in razumni. Mi pa ne «ine-mo nikdar poza hiti, tla ne živimo v zapadni Evropi i.n tudi ne več v srednji Evropi, ampak na iialka-nu. Na I»alkanu pa je navada, >ia je opozicija obsojena na politično onemoglost, če je številčno se tako močna. Pri nas bodo sedaj vladale vladne stranke, t. j. Paši**, l a ho rezal in delil kruh onim, katerim in kakor ga bo on hotel.
Razumljivo je, da ga ho v prvi vrsti delil svojim prijateljem in pristašem. .Nekaj hit bcev bo dal pa tudi svojim demokratskim prijateljem, da jih oni ra zdele med svoje pristaše, kot plačilo za zvesto po-mo. in \ i '.'ti a n.»ko podporo pri volitvah.
tak je položaj in nič drugačen. S lakim polo;-a jem pa moramo računali -tudi Slovenci.
Pred vojno ;>i Slovenci nikdar iii:i'ino i-aniii vladali, ampak smo bili odv. n od .,i:iia,j ko milosti. Dunaj.^ g./- podje -o biti napram nam v gi podalpskem oziru časih celo kavalirski in so nam naklonili precej izdatnih drobtin. Te drobtine so pobiral lov.n ki poilanei na Dunaju m so jih nosili svojim voli J -
i	eni. Enkrat so dunajske drobtine pobirali »liberalci«, drugič zopet »klerikalci«. Zla. ti poslednj’ so jih pol-.r.di dolgo vi to let. Teh drobtin pa niso delil naši ljubi poslanci na vse Slovence enakomerno, ampak liberalci so jih delili l.bcral-cem, klerikalci pa klerikalcem. Kdor je prim sel več drobtin z Dunaja. ta jv tudi z večjo gotovostjo lahko računal na to, da ga bodo pri
to, da se je celo med delavskimi vrstami upravičeval — v kolikor se je! — politični centralizem s pretečo »klerikalno poplavo« v Slovenili
KS
o
prihodnjih volitvah ljudje zopet volil*. Z drobtinami so nekdanji slo-venski poslanci svoje volilce tako razvadili, da vlada med našim ljudstvom se danes prepričanje, da mora podaiiec prinašati .s seboj drobtine, če ne, je zanič. In ker so v zadnji dobi prinašali poslanci Slovenske ljudske stranke s seboj največ drobtin, sO vedno lahko računali t u i n na voli lne uspehe. Tako je bilo, dokler smo bili pod Dunajem, in tako je ostalo tudi danes, ko nam režejo kruh v Belgradu. Drobtine pa je dobival le oni, ki je bil v vladi ali pa je vlado podpiral.
Danes pa ni več Slovenska ljudska stranka v vladi zastopana, ampak <lr. (tregor Žerjav. Ta okolnost utegne v Sloveniji imeti nekaj vpliva, .ker ima danes gospod Gregor precej velik hlebec v roki, da ga razdeli.
Delil ga bo seveda v prvi vrsti svojim pristašem. Ti bodo vedno kaj ‘dobili. Eden bo dobil kakšno obrvn.) k.,;nci sijo, drugi kakšno sluz--bo, tretji podporo, četrti kakšno priporoči no pismo itd. Vse take stvari ima danes v rokah g. dr. Žerjav. Tu pa nastane vprašanje: Ali smo Slovenci politično tako zreli, da bi vse to mirno prenesli in čakali, da se kolo zasuče?
Nismo! Ampak tako bo, da se bo za drobtinami, ki jih bo metal v Slovenijo g. dr. Žerjav, vse zagnalo. In kolikor več drobtin ho g. dr. Gregor Žerjav nametal v Slovenijo, toliko več pristašev bo imel, ker bodo vsi ljudje rekli: To jo naš mož, ta ima drobtine! Kaj bomo >. onimi, ki n‘majo drobtin?
Tako se utegne zgodovina maščevati nad onimi, ki so nekdaj delili drobtine -
ruffini.
Laži in resnice.
»Domoljub« z dne 4. marca t. 1. (št. 9.) je zlil zopet precejšno golido blata na mojo skromno osebo. — Kljub temu, da se v javnosti nisem nikoh boril s pomočjo osebnega obrekovanja poliličnili nasprotnikov, doživljam neprestano na svoja .stvarna izvajanja, odgovore, ki niso odgovori, ampak zgolj osebna zmerjanja. Tomu ..seiu se že precej privadil in navadno ne reagiram več. »Domoljub«, ki mi je že meti volilno borbo kradil čast kar na debelo, me je obdolžil med drugim tudi, da sem bil od režima podkupljen, navajal je celo o'(bo, od katere sem prejel denar. I gotavljam, da je to zavedno iaz skoval duhovnik, ki bi vendar le lahko vedel, da sta mu laž in obrekovanje prepovedana že po veri njegovi. Ve tega ne ve, je nevreden svojega poklica. Ce pa ve, potem je njegova vira očitna nevera. S to zadnjo goli d n: co bi se torej niti ne ha vil, ec ne bi bilo tani zapisano tudi sledeči1: »Ko so ga (namreč mene!) socijaldemokrati zavrgli, se je začel približevati SLS, ker je mislil, da mit bo tukaj dobro postlano. Takrat mu je bilo pri SLS vse ri nimo in pošteno. Ivo pa je moral uvideti, da pri SLS ne marajo ljudi, ki tako spreminjajo svoje prepričanje, je začel gledati na Hrvaško.«
Tako torej! Proti tem večno sc .ponavljajočim lažem, ugotavljam enkrat za zmeraj tole:
njemu predsedniku h’nu Ki i lanu govora.
2. Iies je, i ustavne borbi misijiniki na
ranke, g. k■ pa ni dal niti
Ivi -
ko sem ta program, ko države SHS še nikjer bilo ni, poljudno in nedvoumno razložil v »Problemih malega naroda,«. SLS je bila takrat še centralistično orijentirana in še leta 1 Dl ‘J. sem imel v .deželni vladi za Slovenijo neprestano spore z SLS in njenim voditeljem, ki je tedaj pod predsedoval ministrskemu svetu v Belgradu ter je v tej lastnosti na vso moč 1'orsiral uvedbo centralizma v državno upravo. V tem pogledu morem nuditi prav interesantne dokaze, če jih SLS želi. Se h 1921. je imel g. dr. Andrej Gosar v »Jugoslovanskem klubu« boje z voditelji svoje stranke, ko je pred" lagal zahtevo po avtonomiji tudi v finančnem pogledu. Naša, slovenska napredna javnost o avtonomiji ni hotela ničesar čuti; povedala je ponovno zakaj ne. Kot poglavitni vzrok je navajala bojazen pred klerikalizmom, ki ji je bil v kosteh še iz žalostno predvojne dobe na Kranjskem. Mi ,pa smo temu nasproti povdarjali, da bo treba s klerikalizmom obračunati doma brez vsake tuje materijal.no pomoči s oo-spešenim kulturnim, gospodarskim in socijalnim delom v res naprednem zm: s In. Boj proti klerikalizmu š pomočjo političnega centralizma smo napredni avtonomisti smatrali kot škodljivega v pogledu na samoraslo in samobitno .slovensko kulturo. S tega vidika ;sem že 1. 1919. pomagal preprečiti sprejetje posebnega »Kancclparagrafa« v tedanjem »Narodnem predstavništvu«. N a še stališče je bilo torej utemelieno v našem kulturnem svobodoljubju, ravnotako naša idejna borba za federativno ureditev države. Kako •velik strah jo imela vsa napredna javnost v Sloveniji pred »klerikalno premočjo« dokazuje zgovorno že
Ker so se nekateri slov. intelektualci z menoj vred znašli v ustavnem vpraša njo na enem skupnem sektorju med preteklo ustavno hor-i.o, z SLS smo imeli priliko spoizmu-vati tudi nagibe, ki so oboje prived-
li	do tega. Napredni avtonoin. smo imeli vseskozi notranji idealni na-goii ' tej smeri se udejstvovati pri uredit,vi div.ave. SLS pa se jo bor la za avtonomijo prcdvoeui, če ze ne ‘.■am.> iz .--trainkarsko-taktičnih razlogov Ze I. 1922. jc njen voditelj ob neki priliki izdavil, da mu gre poglavitno za avtonoin jo šolstva v Sloveniji. To notranjo idejno razliko med ohoma avtonomističnima skupinama je SLS dobro čutila; zato menda jo vsaj nekatere napredne avtonomiste ponovno vabila, da formalno vstopijo v njeno strankarsko
o	kril jo; Mene, in tudi druge, so različni njeni odlični in merodajni pristaši, ustmeno in pismeno ponovno vabili o vrste SLS. Ta vabila pa 'ino vi mino odklanjali, kajti samo zaradi tega, ker smo zastopali federativno državno obliko, še nismo niti hoteli niti mogli postati 'klerikalci. Od njih so nas ločevali naši ■splošni kulturni in socijalni nazori, lo povem zaradi lega, da pokažem, da je ravno nasprotno od tega res kar trdi in laže »Domoljub« in liar so številni klerikalni agitatorji med volilno borbo natvezali nepoučenim ljudem.
Kar sem tu napisal seveda lahko tudi vsak čas dokažem.
Koliko pa je meni osebno ta borba »ne la«, katero mnenje hoče med ljudmi zbuditi »Domoljub«, dokazujejo ne ravno majhni dolgovi, ki smo -i jih jaz in tovariši v teh štirih letih nalezli in za katere bomo morali še leta pridno delati, da jih bomo plačali. Razume se samoobsebi, da je bilo vse delo vso dobo neplačano in izvršeno le iz ljubezni do ideje.
Tako sem stvarno odgovoril na lažnjiva natolcevanja »Domoljuba« ■ n tovarišev. Izjavljam pa, da bo moje potrpežljivosti pri takšnih metodah pol. boja tudi enkrat konec, in tedaj se ne čudite, ako bi v prihodnje odgovoril z enakim orožjem. Kakor hočete!
bi ja na, G. marca 192.").
Albin Prepeluh.
1. Socijalni demokrati mene niso nikoli zavrgli. Iz stranko JSDS, ki pa je danes sploh ni več, sem izstopil prostovoljno in iz lastne in i -ei jati ve, ko je st ranka v u stavnem vprašanju SILS države premen ila svoje prejšno načelno stališče. Ne jaz, stranka je spremenila svoje »prepričanje« — če hočete rabiti ta izraz! — in zato smo se ločili; z menoj je šlo namreč tudi precej drugih njunih pristašev, med njimi n. pr. tudi tako ugleden njen idejni sodelavec, kakor je bil g. dr. K. Lončar.
Zgodilo se ji*, kakor I. 191 G.v znani deklaracij-ki dobi. Svoje mišljenje -em razložil pismeno tudi leda-
Dnevne vesti,
i	sem se tekom dolge znašel s svojimi soku,pnem bojnem sektorju z SLS. Med istomišljeiiiki sem videl trnli izobražence najrazličnoi -š h poklicev, toda izrazite antikle rikalce. Temu dokaz je tudi znana deklaracija kulturnih delavcev iz 1. 1921. Ali šotam podpisani sami »politični ki o tikal.-k? Tega menda niti »Domoljub« in njegovi ne bi mogli trditi. Skupina intelektualcev okoli bivšega »Avtonomista« je zastopala misel federativno urejeni države, v kateri bi Slovenija vži-vala zakonodajno avtonomijo. Lahko rečem, da sem bil v tem oziru dosleden že od medvojne dobe dalje,
Učite se cirilice! Zadnjo številko »Slov. Republikanca« je državna oblast zaplenila. Zaplenila je pa to, kar smo posneli po bel,grajskem listu »Politika«, ki je splošno znana kot »dvorski« list! Vsi, ki znajo brati cirilico in razumejo vsaj nekoliko srbski, so lahko po vseh ljubljanskih kavarnah brali v srbskem jeziku, kar je ljubljanska policija prepovedala brati Slovencem v slovenskem jeziku! Učite >se torej cirilice in srbskega jezika, da boste lahko brali in izvedeli tudi to, kar sme brati in vedeti zadnji belgrajski postreščak.
Ljubljansko policijo opozarjamo na list »Cicvaričev Beogradski Dnevnik«, katerega se naroča pri upravi v Belgradu, Kosovska ulica št. L Ta list je objavil dne 16. t. m. uvodnik z naslovom »Još jedlna ilustracija«. Konec uvodnika je silno zanimiv! Mii vsi, ki znamo cirilico in srbski, smo ljubljanski policiji silno hvaležni, da te številke »Dnevnika« ni .zaplenila. S tem je ljubljanska policija dokazala, kako visoko zna ceniti t iskovno svobodo, če prihaja svoboda iz — Bclgrada! Počasi bo tudi za slovenske liste najboljše, če se preselijo .v Belgrad.
Razveljavljeni radičevski mandati. Takozvani »verifikacijski« ali po trdilni odbor, ki ima nalogo, da ugotovi, če je kak poslanec pravilno izvoljen ali ne in da na podlagi
teli ugotovitev posamezne mandate potrdi ali pa razveljavi, je v svoji seji od pondeljka na torek razveljavil Gl radičevskih mandatov. To je bil najbolj državniški korak g. Nikoh' Bašiča____
Slovenski mandati. Verifikacijski odbor je potrdil izvolitev dr. Korošca v Ljubljani in odobril mandate poslancev, ki ,so bili izvoljeni v ljubljanskem volilnem okrožju. O veljavnosti mandatov na Štajerskem bo sklepala posebna komisija.
Rodbina Thurn-Taxis in Hohen-
zollern. V najnovejšem času se je mnogo imenovalo ime nemških knezov Thurn-Taxis. To je zelo stara nemška plenienitaška rodbina, ki je v sorodu tudi z bivšo nemško cesarsko rodbino iz rodu Hohenzollerm. Na Nemškem je rodbina Hohenzol-lern po vojni izgubila prestol, ohranili pa so Hohenzollerni svoje kraljevsko dostojanstvo v Romuniji.
Ljubljanske občinske volitve, ki
bi se morale vršiti dne 18. marca so odgodene. Vlada trdi, da so volilni imeniki pomanjkljivi in potvorjeni, čudno, da se je o tem uverila šele sedaj. Sicer pa je naše mnenje sledeče:	Čemu	razburjati	ljudstvo,
strankam delati pa velike stroške brez potrebe? Če bi zmagali demokrati, bi bil ljubljanski župan dosedanji občinski gerent. Če bi zrna-
gala opozicija, bi bile pa volitve itak razveljavljene in sedanji gerent bi ostal na svojem inestu. Torej je vseeno, ali se volitve vrše ali pa ne. Čemu sploh volitve, ki so samo za navidezt Sicer je res, da je časih imenovani geremt boljši gospodar in upravitelj, kakor pa voljeni župan — ampak demokrati ja im samouprava? Naša država si majbrže misli tako:	Nevesta ima krainccdj,
da ga odloži, otrok ima igračo, da se je naveliča, mož stopi v zakon, da ga prelomi, žena je ljube/njiva, da goljufa, mi imamo pa volitve, da jih razpisujemo!
Ali more opozicija računati v parlamentu na kakšen uspeh? Mi pravimo, da v danili razmerah na nobenega! One znane »neznane« tajne sile, ki so izvile bivši Davklo-vičevi vladi kljub njeni parlamentarni večini vlado iz rok in jo dale Pašiču in njegovim zaveznikom, so še danes ta'ko močne kakor so bile poprej. Zato 60 vladal Paši« in njegovi zavezniki. Opozicija bo lahko nastopala kakor bo hoitela, toda iza vse njene napore se noben ne bo- 'zmenil. Kdor ima v rokah ključe do državne blagajne in armado na svoji strani in angleške lorde za hrbtom, je gospod. In to je zaenkrat Pašič. Opozicijonalni govorniki, kolikor jih bodo sploh pustili do besede, bodo obtoževali, kleli in rotili, ampak zastonj, ker se vlada za vse jamranje ne bo pravnic zmenila. Taka je resnica, ki je sicer bridka, ampak vendarle resnica in mi jo neovirano povemo, ker nočemo ljudi farbati.
»Morni ng-po»t« o volitvah v .Jugoslaviji. »Morningpost« je glasilo današnje angleške konservativne vlade. V tem listu je napisal bivši angleški vojaški ataše v Bel-gradu general Pluinketit dne 24. februarja sledeče poročilo o volitvah v Jugoslaviji: »(Volitve v kraljevini SHS iso se vršile brez posebnega vznemirjenja. O malih incidentih ni vredno niti govoriti. Pašič je dobil čisto večino nad opozicijomnlnim blokom in tako je dosedanji režim za gotov čas zaaiguran. To pomeni, da je nastalo v kraljevini mirnejše stanje. Državno gospodarstvo se bo mirno razivijalo brez ministrskih kriz. Na Angleškem naravnega bogastva kraljevine SHS še ne poznajo in tudi ne industrijskih potreb kraljevine. Te bi Anglija lahko zadovoljila. Novi in resni poznavalci politike bližnjega vzho-
da se dobro zavedajo koristi, ki bi jo Anglija lahko imela od Jugoslavije, ker nam bi lahko mnogo 'koristila 'kot prijateljska /in vojaško močna država, ki je odločna, da se bori proti komunizmu do skrajnih mej.« — V predzadnji številki našega lista smo omenili, kako je angleški zastopnik v Moskvi trdil, da Anglija ni pripravljala »prot, bol j -ševiške fronte« na Balkanu. Mi ismo trdili nasprotno, da je ravno se«la-nja lordovska iu velekapitalistična angleška vlada tista, ki podpira Mussolinija v Italiji in Pasiva pri na«, ker računa, da se bomo mi vojskovali proti Rusiji za angleški velekapital. (lene.ral Plunkett nami daje prav. Angleži se pa utegnejo zmotiti!
»V Bolgariji vlada mir in red.«
Tako zatrjujejo vedno uradni zastopniki bolgarske vlade v inozemstvu. V resnici pa ne mine dan, da ne bi kakšnega poslanca ubili. To se godi navadno tako, da ubijejo »komunisti« danes kakšnega vla-dinovskega poslanca, 24 ur pozneje pa vladinovci 'kakšnega »kounitini-sta«. Tako izgloda »dežela reda in miru« pod vlado gospoda Cenkova, nad katerim drže svojo roko angleški lordi, ki so na Angleškem danes, na vladi, ker bi radi tudi bolgarske kmete in delavce pognali v boj proti Rusiji za svoj račun, prav tako kakor tudi naše kmete in delavce.
Čudni ljudje. Dne 3. marca so imeli novoizvoljeni poslanci Slovenske ljudske stranke sejo, na kateri so si izvolili svoje vodstvo in se pogovarjali tudi o političnem položaju. Kaj so govorili, v »Slovencu« dne 4. marca objavljeno poročilo ne pove. Sklepamo pa lahko iz »Slovenčevega« uvodnika z istega dne, da so govorili tudi o parlamentarni abstinenci, t. j. o tem, da se poslanci SLS ne bi udeleževali parlamentarnega dela, ampak da bi morebiti zapustili parlament. »Slovenec« piše namreč: »Poslanci, izvoljeni 8. februarja, se odpravljajo na pot v Belgrad, da izroče svoje poverilnice — ali pa tudi ne! (So jih že izročili, op. ur.) Še nikdar ni bil namreč .v naši državi tak položaj, da bi poslanci resnih in močnih političnih strank, ki zastopajo ogromno večino slovenskega, hrvat-skega in Velik del srbskega naroda in ki ne odobravajo načelne parlamentarne abstinence, razpravljali pri svojih klubskih posvetih, ali
naj se udeleže parlamentarne borbe ali pa naj se v iznak protesta... abstinirajo (— vzdrže) od parlamentarnega delovanja... To dejstvo samo na sebi pave, kako resen da je položaj in da ne gre v tem slučaju za kako Kadičove abstinenčno trmoglavost, marveč za ‘vprašanje: Ali ima tak parlament
ga nima j«
Ta
! rmogla-ni šel
se kak zmisel ali o »Radičevi abstinenčni vo.sti« je pa res dobra. Radič 4 leta v parlament, ker ga ni priznal in je ostal s isvojo abstinenco sam sebi zvest- in dosleden. Šele lansko leto si* je uda! Koroščevim prošnjam in mu je poslal pomoč, za kar ,je tudi zel pri zadnjih volitvah v Sloveniji primerno zaliva-
lo.	On sam pa tudi lansko leto ni šel v Belgrad. Radičevo abstinenco so seveda njegovi nasprotniki strašno preklinjali, 'ker jih ni hotel vleči iz blata, v katero so sami po svoji neprevidnosti 1. 1918. zagazili. Danes pa govore isti ljudje o parlamentarni abstinenci, ki so jo nekdaj takoj pobijali! Ali so jim je po šestih letih mogoče le toliko odprla pamet, da spoznavajo, da v Bel-
gratlu ne morejo nič doseči, razen se brezpogojno podvržejo Pa-Sedaj bi seveda radi naša j
r*o
šičuf 'Sedaj bi seveda radi s pota, na katero so krenili 1. 1918, toda danes je prepozno! Tudi parlamentarna abstinenca no bo nikomur nič pomagala.
Sovjetski kongres v Ti Tliš«. V mestu Tif 1 i5 so zborovali glavni zastopniki ru kili sovjetskih držav, ki so popolnoma odobrili politiko centralne sovjetske vlade ,v Moskvi. O ivnanjepolitičnem položaju sta poročala Rilkov iin čičerin. Oba sta ugotovila, da pripravlja sedanja angleška lordska vlada zvezo evropskih držav proti Rusiji (»proti-boljševiški blok«).
Angleži za Nemčijo. Angleška lordska vlada ®e silno trudi, da bi spravila pod streho pogodbo, po kateri bi zapapdno-evropsko in 'srednjeevropske države druga drugi garantirale »mir in varnost.« Pogodba naj bi torej garantirala vsakemu podpisniku njegovo danšmje posestno stanje. Med pogodbenike bi Angleži silno radi spravili tudi Nemčijo, čeprav so Angleži med svetovno vojno Nemce obkladali s takimi psovkami, ki bi se jih sicer sramoval najbolj propadel človek. Ker se pa Angleški lordi boje, da se ne bi Nemčija .postavila v bodoči »protiboljševiški« t. j. v bodoči
protislovanskj vojvii na stran Rusijo, s katero žive danes; Nemci v jako dobrih razmerah, so začeli snubiti tudi Nemce, da bi jih pridobili za svoj protislovamski boj, 'ki naj bi jim osigural gospodarstvo nad Azijo in Afniko še iza nekaj desetletij. Ta račun jo jako lep, ampak eno napako ima, da je namreč Rusija zelo velika dežela, Azija pa še večja.
Sv. Bolfenk pii Središču. V »Kmetijskem listu« št. 12 z dne 4. marca t. 1. napada dobro znani centralist, ki pa se skriva pod plaščem samostojne kmetijske stranke, našega vrlega somišljenika g. Antona Lukman-a. Mi bi svetovali dopisniku, naj bolje preštudira kaj je beseda laboratorij. Zatorej bo dobro, če ga pošljemo po nejgovi želji v laboratorij, kjer ga naj kemično predelajo za kremo. S to kremo pa si bo potoni kogovski »maršal« mi-rotvorne republike čistil čevlje kadar bo moral iti na kako skupščino. Toliko simo hoteli povedati učenemu gospodu dopisniku. Pa zdravi ostanite, in se še večkrat oglasite iz Vašega laboratorija.	H.
Kmetje in delavci! Zahtevajte od tvrdk pri katerih kupujete svoje potrebščine in od zavodov, s katerimi stojite v izvezi, da inserirajo ne samo v velokapitalistionih listih, temveč tudi v Vašem »Republikancu«!
Darovi »1 tiskovni sklad. I vanuša, Griže Din 25; I. V., Ljubljana, republikanec Din 300 za ljubljansko krajevno organizaeijo.
IZJAVA.
Jaz podpisani Jožef Breznik, posestnik na Kogu prekličem očitke, izražene in nanašajoče se na neko podkupljivost napram g. Ivanu Rojs, posestniku v Ormožu na shodu pri Sv. Bolfenku dne 2. febr. 1925 kot neresnično tor se 11111 zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja.
Ormož, dno 10. marca 1925.
Jožef Breznik.
NAZNANILO!
Uljudno naznanjam, da sem zopet prevzela svojo gostilno >r bom nudila conj. odjemalcem najboljše vino ter gorka in mrzla jedila po zmernih cenah.
Se priporočam
M. DEBEVC, Ljubljana, Breg 20.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Hlinim* Dunajski in Ljub-nil|<illl. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat knjigarna "
Ljubljana, Stari trg 34 £
\f
m
če prodajate hiše,
posestva ali karkoli, javite naslov
»Posredovalcu" v Ljubljani
Sv. Petra cesta 23.
okraSene od 200'-
Svilene klobuke
Din naprej v raznih barvah prodaja Silak* Horvat, modlstka, Ljubljana, Stari trg 11.
Trte šmarnice
komad 1 Dinar, cepljene 3 Din 25 para, vkoreničene divjake 50 para — prodaja
Vinko Vnuk,
Senčak p. Jurštnci pri Ptuju.
4)
**
M
u
•M
M
C
M
4)
'ff
Ppzor, ftrojač, ži vlja, nešivilia
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica Slev. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šivilje.
Upe
Zlatnina.
F. P. ZAJEC
optik LJUBLJANA,
Stari trg 9.
Ščipaloi Očala
Popolnom* varno naložite denar
\
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9.
Mestni trg štev. 6.
lamstvcna glaunlca za »logi znaša že nad 11 milijonu Din.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po	QO|q
Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru.
Izcenljubljansklm vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nihajih strešhou.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. — Trgovski krediti.
'J
Splošno kreditno društvo
Ustanovljeno 1898	reg.8trov.oa	zadruga	z	omejeno	zavezo
—_________  —	Aleksandrova	cesta	5
v Ljubljani
Telefon št. 367
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.
Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec**
Ljubljana,
Sv. Petra cesta, fitev. 23.