Rooaeveltov veteranski program poraftsn, toda predsednik j« vetlral aviiane podpor« In kongres m jo končno podal V o-stalem Jo kongres v ato dneh saaadanja sprejel vat Rooae-vHtove reforma . Uslužbenci na svetovni razstavi ne poznajo primernih plač — mnogi sploh nobenih grjfcac.^ »tt, "V.""!***/* Waahington, D. C. — Dne 16. junija ao spet sapedla plačila trinajstih evropskih drlav v skupni vsoti 144 milijonov dolarjev, predstavljajoči obroke glavnice In «»bresti, ns rsčun vojnih dolgov Zdruienim drts-vam, toda večina dolftnlkov nI plačala nič. Anglija J« ponudila 10 milijonov v srebru na račun svojega obroka, ki snaia 970,960,000 In Koosevelt Je po-nudbo sprejel, empsk dal Js točno rasumetl angleški vladi, da preostsnek doltnsgs obroka ostane na dolgu. Obenem je Rooeevelt strogo neročll smerJAklm delegatom na mednarodni konferenci v Londonu, naj ignorirajo vsako be-sedo o vojnih dolgovih. Ameriški kongres Je edine oblast, ki lahko snlta ali črta te dolgove. Druge evropske dele le, katerim so včersj sapedla plačila na račun vojnih dolgov, so: Francija, Belgija, Italija, Ceho-slovakija, Rumunljs. Poljaka, K* toni Je, Finska, Ogrska, U-tvija, Utvanlja In Jugoslavija. Plačilni obrok JugoslevlJe sns-As $276,000 r ...mr-MAor, H/0H WAW 7 r»£ SS POCKET ' Moskvs, 16. Jun. — Jlmmle Mattem, amerlAkl letalec okoli aveta, Je danes sjutraj poletel drugič proti A laski. Njegov cilj Je Nome, ki ee nehaja 3600 mil od Kabnrovska v BlbirlJL Amerika potrebuje. (Narteal Jerger.) ¿k M PROSVETA THE ENMGHTENMENT | M) IN LASTNIMA IBOUNK rOUrOBN« JSUNOTS »Ul •N, Ur « PB08VETA i». C kkokuatkd 1'ekm. „, Vr\mrr iMmr «I», jmrna M M«k/»u Um imtummm Domač drobiž Posetniki ra/Mtavc Chicago. — Naš slikar Gregor Pcrušek, ki le dalj časa stanu-je v Clcvelandu, je tu z ženo in hčerko. Ogledal «i bo razstavo in obiskal stare znance In pri-teljc. Novo društvo v Kanadi Kirkland Lake, Ont., Kanada. — Tu Je bilo usttanovljeno novo slovensko samostojno pod-porno društvo, ki se Imenuje Slovensko kanadsko podporno društvo. Math Spehar je pred-aednik društva. Slepar v frančiškanski kuti Pittsburgh, Pa. — Pred kratkim se je tu potepal neki tujec, ki je bil oblečen kot frančiškan In pobiral je od rojakov denar za maše in naročnino za "Ave Marijo". Govoril je samo angleško in rekel je, da je iz Chica-ga. Ko ao ga prijel) in odvedli na policijo, se je izkazalo, da je mož slepar. Na policiji se je zgladilo čez štirideset oseb, ki so "patru" dsle dolar in več za maše in naročnino; med potegnjenimi je bilo precej Slovakov in Poljakov. Harold Louderback, federalni sodnik v Californiji, kt je bil pred zveznim senatom obtožen in spoznan zA krivega istega dne, ko je bil Mooney v San Franciscu oproščen in potem odpeljan nazaj v zapor. Louderbaeka pa niso zaprli! razmere take kot so in ponuja trenutne koristi tistim, ki jo podpirajo. Da so to prazne obljube, je jasno, ker 80 milijonov ljudi ni mogoče kupiti z nagradami, ker bo potem pač 40 milijonov drugih ljudi na cesti. Fašizem torej ne more služiti narodom, pač pa začasno sistemu. Ce se hoče izboljšati splošne življenske razmere, je potrebno, da se predvsem prične s socializacijo gospodarstva. Vsaka druga pot vede v propad. U-žitek dela in produkcije mora imeti vse človeštvo, ne pa da sistem s korupcionističnimi nagradami kupuje sedaj te sedaj one ljudi.;- ¡-j Taka demoralizujoča vzgoja je največji grobokop današnje družbe. S to vzgojo se ponižuje dostojanstvo človeka do kup-Ijlvegg nemoralnega elementa, ki se ga mora vsak pošten človek bati. ' V tej smeri ima delavstvo danes najvažnejšo misijo. Do katastrofe pride, če se človeštvo ne izpametuje. In tedaj mora stati delavstvo v zavesti svoje misije na pravem mestu, da izvrši svojo veliko nalogo organizirano in disciplinirano v interesu celotne človeške družbe. —D. P. Načrt vladne kontrole nad industrijami pomanjkljiv Philsdelphis, Ps. — Tuksjšnjs socialistična organizacija je podala izjavo, v kateri naglaša, da načrt vladne kontrole nud industrijami ne nudi tako velike pri-like za organisirsnjs delavcev kot zstrjujejo pristaši načrta. Načrt alcsr prepoveduje intervencijo s atrani delodajalcev v kampanjah sa unijonizlrsnje delavcev, toda ne prepoveduje vmeAavanjn s atrani sodišč In policije. "Imenovanje Hugha Johnsonn za industrljakega carja", je rečeno v izjavi, "Je dokaz, da partnerstvo med vlado, Industrijami in delavstvom bo le partnerstvo prvih dveh proti delavstvu. Johnson je induatrjjec In Imu tesne stike z Morgsnom, Baruchom in drugimi bankirji. "Delavci so bodo lahko jmla-atlli vlade takrat, ko bodo organizirali svojo atranko, drugače pa bodo Ae vedno odvisni od ve-lebiznisa, kajti ta sc ne bo prostovoljno odrekel privilegijem, ki Jih uživa." LISTNICA UREDNIŠTVA Clinton, Ind., M. R. — Sloven skih šolskih knjig nimamo. Propadaš)* 4*ssis)o družbo Proti prlMilnemu delu Kavenna. O. — TukajAnji» or-gsnisscija brezposelnih se je zavsela za osem družinskih očetov, katerih Imena so bila črta-ns s liste mestne dobrotvorn«' organizacije, ker niso hoteli delati brezplačno pri mestnih reliefnih projektih v zameno za podporo, ki so jo prejemali. Protest proti prisilnemu delu, ki ga je naslovila organisacija brespo-aelnlh mestnim avtoritetam, je bil učinkovit in prissdrti spet dobivajo pod|>oro. Ae ena ieletnica šla v bankrot Chicago. — Mlssouri Pacific in Chicago k Rastem železnicam se Je pridružila tudi Ročk Island, ki Je prešla te dni v kon-kur* Ročk Island je med naj-večjimi železnicami na zapadu. Po novem zakonu o bankrotu še-b-mic plače niso prizadete, zmanjša ps ss lahko kapitalizacija, osiroma Je to glavni namen sakons. Ročk laland je bila omolaens in oropsns po bankirjih tik pred vojno in nato neorganizirana. ^^w^i^^w^^ i msfva (¿lavne seebs v Mooney|e«i sferi: aa vrhu M<**teyjevl priči (ioff In Malheweon, na Mil eodalk Wsrd In glavni Moase> Jev lagsvsmlk ttatefe, spodaj pa prUs Flekert In isMIse Mor «T»**1',1 leta na lekarnarjev * j« v temi no ter dobflIU*J da je čet sskaj * bil 26 let KK0BXAX4 DESETE REpNE KONVENCIJE LnvFNSKB NARODNE PODPORNE JEDNOTE ""SSaSflm 3NPJ Od a. maj« db S. junij. 1988 .......... • " • LTT v* ni mostoriti. Nemogoče je " ■ " inegs se smatra onega, ki dela samo dva dni 1 Z Dobs dvehlet je akumulativna, to je: seiteje Jdv^oet posameznega! člana sa vso dote njegovega élan-l?Lipvem računu, bi se ne smeli ozirati na one, ki ao ifSLi če bi P* določili ve« kot dve leti, treba raču-* gsesmenti. THidi ni tu vprašanje, ako je mogoče lu. 130 sli $50; odsek sa pravila seveda dobro ve, da vendar vprašanje je, odkod vsetl denar. Odsek ÏÏvLô preračunano tudi po odstotkih, kakor nekateri T vendar koncem konca se je sedinil za predloženo. Po win bi društvo odločido o pasivnosti na svojih sejah, in mL l ihko prepreči,'da bi kdo, ki pri drugi organizaciji ■Lient, postal pri n*s pasiven. Clan, ki je prekoračil ¡¿to, je lahko po sttfem zavarovan, ko poravna ases- l-kdtf (292) smatra,lestvico za precej dobro, samo jako fel^da bi se malo botf upoštevalo stare člane, za katere le ni nič koristnega prejelo. Vratarič misli, da bi/bi\o pravilno, da član, ki poravna L velja za dobroatojeôega člana in da zopet lahko posta-1 ako tudi je bil že kdaj prej dve leti vsega skupaj pa-ikakor ae mu ne dopade, da se da uslužbencem in odbor- t mogoče ugodnosti, dlanstvu pa nič. prijo Se rarni drugi delegati. Rderželi, da se ne bi hobeden predajal sentimentalnosti, apoitevati dejstva. KHMb temu, da je število članov pad-- kakor nekateri trdijo — je jednota dobila mnogo na vplačanega denarja, ljè vendar iplventnoat padla. Ne tobiti, da se mi staramo, mladina pa v veliki meri od-tupna vsota zavarovalnin znaša $27,000,000, kar je krito 0 M.000,000, kar je ialto nizka rezerva. Odsek za pra-id dal mnogo več, toda računati mora z dejstvi, in dej- 1 ako se nudi večje ugodnosti, bo treba izredne naklade članstvo noče. Nikar ne pozabiti tudi dejstva, da se s jo viša povprečna starost. Potrebno je, da so vsi dele-jaanem, da ne bo nepotrebne kritike. Nobenega dvoma i jednota precej zgubila pri svojih investicijah, kar bo piročilo padec v solvei^tnosti. Ako se vpošteva vse to, bo iridel, da je člen, kak#r ga imama pred seboj, edini izhod poroča v sprejem. F v •jat minut odmora. Ihkovich je mnenja, da ako član poravna zaostali ases-pravilno, da se mu šteje tista doba v pasivnost. Br. ik pojasni. in Irmolja je prepričan,*4a je določba o pasivnosti najslabša milih tako za jednoto, kakor za člane. Tiste, ki so pa-l brezposelnosti, bi se naj zalagalo za asesment v smrt-lad s posojilom, na kàtetega bi dotičnik plačeval obresti, idnjih dveh letamo imeli povprečno 4000 pasivnih čla-êno, kar pomeni, da Je bila jednota mesečno prikrajšana $4,000 na asesmentu v smrtninski sklad, ako računamo, k plačal povprečno $1.< V dveh letih to znaša skoro $100,-dohodkov v smrtninški sklad. Umrlo je 25 pasivnih čla-aterimi je plačala jednota $850, mesto $25,000—če vza-i je bil vsak zavarovati za $1,000. Brez posebne težave je ko zračunati, koliko je jednota dejansko zgubila v teh i, vkljub temu, da pri ttnih, ki so za časa pasivnosti umrli, plačati cele zavarovalniške vsote. Pasivnost ni poštena redno plačujejo. Vaièmimo samo primer: en član je pa-» leti, potem postane àktiven. Drugi je ves ta čas redno svoj asesment. Pa če ta dva potem umreta, bosta oba Ino «mrtnino, četudi eèen ni plačeval celi dve leti svojega a Jasno je torej, dà' bl pasiven član moral v celoti poti zaostali asesment,'če drugače ne, pa v obrokih. Gabre«ja se strinja z bratom Mrmoljo, da se posojuje d ne morejo plačati asesmenta, in da morajo potem ta Witmi poravnati. 2e|i tudi, da bi odsek, ako bo že njih »«jet, kaj določil v lestvici za člane od 20 do 25 let obe. lal*ai opozori na talijo o umrljivosti v Vidrovem poroto>K odaeka je osnovni na številkah. ■Urich opozarja, da je imel odsek za pravila pred seboj «e in zaključek je dober. V danih razmerah ni mogoče » Pomisliti treba tudi; da je ta problem posledica sploš- »f> ^ povdarja, da je bila dolžnost odseka vpoštevati niso pasivni. Nikakor ni mogoče pa tudi pravilno ne, «ttlo Hamo na eno stran. Pomisliti tudi treba, da krize ^ in nihče ne ve, kdaj pride konec. Is poročil Je razvid-Jednota v tej krizi naredila za svoje članstvo več kot _ jugoslovanska podporna organizacija. Neka tanizacija je upeljala sistem, ki ga br. Mrmolja priporu BiKtem je že odpravila. Ce mi kaj takega upeljemo, mnogo onih člaitov, ki asesment redno plačujejo, ^«hek pravi, da je tudi on imel načrt, ki bi bil najbrž sprevidel je, rn>ričan, da U konvencija ne more dati ve-s poroča torej v sprejem predlog odaeka za o» . TT (Nadaljevanje 17. aeje.) pojasnjeno, da je odsek za pravila šel do iti preko Pri glasovanju je oddanih za predlog odseka za pravila 105, proti pa 84 glasov. Člen glede pasivnosti je torej v celoti sprejet, kakor ga je predložil odsek za pravila. Br. Medveahek prečita sledečo resolucijo, ki jo odsek za pravila priporoča v sprejem: Reeotacija Z ozirom na obstoječo depresijo se glavnemu odboru daje moč, da sprejme člane, ki so bili vsled depresije Črtani 1. januarja 1932, ali pozneje, brez zdravniške preiskave, in sicer: a) Ki so bili dobrostoječi, t. j. da so plačevali asesment 10 let ali več, in sicer za $1000 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore, ako niso že izčrpali 50% obstoječega kredita bol, podpore, toda poravnati morajo ves asesment v smrtninski sklad, isvzemši za prvih šest mesecev črtanja. b) Ki so prekoračili 50. leto starosti, pa za $000 smrtnine in $1 bolniške podpore, ako bo bili pet let dobrostoječi člani, poravnati pa morajo ves asesment v smrtninski sklad kot določeno pod (a) isvzemši prvih šest meseoev črtanja. c) Nazaj sprejeti člani so deležni po preteku 90 dni do bol niške podpore in vseh drugih podpor, dediči pa so takoj deležni smrtnine. d) Čas črtanja se pri računanju bolniške podpore odšteje od članske dobe.----------- ________ e) Nazaj sprejeti člani smejo zaostali asesment v smrtninski sklad plačevati v mesečnih obrokih. Ako pa član ob čaau smrti še ni poravnal asesmenta v smrtninski sklad, se ves neplačani asesment s 5% obrestmi vred odračuna od smrtnine. f) Take člane se sme sprejeti nazaj do 81. decembra 1988, V slučaju, da bi rasmere to še zahtevale, sme gl. odbor U rok podaljšati. Člani odaeka za pravila odgovarjajo in dajejo pojasnila na vprašanja bratov Bavdeka, Yurečka, Rimaoa, Muhvlča in Bar-blča. Nekateri teh imajo tudi nasvete, kako bi se dalo resolucijo zboljšati. Pri glasovanju Je resolucija z večino oddanih glasov sprejeta. Br. Staafeh (812) predlaga, da se sprejme pasivne člane do 24. leta starosti nasaj, ako poravnajo polovico asesmenta. Pred* log ni podpiran. Br. Medveahek prečita prve štiri točke v členu LXVI. Razne določbe. Brez ugovora sprejeto. Temu členu predlaga odsek za pravila novo točko. Brez ugovora sprejeto. Odsek za pravila predlaga nov člen, kot ga je sestavil glavni odbor. Uslužbenci. Vse točke so sprejete brez ugovora kot Čitane. Br. Medveahek prečita člen LXVIII. Dvajsetletno zavarovanje. Člen je brez ugovora sprejet, kakor je bil Čitan, vključivši lestvico. Br. Norsk omeni, da je bila na prejšnji seji sprejeta lestvica po American Experience za dvajsetletno zavarovanje, ne pa za doživljensko zavarovanje. Br. Vider predlaga, da se upelje American Experience lestvica tudi za one, ki se nanovo zavarujejo za dosmrtno plačevanje asesmenta. Podpirano in z veliko večino sprejeto. Br. Medveahek poroča, da ima odsek za pravila še dve zadevi v pretresu, ki jih bo predložil na prihodnji seji. - Br. Mrmolja Ima predlog glede dvajsetletnega zavarovanja, ki ga pa br. predsednik ne upošteva, ker je s dnevnega reda. Br. Kaferie v Imenu odeeka za pritožbe, prošnje In prlzlve predloži sledečo zadevo: Pritožba brata Antona KronkarJa, člana društva št. 22B, ki zahteva, da se mu izplača popolna odpravnina, ker se smatra za trajno onemoglega. Odsek je pregledal vse listine, zaslišal delegata brata Hočevarja, gl. zdravnika in gl. tajnika ter prišel do zaključka, da omenjeni brat ni upravičen do popoldne odpravnine, kakor jo določa točka 22, člen XXIV. Jednotinih pravil. Toda vpo-števajoč njegovo etsrost ter njegovo 28-letno člansko dobo, tekom katere je prejel le $375 bolniške podpore, ta odsek pripproča, da se mu izplača |W0 pod pogojem, da odda svojo polico ter se odpove vsem pravicam pri društvu In Jednoti. « Bratje Vider, Kaferie in Vidmar pojasnijo zadevo. Na priporočilo brata Novaka je odsek prvotno besedilo nekoliko popravil. Predlagano in podpirano je, da se poročilo odseka sprejme in odobri. Sprejeto i veliko večino. Na vprašanje brata Jankota, ako je glavni urad prejel prošnjo za zopetni sprejem bivšega člana društva št. 121 Nick Retlcha odgovori br. Vider, da ne. Br. Muhvleh poroča, da namerava mestni odbor v Oilbertu, Minn., izdati bonde in mu je bilo naročeno, da Jih priporoča Jednoti. Br. Petrovich pozove brata Muhvlča, da izroči ponudbo go- spodarskemu odseku. Br. Bavdek vpraša, kaj se je zgodilo z neko prošnjo. Br. P»-trovich ga opozori, da se naj obrne na odsek, kateremu Je bila prošnja izročena. . «... ... - Br. Goršlč bi rad vedel, kako je to, da je br. Zaltz izvolil odseke pred konvencijo. Br. Petrovich ugotovi, da so bili člani v vse odseke imenovani tu na skupni seji konvencije ter pravilno lzvolje- nI od konvencije. Br. Maček priporoča, da se ssesment v mladinski oddelek zniža za 5c ter da se kaj določi glede reserve ob prestopu v odrasli oddelek. Br. Germ Ima tudi priporočilo glede mladinskega oddelka. Br. Petrovich ugotovi, da pravila za mladinski oddelek uredi glavni odbor. . , , Br. Zaltz (Chicago) predlaga, da se naroči odseku za pregledovanje poslovanja, da poroča Jutri «JutraJ. To sejo pa se naj zaključi, ker so vsi odseki izčrpali svoja poročila. Podpirano in z večino sprejeto. Br Lekšaa predlaga, da se v novih pravilih navede stran, kadar se ena točka opira na kako drugo. Br. Vider Izjavi, da nI treba v tem smislu nikakega zaključka, ker se bo to zgodilo. 8ploh pa bo takih primerov jako mak), kajti točke so tako preurejene po novem sistemu, da je (vse skupaj, ka Br. Godhaa. gl. pred , . , konvencije v obliki knjige ter se pošlje vsakemu dsta£t« In fl odborniku po 1 In vsakemu društvu po dva Izvoda. Podpirano In tnogjasno^sprs ^^ opofArjA M veliko krivico, ki Je bile storjena odseku za pravila, ker mu Je bila določena tako nizka plača. Veliko dela ao napravili Is predložili so vse v taki obliki, da je konvencija lahko hitro odločevala. __ Br. Utrteh poroča, da bo v tej dvorani zvečer ples, ki ga priredijo čikaška društva In na katerega so vabljen vsi jetegaUaj vstoonins je proste. Plemeni pozdrav konvenciji pošilja član fflit 7U Anton Tlrany. ki obenem piše tudi o Mtu Rtmacu vsled čeear se odda to pismo poverilnemu odseku. Pozdra-JTpoSlija tudi društvo št. 875, ki ima tudi pHt^f^ru-ženjaob priliki volitev delegatov, vsled česar se tudi to Izroči P£ veriln,mu^od^u.nJNadaliki P^^^ffi» J»^1/'"' S* ttu^L v Weet AllkWIs.'. pošlijs pofdrsve. oW nem pa protestira proti sklepu, s katerim so ustavljena poeoJHa na domove članov. _ .» .. Ur. Petrovleh zaključi sejo ob 4 50 popoldne Malt Petrevtefc, konv 18. SEJA 2. Junija dopoldne Br. predsednik otvori sejo ob 8. zjutraj ter določi za reditelja del. Loulsa Humarja. Navzočih je 208 delegatov ln gl. odborni« kov. Sledi Čitanje zapisnika 16. seje, ki je s malimi popravki soglasno sprejet. Br. Vider želi, da konvencija odloČi, kdaj zaključimo konvencijo in koliko dnevnic se bo računalo delegatom. Predlagano in aprejeto, da se konvencija zaključi jutri ln da dobijo zunanji delegati po 18 dnevnic, chicaški delegati pa dve manj (za nedeljo ln Spominski dan). Br. Zevmtk Želi, da ga zbornica oprosti za jutrišnji dan. Zbor. niča ugodi njegovi prošnji. Sledi poročilo odaeka za pregledovanje poslovanja gl. odbornikov. Br. Cvetkovich poročal Sodne zadeve SNPJ. Tožbe so različnega značaja in nekatere še niso rešene. Zaradi tega ne more podati jaane slike, dasi je skušal pregledati vse tozadevne arhive. Odseku je bilo pojaanje-no, da se gl. upravni odsek iiogiba tožbam, ako je le mogoče. Iz predloženih računov je razvidno, da se pravni stroški zmanjšujejo. Odsek priporoča, naj bo gl. upravni odsek previden, kajti nagla odločitev brez mnenja legalnega svetovalca včasih lahko stane jednoto tisočake. Poročilo sprejeto brez ugovora. Zsdevs prošnje Zveze čikašklh društev za brezplačno dvorano za konvenčne prireditve, ki je bila odobrena na eni prejšnjih sej konvencije. Vsled pritožbe proti tozadevnemu sklepu konvencije je odaek priporočil sledeče: Ker je konvencija že napravila tozadevni sklep ln ker bl nas ponovna razprava o tem predmetu stala mogoče več, kot znaša najemnina za dvorano, priporočamo prizadetim Čikašklm društvom, da v slučaju dobrega prebitka določijo primerno vsoto v sklad izrednih podpor. Odsekovo priporočilo je soglasno sprejeto. Podano js izčrpno poročilo o posojilih na prve vknjižbe članom jednote. lajava glede posojil članom V zadnjih štirih letih je bilo'poaojeno eianom SNPJ. na prve vknjižbe ............................................................$842,189.09 Posojeno International Savings A Loan Co...................... 158,174.84 Skupaj ..........................................................$795,888.88 Iz mladinskega oddelka......................................................$125,986.81 8kupaj ..........................................................$921,849.84 Od teh posojil je v defaultu (zaostale obresti) v odraslem oddelku....................................................................$174,809.59 International Savings A Loan Co...................................... 78,991.49 Skupaj ..........................................................$258,801,08 Iz mladinskega oddelka 64,586.81 Skupaj ..........................................................$818,887,2b Obresti, ki jih dolgujejo člani na zapadlih posojilih.,.. Iz odraslega oddelka ........................................................ 6,419.80 International Savings & Loan Qo...................................... 2,857.90 Skupaj HIMHIKHItMltllHlttltiHIMIlMMMtUIOItlMinitl $ 9,777.40 Iz mladinskega oddelka 2,946.61 Skupaj ..........................................................$ 18,724,01 O nekaterih izmed teh posojil Je bilo dosti kritike, češ, da so bila poeestva ocenjevana previsoko in da se Je posojalo v kraje, kjer je centralislrana samo ena industrija, kakor na pr. v Oaryju, Ind. Tudi se je sodilo, da se je preveč posojalo na narodne domove, na pr. na Hrvataki dom v South Chicagu. Odsek Je pregledal vse zadeve ter zaslišal celotni gospodarski, nadzorni in gl. upravni odaek in da se bolj prepričamo o vsem, smo z predsednikom gospo-darakega odseka pregledali posestva v S. Chicagu In Garyju, na katera Je posojen denar 6NPJ. Vpoštevsjoč rasmere, v katerih as nahajamo, dalje čaa ob katerem so bila posojila saključena In pa dejstvo, da Jednota prihodnja štiri leta ne bo posojala na domova članov, priporoča odsek za pregledovanje poslovanja gl. odborn^ kov sledeče t Gary, Ind.: Industrijske rasmere In rizlko posojil radi ene same Industrije (jeklarske) precej slaba. Večina posojil Je bila saključena v letih 1969-88. Pri prvih posojilih Je bila oeenjena vrednost posestev večja. Pritožbe, ki jih Je dobil odsek glede posojil v Garyju ao ae posebno nanašala na posojilo Stevu Tomljanovichu, ki dolguje $8,166.92 in $675.00 na sspadllh obrestih; posestvo je le bilo na dražbi, a ker se ni našlo kupca, ga sedaj laatuje Jednota. Bivši laatnik Tomljanovich Je še v hiši, kjer ima postavno pravico 14 mesecev po prodaji. Drugi slučaj Je posojilo na hišo ali hotel Petra DJakula, ki dolguje jednoti $12,150X10 in $860.00 na sapadllh obreatih. Tretji alučaj Je posojilo na hišo Ntcka Ziie, ki ae nahaja na koncu ulice tik ob leleznilki progi, čez katero vodi coeta. Posojilo snaša $4,600.00 in tapadle obresti $67.00. Mi smo pregledali vaa poeestva in naše mnenje v prvem slučaju (Tomljanovich) Je, da Je poaojena vsota za aedaj visoka ln da naj Jednota skuša oddati hišo v najem ter Jo ohraniti v dobrem stanju. Kadar ae rasmere na Um trgu izboljšajo, naj Jo proda. Prejšnji lastnik izjavlja, da čim začne zopet delati, Je pripravljen vzeti hišo nazaj. DrugI slučaj (DJakula) s hiša Je neke vrsto hotel ali bolje "boarding house," Je skoro nova in lastnica izjavlja, da Jo Je stala $47,000.00. Poslopje Je precej sanemarjeno. Naše mnenje je. ako se razmere ne izboljšajo, utegnemo tukaj Imeti Izgubo, kajti sedaj vsaj nI trga za takšne hiše. Tretji alučaj (Ziza): posojilo Je za sedanje rasmere previsoko. Glede vseh naših posojil v Garyju velja sledeče: Ako Jeklarska Industrija olivi In ae rasmere isboijšajo, Je upati, da ne bomo Imeli velikih Izgub. Če ae to ne zgodi, potem Je seveda drugo vprašanje. Zaenkrat Je vrednost teh poaojll negotova. Če bl Jednota le nadalje posojala na poeeetva članov, bl odaek priporočal, da ae ne poeojuje na domove v krajih, ki Imajo aamo ene vrata Indu-strijo, toda U nasvet Je vsled zaključka konvencije glede poaojll nepotreben. Hrvatski dom v S. Chicagu: posojilo na nJem Je $26,070.00 In zaoetale obresti $1,070.00. Posojilo za aedanje razmere previsoko. Ako se razmere In domova uprava Izboljša, upamo, da ne bo Izgube, želimo pa, da bl gospodarski odsek skrbel, da ae do« malo popravi, da ne bo materialne škode. Omenjeno nam Je bilo, da Je aapadlo tudi več posojil, ki smo Jih prevzeli od International Savings 4 Loan Co. v Cleveland«, ki dolgujejo na sapadllh obreatih $8,867.90. Prods gospod, odseka br. AM Je pri zaslišanju Izjavil, da obe to ji med jednoto In to poaojllnlf" pogodba, da se taka zapadla posojila zamenja z dobri-mT Isto J« omenil pri zaslišanju «1. blagajnik br. Ve«rtok# ki M dvomi, da bl ae to dalo storit«, obenem ps Je pristavil, da do sedaj ni še storil nobenih tozadevnih korakov. Naše navodilo J«, da ae to atari. _ (IMJe pvthadeJM.) * - __- -' - - t KIOSVEXa Tone Seliikar Zemlja je mokra in blatna, sluzasta: kamorkoli se nasloni*, se prilepi*. V kotanji, ki so jo «kopali vojaki sa ležišče, se nabira kalna voda. Justin stoji ob robu prsobrsns in gleda preko vasi. Tovariši iz deeetnije ¿epe na dnu utrjenega podzemeljskega zavetja in kvartajo. Od debelih plohov, na katere je nametana zemlja, kaplja voda. Plašče imajo privihane do ušes, toda kljub temu je tu mraz, oni mokri mraz, ki je' bolj ogaben kakor oster. Ko je udarila prva granata, se je zemlja stresla in prst se je vsula na kvartače. Planili so v jarek in se zaleteli v Justina, ki je stal na preži. — So naši? — To so Rusi! je dejsl Justin. Vsi so strmeli v siv oblaček dima, ki se je baš utapljal v snegu. Že ves teden se ni ničesar zgodilo na tej fronti. Pravili so, da se Rusi pripravljajo na veliko ofenzivo. Tudi na avstrijski strani so na vso moč živahni. Ti fantje pa so prekleto malo vedeli o vsej stvari, ležali so tu, v tej svinjariji, že dva meseca, dva napada so že odbili, vendsr od desetnije ni še nihče ubit, samo trije so ranjeni. . Justin se je zelo spremenil. Lica je imel močno vdrta ter bil kosmat in umazan; vsi ti ljudje, ki so živeli v zemlji, so bili strašno iz-nekaženi. Prst se jim je lepila po obleki ter se skorjasto sprijemals na hrbtu in po rokavih, po obrazih in po kapi. Njihove trudne, zaspane oči so medlele v zaraščenih obrazih, oškrop-ljenih z nesnago, ki jo je bilo povsod na kupe. Na dnu rova so položeni hlodi, da se noge ne vdirajo v blato. Zakop je globlje v zemlji. Zadelan je z dvojno streho hlodov in prsti. Tu je mračno, le s poševnega dohoda pada v brlog motna svetloba. To je njihov grad. Po svoje so se uredili. Justin si je iz desk, ki jih je v vssi polomil z omar, napravil posteljo, no, toliko vsaj, da mu ni bilo treba ležati na golem blatu. 2e od poletja so v tej Galiciji in neprestano jih gonijo: v postojanke, potem za Rusi, pa zopet v rove, na patrulje, dva umika je že doživel, v zaledje pa le toliko, da se odpočijejo za silo, komaj za silo, kajti ob slabi hrani, ki niti za svinje ni, se ne more človek popraviti čez noč 1 Tako je doživljal Justin vojno in se iz vsjph bitk srečno izkopal; imel je pač srečo, čeprav je doživel stvari, o katerih nikdar še sanjal ni. Zajele so ga od vseh strani. Okolo njega so padali tovariši, razmesarjena trupla so ležala po razriti zemlji, trdi mrliči so gledali s svojimi steklenimi očmi v nebo, odtrgani udje so viseli nad zakopi, strašne rane so krvavele v biatu, v zraku so tulile granate in šrapneli, «¡kale so krogle in peketale strojnice. Čepel je v svoji podzemni kotanji in bil kakor priraščen na zemljo. Ah, kje so dnevi, ko so se vozili na fronto! Na vseh postajah so jih pozdravljali, v Budimpešti so jih gostili, kakor bi se pripeljali na svatbo. Stel je: od dne 28. avgusta, ko je bil doli nad Krasno prvič v ognju, pa do danes, je preživel dva strašna umika, trikrat se je v spopadu na nož keJtor zver podil preko lijakov, ki so jih izkopale granate, vsega obstreljevanja pa niti ne šteje, ker ga je bik) preveč. (Dalje prihodnjič.) bele zidine zapora. Fašistični članki vriskajo od veselja: "Marksisti so pobiti do smrti. Nemški narod je neomejeno pristal na takšno politiko . . ." Stvarno marksizem ni niti o-majan, nego je kratkomalo obdržal svoje pozicije med ljudstvom . . . DoČim smo torej dovolj poučeni o tem, katere rastlinske vrste so kuniovale premogu, še danes ne vemo zanesljivo, iz katerih rastlinskih delov in po katerem procesu je premog nastal. Stara teorija, po kateri se rastlinski material spreminja v šoto, iz te v rjavi premog, iz tega v črni premog in končno v antracit in celo grafit, je naletela na velike dvome. Sele z razvojem kemije rastlinskih snovi smo dobili jasnejši vpogled v način tega nastajanja. Kakor znano, sestoje rastline razen iz vode in pepela (rudninskih soli) v glavnem iz celuloze, ligninskih tolič, smole in beljakovin. Lesni deli vsebujejo 60—70 odstotkov celuloze in zato so smatrali najprvo to za praobliko premoga. Po najnovejši teoriji pa je celuloza premalo odporna, da bi se predolgo upirala napadom bakterij. Vsekakor pa je dosti manj odporna nego lignin in zato je ta poleg drugega sirovinskega materiala glavni tvorec premoga. Po Wach-smannovih raziskovanjih tvorijo premog tudi produkti trohnenja, ki se sestavljajo iz dušikaste sintetične stanične snovi talnih mikroorganizmov. Drugi raziskovalci pripisujejo velik pomen spet plastem, ki krijejo premogovne plasti. Kakor vidimo, je teoretika o premogu zelo pestra ip mnoga naziranja si naravnost ugovarjajo, a to tem bolj dokazuje, da izvor premoga ni tako lahka reč in da bo treba še nekaj dela, preden ga bomo dobro razumeli. katerega priredi V NEDELJO, 18. JU na Red Gate Fink ob Archer Avezue, bloi Sprint« (Stezinarjer Plesalcem bo ifraf KmI orkester. Truk odpelje ob 12. ui f iz naslova 1636 W. 21»t Pl uri pop. od Cerratk Lawndale Ave. V torek sem naposled protestiral pismeno radi takega postopanja in zahteval, da se me vsaj postavi pred "Schnellrich-terja" ali da se me izpusti. Negotovost se je vlekla do srede okrog 5. ure popoldne, ko so me zopet zaslišali in — naposled izpustili z izjavo, da so bile proti meni izrečene obtožbe le plod nesporazuma. Ko sem naposled zapustil ta "gostoljubni" kraj, se je spuščal nad mestom večerni mrak» ki je začel skrivati mnogoštevilne zastave s hakenkreuci. Policijski avtomobili so počasi vozili po u-' llcah. Rdeči reflektorji so svetili. Delavci in meščani so molče hodili svoja pota. Naenkrat »o se iz neke temne, postranske ulice jele pojavljati mnogoštevilne sence. Odmevala so povelja: "Sturmbataljon — naprej!" In korakali so po mestu, ob-kroženi z motocikli zaščitne policije. Niti eno okno se ni odprlo. Niti ena beseda ni bila spregovorjena. Samo nekoliko radovednežev je obstalo in gledalo obhod. "Sturmbataljoni" so osvojili berlinske ulice .. . POJASNILO Vsled depresije h i krize, ki je zadeta | članstvo oziroma sani šega lista ProsveU, ji| da pojasnimo tajiW stopnikom Prosvetni vzamejo od nsrotsh* Prosvets naročnino tsl pol leta in kjer si in| samo za četrt leta. V* se dobiti da, ker rta« vsjo to. List Proet* prizadet v ti krU ha ramo na tajnike Is s da skušajo kjerkeli a hraniti naročnike m Apeliramo tudi ss ps naročnike, da naj i« k poravnajo svojo ssieh ni mogoče plačati mM Čsjte polletno ssroU ds se ohrani list ie ■ dnevnik. Philip Godlsi,* Moker sneg pada v gostih, debelih kosmih. Pokrajina Je valovita, v tem težkem snegu zakopana v brezličnost, človek bi dejal, v pošastno zapuščenost, ki se je ne moreš ubraniti. Vse, karkoli je moči razločiti, je zabrisano in mrtvo, negibno. Žive duše ni videti nikjer, še ptice nobene, da, Um ob hosti je vas, toda še pes ne laja. zaman Iščeš deco s sankami. Zadaj, nekje za hribom, včasi zamolklo zastoče, potem rezgne v tišino žvižgajoč puh, ki se skrivnostno, demonsko potuli po zraku, in tik pred prvimi hišami se razleti zemlja visoko pod nebo, kakor bi bliskovito zraslo iz tal čudovito drevo. Med rezkim, ostrim gromom se potem zopet sesuje, puščsje v zrsku črnikast dim, ki se razmota med hiše. Cerkveni zvonik je porušen že od prejšnjega obstreljevanja. Kakor štreelj odsekanega prsta, iz katerega mole koščice — tramovi, se komaj še more razgledatl čez streho, prebito od granate. Ostrešje je ožgano. Župnišče je do tal porušeno. Med ruševinami opeke in ometa so razbiti stoli, preklan klečalnik in polovica omare, ki se je nagnila čez odbito steno pročelja. Zadaj, komaj sto metrov za hišami, so strelj-skl jarki. Že ves mesec so tu zakopani In se ne zganejo. Ob vznožju gričev se vijugasto vlečejo zakopi preko posekane gollčave, ki se onstrsn vasi s()aja v ravnino. V belem snegu se jasno vidijo sive maroge, ki se vijejo v polkrogu in jih ni moči pregledati. Teorije, ki si precej nasprotujejo Nekoliko značajnlh sličic Iz "Tre tjega ceaarstva"