Za poduk in kratek cas. Celje in njegova okolica. (Zgodorinsko - krajepisna črtica.) II. Obrtnija in kup5ija ste 7 Celju jako živi, kajti ne le, da uiora Celje po S7oji legi skrbeti za potrebe skoro celega južnega Stajerskega, nabajajo se 7 mestu vedno bolje obiskane Sa^injske kopele, ki 7sako leto uinogo ptujce7 privabijo. In blizu Celja s<> že dolgo slo^eče kopele 7 Dnbrni, na Slatini, na Laškem, in ne daleč pro5 Rioiske toplice. Vsled tega se nahajajo 7 Celju 7sako7rstni rokodelci in jako dobro 7redjene štacune, kakoršne se cel6 7 večjib niestih redko najdejo. V obrtniji je omeniti treba med diugim tiskarno Jaueza Rakuša, ki izdaja nemški list: Cillier-Zeitung, dva knjigarja, pi^arno, paini mlin in 7eč usnjarij. To7arn ima malo; naj^ečje so inenda Lasniko^a usnjarija iu blizu mesta diža^na cink-fabrika. — Kupči jo in promet najbolje pospesujete južna železnica in Sa^inja. Obe držite tik mimu mesta: železnica od 8C7erja proti jugn, Sa^inja pa od zapada proti 7zbodu, pa ra7no pri Celju se naglo za^ije proti jugu in teče 7Štric železnice do Zidanega uiosta. Ceste so na 7se strani dobre in z 7seii)i večjimi kraji je mesto 7 dotiki po vsakdanji poštni Z7ezi. Letni sejmo^i so na sredpostno soboto, 15. junija, 28. a7gusta, 21. oktobra iu 30. novembra z ži^inskim sejmom. Samo ži^inski sejmo^i so 1. maja iu 10. avgusta. Najbolje obiskana sejniO7a sta na sredpostno soboto in o S7. Andreju. Tržni dne^i so 7 siedo in soboto. Stano^anje iu postrežba se dobi v dobro in lepo 7redjenib hotelih n. pr. pri ,,nadvoj7odu Janezu", pri ,,belem 7olu", pri ,,kroniu, pri ,,slonu", pri ,,zlatem Ie7u", pri ,,Valentu" iu zunaj mesta pri ,,Grenadirjuu. Zaduji d^e gostilnici obiskujejo posebno radi flosarji. Razim teb gostilnic pa se še jih nabaja mnogo, 7 kterih se dobro in po ceni dobi jed iu pijača. Kavarue so štiri; Wagnerje7a se slobodno meri z 7sako ka^arno 7 velikih niestih. Znatuenitosti. Slo^enee si po^sod, kamor pride, najrajši ogleda cerk^e. V Celju je 7eč cerke7, ktere so res 7redne, da si jih 7sak ogleda, ki 7 Celje piide. Farna ceike? 87. Dauiela odlikuje se zdaj od 7seb drugib ne le po znotrajni opra^i in po stariuskib spomenikib, ki se 7 njej m zunaj nje nabajajo, ampak tudi po s^ojeiu kiasuem no7em z^oniku, ki se je 1. 1877. 7 čistem gctiškem slogu izdelal in po^išal ter je tudi rnestti lep kin5. Ceike7 je znotraj prostorna in veličastna, čera^ao se je 7 teku casa marsikaj prvotnega čistega sloga popačilo. Kedaj je ceike^ postavljena, ui zuano, pa iz cele sta^be se da spoznati, da je piizidaua zra^en stoječej kapeli Matere božje sedem žalosti (žalo8tnej kapeli), ki je goto^o eden najzanimi^ejšib ostanko^ sredo^ečnega stavbarstva 7 čistem gotiškem slogu, z starimi malarijami na steklo ia nekterimi starimi spominki. Marmornati altar 7 farni cerk^i je delo italijanskega mojstra; tako tudi tabernakelj, ki je bil 1. 1743. narejeu v Benedkah za 10.000 fl. Znotraj je 7 steno 7zidano 7eč kiščanskib 8poaienik<>7, večjidel grobni kamui, ki so bili sem prcsta^ljeni iz pokopalisča, ko je bilo 1. 1804. od ceik^e presta^ljeno k cerk^ama 87. Maksimilijana in 87. Duba, kder še je zdaj. Najstarši spomiuek je od tridentiuskega škofa Hermana (sina grofa Hermana II.) ki je 1. 1321. 7 7 Celju umrl; naimlajši je pa grofii7 Karula in Ludovika Gros od 1. 1773. 7zidau blizu velikih 7iat. Zunaj cerk^e je 7eliko paganskib rimskib spomeniko^ deloma 7 steno 7zidanib, deloma okoli cerk^e nasta^ljenih. Bili so 7si ti spomeniki 7 Celju najdeni. Sicer pa je to le najmaujM del tukaj najdenih sponieuikov, kajti dosti so jili odpeljali na Dunaj, dosti v Gradec, dosti pa se jib je tudi raznosilo in potilo. Iznied spomeniko^ si je 7redno pogledati rimskegu vojaka 7zdigajočega desao roko k prisegi. Žalibože, da je 7sakeniu 7remenu čisto izpostavljen. Nekateri spomeniki so tudi 7 pri^atne biše 7zidaui. Največ jib je pri tako zvanih starinskib 7iatib (,,antikes Thor") iz nFreigaseeu 7 gosposko ulico. V poštni ulici je nemška cerke7, poznaua po 87ojem nedo^rsenem z^oniku. Ta cerke7 je dohajala poprej minoiiškemu samostanu (ustano^ljen 1241.), kteremu pa je bilo od cesarja Jožefa II. pvepo7edano no^e redo^nike sprejemati ter je cela družina izumrla in samostan 1. 1808. prenebal. Samostau in pol cerk^e so piedelali za stano^anja, 7 kterih zdaj bi^a c. k. okrožna sodnija, pol cerk^e pa so ohranili kot neraško cerke^, kder se 7sako nedeljo in praznike nemški pridiguje in šolskej mladini božja služba obbaja. Podoba ua relikem altaiju je inojstersko delo od Schifferja. Za altarjem je 7 stekleni škrinjici 17 lubanj, zadnji ostanki sla^nih celjskib grof()7, ktere so leta 1811. najšli, iz rak^e prenesli in tukaj sbranili. Lubanja zadnjega grofa Ulrika ee razločnje od drugib po dveb 7idnib 7<larcib, ktere je dobil, ko je bil umorjen. Za cerk^ijo so pozidauo kajhe ali ječe. Nekateri jetniki vidijo čez nedodelani z^onik ua ulico, kar bi se^ odstranilo, ko bi se zvonik in farovž dodclal. Želeti je, da se oboje kmaln izvrai, kei- to bi bilo mestu lep iu no7 kinč. Smešničar 15. Slo^ensko bablje je paslo kra^o, ki je imela prejdi in zadi roge; tako suba je bila. Mimo gredoŠi nemški gospod se 7sta7i in gleda babo in kia^o. Bablje si takoj domisli, zakaj se je gospod rstavil, ter mu boče uzrok po^edati in pokazati, da se je tudi nekaj nemški uau5ilo. Reče mu torej: dizme kusme bul šiebn mrben, dej bobn bar bolena b'la. Majn mon dreimol rinja aufi zagrel, pa zdaj že pejser, šun bider rada jej. Jož. Režmau.