List 22. spodarske ? obrtniške Teéaj in ïi» Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yelj&jo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 3. junija 74. Obseg: Okrožnica glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske pod (Dàlje.) Nova postava o zem knjigah za Kranjsko. (Dalje.) svojim. — O pridelovanji sladkorne pese. Zapisnik 30. odborové skupšeine 6. maja 1874. leta. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Ovaduhi Naši dopi ali „špicelj u v Avstrij Novičar od kodi in od kedaj so ? Moj pès. (Dalje Gospodarske stvari. Okrožnica glavnega odbora tuđi gledé na korist vse družbe pridaja živo svojo prošnjo za natančno spolnovanje imenovanega sklepa. Vsakoletno pobiranje družbenih doneskov ne more presilnih težav prizadevati, ako se gospod predstojnik kmetijske družbe Kranjske podružnicam svojim, družnice vsake vgodne priložnosti posluži y y kterih po §. 34 lit. e vsa zborih po- li). listu poročilu iz občnega zbora družbe kmetijske v koliko biti, ali pa vsaj eden, pri razpošTTj At/» liutu SO „ISOVlCe" pi Sci í O ^ ua Ctž xlucat g,JL a VAil \jvikj\sl i.^ //----------- ---- -------------------7 X--Jf --------------- - ---—~ družbe obrniti do predstojnikov podružme s prošnjo, naj pobiračih, ai pa po zanesljivih gosposkinih ali županij-tne doneske od družbenikov kmetijskih gotovo po- skíh služabnikih, katerim se njihov trud iz polovice da se ima gl odbor te „naznanil" ali druzih tiskovin, WĚĚĚtmtii ne- ružbenih po posebnih za to najetih biraju vsaKu ieio, sicer aruzua skouo irpi m za vec íet «v^^^w uuoavuu » a« » y v j/uou zaostali doneski se plačajo težje kakor majhen dárek ïistnicah pa takimudom, ki so daleč od njih itd. itd. vsako leto, sicer družba škodo trpi in za več let pridržanih doneskov odškodovati more po poštnih gold, na leto Odbor ravnokar razpošilja ok v m konec gosp predstojnikom Ker pa misii ta cilj da jim Castito predstojništvo bode samo sprevidelo, da nut)ena družba ne more živeti brez denarne pripomoći, in da centralni odbor potřebuje za pospeševanje druž- polajša nabiro doneskov s tem, da tudi vsi družbeniki benih namenov od podružnic ne samo dobrih nasvetov razodel temuč tudi denarne podpore, da ne pride v zadrege v I----1 ~ ----' " "" zvedó za to okrožnico, zato je sl. odbor željo „Novicam , si jo okre žni caj jo ponatisnej katera se tako-le „Novice" rad^ giasí : v Castito predstojništvo J f takém času, ko po njego vem iskrenem prizadevanju deželi naši dohaja toiiko koristne državne podpore. Delokrožje kmetijske družbe in vzlasti centralnega od- bora stalo časa ? veliko obširoiše in važnejše po-kar se je ustanovilo posebno ministerstvo za je od tega ozirom na to, da so mnogi predstojniki naših kmetijstvo in se za povzdigo kmetijstva vpeljale državne kmetijskih podružnic v pobiranji in odrajtovanji letnih subvencije, zato je marljivo sodelovanje častitih pred-doneskov družbenih udov zelo zamudni in se zarad tega stojnikov naših podružnic neobhodno potrebno. naraščajo zaostanki od vec let neski ne daj ? potem pa se mnogi do- Centralni odbor bode gotovo tudi rad pri vsaki več íztirjati, ker družbeniki veča plačila priliki gospodom predstojnikom s svétom in dejanjem dalj voljni plačajo ali pa raj družbe stopij xcvji izj^lxmk,^ otvpiju, ni na pomoč přišel, in tiste, ki si pridobijo zasluge za z ozirom na to, da ima centralni odbor dandanes družbo, sl. ministerstvu na znanje dal; častnega priznanja več stroškov poravnavati, njegovi dohodki pa domoljubnemu žrtovanju sl. ministerstvo kmetijstva ni i wmmi MMĚMAi MHIHMl " do- cedaiji I ^^HHHH ■■■ HIH^IHHj MHHHHIH se nikakor po druzih potih ne množijo, zato je občni nikoli odreklo; o tem imamo obilo dokazov zbor 6. maja 1.1. sklenil: „Naj se gospodom pred- v naši m ovim. toj nikom nar oca donesk pobirati, podružni< drugo pol y d r u ž b e n i k siprizadevajo, let ko let Če tudi centralni odbor nikakor ne prezira tega, i n za 3dšteti polo jene potřeb íatanko cen k t anej tralnemu odb proti da ta opravila gospodom predstojnikom mnogo truda prizadevajo in tedaj jih celo oškodujejo pri lastnih opravkih, se vendar nanaša žrtovanje in domoljubje poslati". Ob enem je zbor sklenil, da gospodj stojniki od tiste polovic ki t J° ---i-------7 -----J ~---— račun centralnemu odborupoložijo, pri tem njihovo, temveč, ker cilj in konec kmetijske družbe ni samo korist posameznih gospodarjev, temveč vse do- podružnico pridržijo, movine naše, katero pospeševati je naloga vsih družbe- ki jih je za pred- nikov, največ pa še je naloga tistih moz — ^ " » " V» VVUUllVlllVUill VUUWI U ^UlUtlljU J .r *»V<1U 111 IV U V. 1J CVj V VVJ p CAj J JU CHV^ Ci Oi O Lll-L XJLi KJ/J. iVl j A -IX J t-i Cl pa se je odločno povdarjalo, da pridržani denar se ne upanje njihovih sodeželanov poklicalo k vodstvu po- srne za nič druzega porabiti, kakor eđino le za kmetij- družnic. ske namene, vsaka druga poraba tega denarj loženemu računu ne bode odobrila mar se v po- Sklicevaje se na enako okrožnico od ]. avgusta 1869 se bo od št. 597 in 10. avgusta 1871 št. 787, izročujemo častiti , do- XM.VUUU Aiv vuu^i uiai v cv^ ou KJU uu cit< %jxj • xxx i \j* a v^uoia j kj i -l di. »u i j iiii vvujvjluu * predstojnika zahtevalo, da povrne, kar se je za kaki podružnici imenik udov za leto 1874 s prošnjo drugi namen obrnilo Podp neske za letošjne leto kmalo pobrati, in polovico z ozirom zbora častiti podruž odbor se počastuje, ta sklep občnega na gori navedeni sklep občnega zbora lè-sem poslati na znanje dati y ob enem pa s tem pa tudi kakoršne koli zaostanke prejšnjih let. 172 Ako bi, kakor pa ni misliti, kak predstojnik ne mogel izpolniti gori recenega sklepa občnega zbora, je vljudno naprošen, to naznaniti podpisanemu odboru, da • se potem nov podružnični odbor voli. . Centralni odbor c. k. kmetijske družbe na Kranjskem. ■ • "t \: ' V Ljubljani 21. maja 1874. a Baron Karol Wurzbach, Dr. Jan. Bleiweis, prvosednik. tajnik. 0 pridelovanji sladkorne pese. (Po Činkelnovem „navodu".) (Dalje.) Gnojenje, in za katerim sadom naj se pesa sadi. klonita več rodovitne prsti. Tega ni pozabiti; zatoraj naj bode plug dober, tak, da globoko orje. Koder je kmetovanje že jako napredovalo, tam imajo samo take pluge. Zemlja naj se prvič globoko zorje pozno jeseni, in strnišČe, ako ga je na njivi, naj se podorje; potem se od mraza tla razrahljajo in vležé, pa tudi jih po-krepčá zrak, ki ima v sebi dosti reči, katere zemljo redé in razprhavajo. Spomladi se drugič orje; potem se njive precej skrbno vravnajo, in sicer z dobro brano ali z motikami, pa tudi z valom, najboljše je s takim, da ga člověk lahko sam vlači. Cas sajenja. Treba je peso zgodaj saditi, da se poprej zredi. Ko bi se počakalo gorkejšega časa, zemlja že zgubi zimsko mokroto, katera je zeló potrebna, da seme povsod enako kali. Seme, katero se sadí v suha tla, slabo raste. Držati se je toraj teh pravil : Ako se zemlja obdeluje, ko je že gorkejše vreme, ali ko je suh veter, takrat naj se takoj tišti dan seme vsadi,Jia gotovo kali. Će seme dobro kali in vzide, nadejati se je tudi, da potem lepo obrodí. Ne sadi se pesa povsod ob enem času, ampak kakor v tem ali onem kraji prej ali pozneje spomladi nastane gorkota, ter kakor ležé in kakoršne so njive, kamor ima priti seme. Koder je spomladanska gorkota hitra ter zemlja in njena lega dobra, tam naj se začne saditi v prvih dneh malega travna (aprila), in v tem meseci naj se to delo tudi zvrši. Po mrzlejših in globokejše ležečih krajih se sadi h koncu malega travna (aprila). (Dalje prihodnjič.) Postava o napravi novih zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig. (Dalje.) c) Kaj in kako se pozveduje. §. 19. Pozvedbe imajo za predmet: 1. Preskušati, ali so kazala nepremičnin in kata-sterskih map prav in popolnoma narejena, in popraviti kazala in mapne posnetke, ako bi bilo to treba; tudi se ima po potrebi privzeti prisežen zemljemerec; 2. preiskovati, katere zemljiške parcele naj same za se narejajo eno samostalno zemljeknjižno telo, in katere zemljiške parcele naj se zložijo, da naredé eno zemljeknjižno telo; 3. pozvedeti pravice, katere so zvezane s posestjo nepremičnin, ter poljske in hišne služnosti (servitute), katere _se njih držé. §. 20. Kar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, se je le takrat lotiti izsledovanja v §. 19. št. 3. imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno soglasje. Z ozirom na tište nepremiČnine, katere niso vpi-sane v nobeni zemljiški knjigi, ali ne na imé nikogar, je pozvedovanje raztegniti tudi na izsledbo lastninskih pravic in utesnitev, katerim so podvrženi lastniki zarad svoje gospodarstvene oblasti. Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere niso zaznamovane v §. 19. štev. 3., toraj posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic. To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gré za Dober gnoj delà, da zemlja obilniši in boljši sad rodi. Razen navadnega hlevnega gnojá je pripraven in tudi povsod lahko dobiti: pepel od drv in kostěná moka. Kostěná moka je posebno dobra, če se jej pri-rneša žveplene in solné kisiine. Hlevni gnoj ima v sebi manj ali več skoraj vseh řečí, katerih potřebuje sladkorna pesa. Ker pa je v pesi največ kalija in fosforové kisiine, pepél pa tudi ima jako dosti kalija, in kostěná moka jako dosti fosforové kisiine, lahko vidimo, da sta za sladkorno peso ta dva najboljše gnojilo. Posebno dobro služita, če se prime-šata navadnemu in tistemu gnoju, ki se zmešan na kupih pripravlja (kompostu). Se le zdaj po njivi potrošen in tudi tak gnoj, ki ima v sebi dosti amonijaka ali druzih reči, katere sadež naglo kviško ženó, kakoršen je na priliko konjski in ovčji gnoj, redi veliko nat (perje), toda pesa po njem ne dobi zadosti sladkorja, toraj se gaje zeló ali popolnoma agibati. Ne more se povedati nič gotovega, povsod in za vselej veljavnega, za katerim sadom bi pesa najbolje rodila; vendar kmetijske izkušnje vseh dežel za trdno učé, da ima mnogo vec sladkorja v sebi taka pesa, katera se sadi za enoletnim sadom, kakor taka, katera pride na sam gnoj. Pred peso je priporočati, da pride na njivo tak sadež, kateri zemljo za-njo najbolje pripravi, to je, kateri jo plevéla najbolje osnaži ter prst najbolje zrahlja, da se potem lahko obdeluje. Taki sadeži so posebno: bob, grah, grašica, zmesno žito, zelena živin-ska piča; samo veČna (lucernska) in turška detelja niste dobri. Tudi rž je koristna; za njo je pesa posebno dobra. Zelena živinska krma se navadno zgodaj kosí, kar je dobro, ker se plevel s tem pokončá, predno mu dozori seme. Ce se potlej zgodaj orje, plug poreže vse korenike plevelu, kateri potem vec ne škoduje, ampak mora celó sam ostati njivi za gnoj. Ker sadeži, katere smo poprej imenovali, zemlji delajo senco in pokrov, kedar je suša ali moča (dež in rosa), zato ostaja prst zmirom lepo rahla, in na njej prihodnje leto rodi dobra pesa, pa tudi plevela dosti ne ostane. . Priprava zemlje za peso. Sladkorna pesa ima to lastnost, da vso svojo ko-renino zasadi v zemljo. Ako se jej toraj njiva globoko prekoplje ali preorje, mora se boljše rediti in plenjati. Orje naj se vsaj po 12 palcev globoko ; toda boljše je še globokejše orati, kajti vsak sadež lepše raste, obilnejše rodi, ako mu pametno obdelovanje in gnoj na- 173 emljeknj pravice katere se mora po 30. te Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, se mora pri- •i • A __A i postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanju, merno popraviti posestna pola. katero se ima vpeljati po postavi od 25. julija " 1871 (Dalje prihodnjič.) drž ak št 96 21 štev otuv. pri »o......-----? —.....-......... sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzeti po- sestni stan, ki se s tika s to knjigo. Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, se morajo, ako so enega in istega posestnika, tistih 19. primičninah, katere so bile do Ko se ustanovljajo zemljeknjižna tela ( Znanstvene stvari. Zapisnik xi j o y J ? in če ta ne tirja ustanavlj posebnih zemljeknjižnih zložiti v eno zemljeknjižno telo, ako ne branij tel zložitve postavne ovire Ali te katera ovira ali 30. odborové skupščine 6. maja 1874. leta. (Dalje.) Gledé prošnje g. Trohe, učitelja v Rojani, sklene odbor, da mu bo zaprošene knjige zastonj poslal. nacm da Gledé prošnje Vodopivca, okrajnega šolskega nadzornika v Gorici, sklene odbor, da bo dvema okraj- ne, je pozvedovati kar moči na najzanesljivši se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, nima učiteljskima knjižnicama v'Gorici in v Sežani přepustil vsaki po en iztis doslej izdanih knjig po zni- ali po kateri drugi pripravni poti . 22 * Če se pokaže, da leže deli zemljeknjižnega zani cení tela v drugi katasterski občini, se mora izslediti, katere Matici. y ako pristopite te dve knjižnici kot letnika v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za joče k onemu zemljeknjižnemu teiu pada Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, sklene Gosp. Jože Bercer v Kamnji pri Št. Rupertu nam je poslal dva zvezka ,.narodnega blaga". da se izsledi knjižnega tela se nahajajo ostali deli takega deželno y Odbor da mu bo pismeno zahvalo za to izrekel ter 23 Ako se to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne naprosil ga, naj še nabira. Po tem določi odbor nagrado za pisatelje „Slovanstva", g. Pleteršniku, Raiču in Majcigerji. Prebere se more dokazati prepričevalno, ali če se temu ugovarja, dalje pismo prof. Majcigerja v Mariboru, v katerem je izslediti poslednja dejanska posest y in zid te pře iskave je vzeti za podlag pri seh poznejših službenih med drugim tudi pravi: pravilih 24 Izid pozvedovanja z vsem tem, kar so bist venega izrekle stranke, je vpisati v zapisnik ,Kar se nadaljevanja delà „Slovanstva" tiče, morem Vam poročiti, da se že pridno nadaljuje in sicer sem za izdelovanje Poljakov in Rusov dobil moža rojenega Poljaka, pa tudi češčini vešča in z razmerami Rusov občine Zj -------/ tf 1 •*» # X V* j L^ l/UVll VAlii ▼ V UVJti A LI U l U JLU V,/1 CA L IJ 1 XÍUOU V Zapisnik podpišejo sodniške osebe, in zaupni možje ^obro seZnanjenega, ki v družbi drugega Slovenca to u w jave posamnih strank morajo vrh tega podpisati nalogo izdeluje. Cehe y Slovake in Lužičane bom pa te stranke : ako se kdo podp noce, se to vpise v sam večidel po Riegerjevem Slovniku izdelal in se na- pisnik in tudi vzrok, zakaj se ni hotel podpisati 111 1 . • ^ • T y I I • • / • ' djam y da y ako nepričakovani zadržki ne pridejo bode mi mogoce, ob pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih ne- Matici odposlati. novem a v nui uu uiiuoju ^ uuuo letu velik del rokopisa slov. premičnin, se piše poseben zapisnik Sestavljanje in popravljanje posestnih pol. Ó. Potem se prestopi k volitvam. bleiweis pravl, via» pu ujc5uï1u luisuu gicuc icgct, katerega bomo za prvosednika izvolili, gotovo ne bomo Ko so končane pozvedbe, zadevajoče eno dolgo premišljevali. Dosedanji gosp. prvosednik, ker se da Gosp. dr. J. po njegovih mislih gledé tega 25. katastersko občino, je sestaviti posestne pôle. je že toliko trudil za Matico, gotovo zasluži da 31U1 OJ\U U U U l li U ? JU OLOiar 111 jyUOV/O tuu ^UlV^i JU JLš\j bVHOk V 11 UUil LÀ Ci XT JL Ci tlV^VJ y gVtU VU CÀ C* 01 U. Là 1 y Vidí IZ* Za vsacega samoposestnika, kakor tudi za vsako beremo spet za prvosednika „per acclamationem". Gledé skupšČino soposestnikov je narediti posebna posestna druzih členov upravništva nasvetuje prav tisto. Razgo- pola. vora o tem predlogu se udeležé dr. Costa Marn vsako posestno polo se morajo vpisati vse nepře- Vončina in Svetec. Potem so bili enoglasno izvoljeni : po zemljeknjižnih telih, katere pose- za prvosednika dr. Costa; za prvosednikovega na- mičnine, uredjene dujejo taisti posestniki ali taista skupščina soposestnikov mestnika: dr. Voncina in P. Kozler; za blagajnika Iv. v katasterski občini, in va-njo vzeti vsi posledki v 19.. II I II ■ I I --~------- ---- ' ---------- . J • Vilh ar; za knjižničarja J. Vávrů; za pregledovalca dru- 20. imenovanih pozvedeb, tikajoči se teh nepre- štvenih računov: dr. Jer. Zupanec; za ključarja Fr. micnin. Souvan in dr. J. Strbenec. Odseki ostanejo malo ne Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi kakor doslej ; edine spremembe so, da odpadejo : Lésar katasterski občini, je to zapisati v posestni poli. "Mi^vi VtUUAVJ j VU1UU O^l^UiUUlUV OOj U« uupau^j^ • JUUOCil y dr. Krek, dr. Razlag in Trstenjak, in da nova odbor- Posestne pôle se imajo s popravljenimi kazali ne- nika Moćnik in Parapat se volita v odsek za izdavanje premičnin, s posnetki katasterskih map in z zapisniki knjig in v odsek za narodno slovstveno blago. pozvedbah, izložiti v občni pre- ali na drugem mestu, kate vred, ki so se pisali o gled pri občinskem uredu rega določa vodja sodniških pozvedeb. Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega Izdavanje knjig. Prvosednikov predlog, naj se izdá tudi za 1874. leto letopis, se sprejme. Letopis letos ne bo tako obširen, kakor ani leto y ker bo za eno y ne za dve. Trstenjakov za letos namenjeni spis se bodo pričele dalje pozvedbe, ako bi se ugovarjalo „o Vene tih" se že tiska. On neČe nič nagrade; te-zoper pravost posestnih pól. muč prepušča spis Matici brez nagrade, za kar naj mu Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se dá je posebna zahvala. v deželni uradni ticnih in sosednih občinah. . 27. časopis, ter naj se razglasi v Gosp. Parapat predlaga, naj se vseh do- letopis izdaje vsako leto, ako bi tudi odborniki sami mo- Ugovore zoper pravost kake posestne pôle je moči ustmeno ali pismeno vložiti pri okrajni sodniji kakor tudi na dan, imenovan v zvedeb. rali vsega spisavati. Gospod prvosednik pravi y da izdá društvenih pravil zahteva to , da se vsako saj leto del letopisa. Le enkrat ga ni bilo zarad 26. pri vodji po- okoli 4000 gold, stroškov, ki smo jih imeli s šolskima knjigama, z živalstvom in rastlinstvom. Letošnje knjige se opirajo ti ugovori na take resnične reči, bodo letos dovršene ; letopis že do meseca avgusta. Gospod Parapat se zadovoljava s prvosednikovim raz-jasnilom. î * Ako v katere pri poprejšnjih pozvedbah niso bile znane vse poskrbeti, kar je treba, da se reč razjasni. .Ie i 71 Gosp. Vilhar predlaga, a se umrli ustanovaiki ne pazi kmalo da , v^v* uu.,«uy»un»i ^»ai XV u.» a i VJ , ua je uaicici ti» una J IX i 1 LUCfc tv i tj LU U1 J C. — da ostaaejo za vselej v njem V Avstriji je pravica družbovanja in zborovanja prosta; ; nego naletel na orla, ki ima kremplje. brišejo iz imenika z znamenjem , da niso več med živim, v vedni spomin, če pa se pred'rzne kako društvo izreci ministerstvu ne- dá so nekd a književni razvitek naroda podpiraii. Ta predlog se sprejme enogiasno. (Koa. prih.) prijetno mise], se razpusti. To litičaim pa se ne pripeti > ampak tudi drugim društvom. Dovoijeni posa Politične stvari. nam po postavi_ tabori ; a vsak okrajni glavar jih sme prepovedati. Ovaduhi í « špiceljni ti Avstriji od V odi in od kedaj so? Avstriji je cenzura ali pregledovanje spisov pred tiskom odpravijena, pa cenzura za gledišca veljá še in se vrši na prav čudne načine. Nadzorstvo oblastnije za tiskovino celó cenzure, ker se tiskane stvari, listi itd. konfiskujejo pa je še mnogo sitnejše od in Če je Avstrija bila kedaj in po čem imenitna in goditi po cenzuri. se lastniku godi veliko veča škoda, kakor bi se mogla prekosiia druge države, je bilo to vohunstvo ali „spi- <# * ^ ^ uw^^uyo^ , ^«i ome ^ celjstvo", ki je več ko dve človeški dobi trovalo ves cija pri nas početi z vsakim človekom. Ako te kdo ljudski živelj in potisnilo Avstrijo v vrsto tistih držav, po pravici ali krivici spi- Vse te nedostojnosti pa prekosi to kar sme poli- ovadi, ima policija pravico če ki so gledé kulture in napredka med zaostalimi, dasi-ravno so se veliki duhovi njeni trudili pomagati jej se ovaduh tuai ne imenuje, preiskati tvojo hišo 8hrambe f tvoje , pisma itd.; da, če le sum na-te leti, da si to A. CAt T JLi Kl ÏJ \J O ^ V ^iiû.1 VA Li LI KJ Y L llJ^JLii U UUIU \J KJ JJJ Ci O, L L j U J ~ ** ^ ) ^ * ^ ^ j v^ w ^ llí «-i tv^ i^U | U« OI L \J naprej. Vohun3tvo se je v viših krogih gojilo in poži- ali ono pregrešil, ima policija pravico te zapreti ia če si po dolgi preiskavi za nekrivega spoznan ia prašaš po ovaduhu, da bi ga tožil ralo ne le velike dele lepih dohodkov, timveč zakopalo tudi Avstrijo v visoke država o dolgove. To vohunstvo je cvetelo zlasti za časa t ko Je bil se ti odgovori: „To je uradna skrivnost." Tako se je zgodilo nedavno na Du- naji j da je bilo čez 80 oseb p rij e ti h in knez Lotar Klemens Met ter nic h državni minister; ta je namreč vzdrževal ia iz Dunaja razširjal celo armado ovaduhov višega in nižega stanů ia različnih narod- Odškodovaaja za tako krivico ni nikjer. zaprtih, češ, da so neko žensko umorili; a nobeden ni bil pravi morilec. Tudi nosti po vsi Evropi, katerim je bila naloga vohati, kako v ze zgodilo, se je narodi napředu jej o in kaj se krogih godí. dili Se po vladnih ia dvornih grabila pisma da so se pri policijskih preiskavah hiš po- j ve f da so vohune večkrat za nos vo- je nedolžen, ni več nazaj dobil. katerih obdolženi, ko se je skazalo j da ) in tako so poroéali ti na Dunaj mnogo i kar ,,ni toda a tega, da ka pa je moč policije v Avstriji, se vidi iz se povzdiga še Čez cerkev. Zato je pa nedavno šlo na konja ne na osla1', kakor pravi pregovor; tù je veljalo načelo: ,,Če bi izmed 100 ovadeb bilo 99 v državni zbornici nek poslanec prav dobro rekel: „V praznih ia le eaa resaičaa, je namea vendar le do3ežea." Avstriji hočejo cerkev ia škofijstvo postaviti pod poli- Kaez Metteraich je bii po tem v staau vladati skoro cijo To vso Evropo ia prekositi vse aajbolj slavae politikarje Avstrijska svoboda je je res, kajti v Avstriji ai prave svobodě svoboda na videz. ; iste dôbe. Kakor Dunajska ,.Social-Reform" pripoveduje se je temu glavarju po vsi Avstriji razširjene vohuaske čete aekega dae saraemu poaudiia taka služba; car Ni- k o 1 aj mu je aamrec poaudil četrt milijona rubljev aa Zabavno borilo. leto za tajaa porocila 7 ki i mu Jih kaez imel pošiijati M oj nés i iz Avstrijskega kabiaeta. Tisuće ljudi je težilo vohunstvo tega kancelarja, ovadovali so se za deaar prija- telji ; žiahtaiki ia dobrotniki i vse to je oa vedel, a vea- S mesnica, spisal J. A1 e š o v e c. (Dalje.) Pri tem pogledu odstavim puško , katero sem bil dar ko se je njemu tak posel poaujal, se je prestrašil. aa pè3a že naměřil, spustim petelina doli, jo vržem Čez Toda cesarju Fraacu se je reč drugačaa zdela ) kajti ramo in se bližam oběma. Mládenec ko ga knez praša, kaj bi odgovoril aa to razžaljivo po- praša : nudbo, mu odgovori: „Le sprejmite poaudbo ) zagledavši me ; 7 saj si pribranim aa ta nacia stroške za moral pri caru najeti. ovaduha, katerega jaz bi Je vaš ta pèa, gospod ?" ji Atila, zagledavši mene 7 sam vtihae, přiteče k meni Sedanji rod je odgojen v vohuastvu, delà učiteljem ia miga z repom, kakor da bi mi hotel kaj povedati. svojim veliko čast. Moj je Avstriji te pregaajajo povsod nadležea?" gospod a i odgovorim ; „vam je bii morda ogleduhi, ovaduhi ia drugi hudobai Ijudje. Za letom 1848 so se političae razmere sicer aekoliko popravile, prej prepovedaao politikovanje po javnih krajih je zdaj dovoljeao ; če spregovoriš kje kako slabo besedo o vladi, te ae vabijo drugo jutro k policiji. Toda državaa t « l«fl t I •• t pri 77 Ce je ta pès vaš, gospod," odgovori tujec ; 77 kako se morete predrzaiti, da mi priđete še pred oči?" 77 Oho, gospod/4 se postavim jaz, ,,premislite svoje besede, predno jih izpustite iz ust!" „Vi nesramaež," mi je odgovor 7 77 se spominjate mašina se giblje še vedno po zarujoveiih kolesih , pri še tistega daé, ko sva naletela drug na druzega in ste prestopu od trdega absolutizma aa konstitucijonalizem, se vi tako obnašali, da bi ne smeli več priti nikomur, ki bi imel biti doba svobodě, se je vzelo toliko orodja če je pošten, pred oči? iz stare zaloge, da birokratieno posilstvo ustavno svo- strmé gledam Pa " • V" vnici. bodo nichovi, pozneje v Bachovi šoli izučena, zna liberal a o Avstrijska birokracija, večidel v Metter- 7 77 kaj , nadaIjuje, je vam zapeljivcu za to ! ko Eno ga jaz vec ali manj, ve3ti tako nobene nimate." meni zavre jeza, ze primem za puško 7 a pre- govoriti, kazati se ljudoljubao, a ravaá povsod mislim si, da je moj nasprotaik brez orožja; toraj se ab8olutističao, po svoji volji. Da bi pa ideje aove dobe nekoliko přiměřili starim je nastopilo za letom 1848 še mnogo poskušajočih poli-tikovalcev Ti 7 S Bach, Schmeriiag itd. in zdaj Auersperg. o namalali Avstrijskemu orlu nekaj pisanih pik na perje, da se včasih vidi podoben liščeku ia poje pesmi glasovih, za- svobode i kdor se pa dá preslepiti po tih premagam ia pravim s tresečim se glasom: „Opravičite svoje besede, gospod, govorite bolj jasao, sicer bi vas moral kaznovati, kakor se kaznuje pès, kateri se zažene v nas ia nam strga hlače." „Da, pès je vaš izdajalec, nesramnež vi, ki ste! Da bi ne bil poznal pèsa, bi pač morda nikdar ne bil spoznal člověka, kateri je vničil vse moje upanje ) vso 115 mojo příhodnost, oskrunivši mi bitje, katero sem tako oh ! tako Čez vse ljubil. Zadnje besede je « goreče, kakor sem ljubil jaz njo ez dva meseca ima biti svatba ) tako bolj dihal, kakor se je odločilo. Od tistega dné sem govoril. Dasi- zahajal vsak večer tje, a zapazil sem tudi da ^JUUUJ^ U^OUUV J v> KjyjkJ IA1X1C+1 y naOkV^l WH JL^ ^WUttJC4l f OMÏV V V^UUI LJ V/ 7 a o&^u tuui ^ ua mi po- ravno sem se jeze še tresel in hotel žaljivca oštro kaz- staja Leonora tim bolj zamišljena, Čim bliže je dan novati, me vendar zadnje besede popolnoma spreobrnejo; poroke, tako skoro z besedo usmiljenja in sočutja rečem: Jaz jo prašam po t vzroku, a odgovarja mi da mene. V se se to le meni tako zdi in da ima mnogo še preskrbeti Jaz vas ne razumem, prijatelj! Vi se motite zarad do tje; toraj se lahko primeri, da se sèm ter tjè bolj Govorite jasneje - — nikomur nič žalega storil." Jaz nisem, kar se spominjam, » Tako!" se zareži izpelje člověku potem vniči, ni to, kar zaničljivo ; „nič žalega ! Ce se zamisli, tolažil sem se bo vse skrbi konec." mu Je to nič žalega, ho ho ! Se najljubše na svetu, in se Ta odgovor pa mene ni popolnoma vmiril s tem, da bo kmalo moja in potem (Dal. prih.) vé, zapeljivcu, kakor ste vi, se kaj tacega ne zdi žalo, saj ste že na- delate to vsak dan, kakor sem se ravnokar Mnogo vrstne novice vajeni 7 prepričah saj * a Rep cita zvezda. Marseill-u je 17. u. m. gosp „Clovek, vi ste ob pamet," zavrem jaz, ga zgrabim če bi bi za vrat in stresem, da bi bil zgrudil se na tla ga jaz ne bil držal. „Ne dražite me dalje vtegnil ) ) sicer Coggia najdel novo repato zvezdo. C. kr. Dunaj ska zvezdnarnica naznanja, da bo ta zvezda, ki se sedaj z moćnim daljnogledom nekoliko vidi, okoli srede meseca julija tudi za prosto oko vidljiva. Ker „No, kaj bi vtegnili? K večemu me zadaviti. To pa bi mi bila skoro dobrota, kajti potem bi bil opro- nova zvezda » luna , bo svitloba Coggia-e še lepše videti. tako Je 13. julija se imenuje sten življenja, katero ste mi vi že tako po vsem nepre-nesljivo storili. Le zadavite me, potem bo vsega konec !" (menda strupenega, ka li?) "piti zato / da bi začasno Kaj stori strah pred vojašcino. Neki čevljar M. na Primorskem je dal po dogovoru svojemu sinu nekaj pričan Te besede me popolnoma pobijejo. Zdaj sem pre- zblaznel in se tako vojaški službi odtegnil. Sin > da se ta člověk moti v osebi in da se mu jaz to res znorel, vzel sekiro in šel nad očeta i i • rr « , § • • / je na zdim kak drugi. Zato ga spustim in spregovorim po polnoma mirno ubil ? da ga bo , pa ga je ranil in mu neki eno uho od sekal. v Iz vsega, kar sem slišal od vas j sprevidim, da vi motite. Jaz nisem tišti, o katerem govoriti vi. hočete bolj jasno govoriti, vam bom kmalo dokazal se motite." > se Če da Zdaj sta oba v tržaški bolnišnici ; ko ozdravita ) u Glas." pa bosta menda oba prišla pred sodnijo. * Zeló žalostné so novice, ki nam dohajajo iz Perzije. Kar ljudje pomnijo, tam ni bilo takega )) Da bi se jaz motil? Nikakor! Vid vas sicer Mraz in sneg nisem, ker je bilo tema, pa ta pès u „Je moj že kacih šet tednov." Sest tednov? To je bilo prej, že tri mesece bo tega. a a snegá po gorah , kakor zadnjo zimo. sta postajala tem veČa, Čem bliže je bilo konec leta. Zlasti v provinci Chiraz se je zgodilo mnogo groznih nesreč. Več vasi je podrl sneg popolnoma pokril, več sto hiš Toraj vidite, da se motite! Jaz sem dobil pesa po naključji. Přijel se je mene in jaz sem ga obdržal, ker ni imel gospoda." Ni imel gospoda? Tedaj vam ni znano, čegav je bil » prej i 9" » Kako li?" „Oh, ne zamerite," s svojo težo in pokopal cele rodovine pod-se. Iste nesreće so se ponavljale pozneje v Teheránu in več rodovin je moralo^ potem pri najhujšem mrazu bivati v šotorib. Celó Šahova palača se je podrla pod težo snega in moral je v šotoru prezimiti. Mrtvih in ranjenih je kar na stotine. Se sredi maja so bili hribi in doline s snegom pokriti in pota med vasmi in kraji pravi na to tujec ; n jaz sem za če ne popolnoma zaprta, vsaj težavna. Meso í kruh tištim časom jako nezaupljiv. Spoznam, da sem vas po krivem žalil, kajti tišti člověk bi se mi vendar ne smel več upati pred oči. premog ) drva * sploh vse, kar je za življenje potrebno je pošlo ali tako drago ? ) ) da more a * Lasica je blagoslovljena ne málokdo kupovati. po božji, marveč Jaz mu pomolim roko in pravim: Meni se je zdelo ) da sem vam kdo drugi ) toraj po davkarski previdnosti. Kdor zasluži 100 frankov, poročajo vladna naznanila, plačati 13 fran- mora, kakor vam tudi zarad razžaljivih besedi ne morem zameriti, ker so bile namenjene drugemu. Vendar ste zbudili moje sočutje in če vam ni pretežko povedati kov in 20 cent, davka. Zemljiški davek je v 12 letih zrastel za 140 odstotkov. Pri vsem tem ima finančno vodstvo tako zaupanje, da se mu je natvezlo 1872 « V nic „Po vsem, kar sem vam rekel, dolžan sem vam manj ko 100.000 praved. blaga svobodna Italija! pojasnenja Ce me hočete poslušati, vam bom povedal vse. Povest moja je kratka, a žalostna, vsaj za-me. Sediva tu na travo in poslušajte!" Ko sva se tik meje vsedla, si pomane čelo in prične svojo povest tako-le: Naši dopisi. Gorici 31 maj Razst govej V • z 1- vine přetekli četrtek na tukajšnjem živinskem trgu za n Jaz sem premožnih starišev sin in sem se naučil Gradom je prekosila, kar se tiče obiinosti prignane v • zi- 7 česar potřebuje trgovec, ki hoče s precejšnim vsega premoženjem — oče so mi namreč zapustili 8000 gld. vine ) vse nade ; samo odličnih bilo kakih 300 Motila je močno gled prav nepotrebna nerednost > začeti kupčijo. Začel sem jo in čez leto že se je po- kajti prišlo bi se jej bilo lahko v okom, ko bi se kazalo, da sem naredil dobička čez 2000 gold. kega dne, ko sem popoldan šel malo se gledam deklico Ne- sprehajat , za- poprej vse dobro premislilo. Od odločenih 15 daril se je podělilo jih 10 > za deklico, oh! Pa kaj bi vam jo po- preostri in v naši deželi nedoseglj prvih daril so bili neki pogoj Spotikali so se pisoval! Moj jezik ni v stanu naslikati le najmanjši del kmečki izvedenci nad tem, da so se stavile na priliko njene lepote. Cemu bi vam popisoval, kako sem se se- krave vseh kraj gorskih in planih znanil ž njo, kako mi je vzela srcé! Tudi to se ne dá da se ni gledalo na kraj in razmere v eno vrsto Razstavni pro popisati. Mati njena očeta ni imela vec Je ra- stor je bil primerno okinčan ) dostno mi jo obljubila v zakon, ko sem jo snubil, prepričavši se, da tudi ona mene ljubi, čeravno ne tako volj slovenskih ljudi talijanski ) bilo ali to ; kar Je bujalo ne- da so bili V3Í napisi Kako naj naš živinorejec vedel ; kam i 76 ima gnati svoj ? Pa tudi ne gledé na to so v se talijanski napisi sat taki norejo prav za prav bi jo vsaj zastopati morala na deželo, v kateri živi- listra v Trstu k Ce nam stran zastopa edj ali poprosili milostljive gospé vdove ranjcega gosp. Ka- ~ , katera jim je tudi podarila 50 gold, in naši zraven je se se v Trstu, 5 gold. podělil naš rojak Jakob Manković, trgovec Za vse te milodare se dobrotnikom celó v tacih rečéb, ki le enomalo crnila stanejo, nočejo v imenu občanov najgorkejše zahvalujem. Bog naj jim biti pravični, kako nam bodo vbistvenih? Na a ari nî« otntA™ r»™™*! znabiti vendar res grofij bode y da gl adnj Je mesto naše pok stotero povrne Jožef Bajec > Gradiš Če; marsikaj meri na to ) merodajni politiški in kmetijski laški faktorj přenesli težišče naše dežele na uno stran Soče, asi ne rnotili da radi Doloiiskega 19. aprila, župan Podkrajski. ..Novicam" razodevamo bi jib nerazumlj naši gorski naše nadloge, po katerih mi kmetje veliko škodo trpimo. davkih ne tožimo ) ker vemo > da nam jib Novice" Obširniši popis razstave od 28 kmetijskim glasilom in edencem maj bodi prepuščen Jaz pristavim , da je bil od naše družbe gosp naj , di se to an e z izbrisati ne morejo. Al nekaj druzega imamo danes na in to je: brezvestni ijudje, ki nimajo nič svoje pasejo po tujem polji okrog in nam kmetom s srcu , zemlje ) Bleiweis iz Gorico za sodnika razstave Ljublj tem še druge škode veliko naredijo. Re3 člověk more telegraiično povabljen priti v veselje zgubiti do kmetijstva, če je njegova lastnina i da pa se zarad očesne svoje bolezni moral odpovedati temu Častnemu pokliču ; m kuj da Isonzo azstavo v nekaterih ozirih oštro kriti zmirom v nevarnosti. Prosimo tedaj ponižno naši poslanci pomagajo iz teh nadlog. *) ) naj nam se tiče nereda); pri vsi svoji prijaznosti do Žiro? Slovencev (? !) pa vendar ni zapazil tega j kar junija F. Martin Marinčič, kmet. sem Zadnji dan majnika Je bil za Zirovsko faro zeló znamenit in vesel dan. Šolska prej rekel zastr napisov smo imeli velik strah. G bogate]ših štacun krojnega blagá Tisto noč pred razstavo mladina bila je ta dan pri prvem sv. obhajilu. Zname- v em v eni in jlepših ijožih ulic nitost tega dneva so gospod kaplan v pridigi ginljivo > starišem in otrokom razlagali. Ravno ta dan sklenili v Kastelu (v Godina vi štacuni). Marljivemu in previd- smo tudi šmarnično pobožnost , katero v Žireh že več nemu prizadevanju nekaterih oficirj zih civilnih mladenčev se je posrećilo omej Mestni gasilci u (pompieri) so prišli pozno, cesar pa niso sami krivi ki jakov in dru- let obhajarno prav slovesno. — Še drugo, pa prav reclko so ogenj slovesnost smo tudi ta dan obhajali, namreč petindvaj- setletnico našega gospoda župnika. Ravno na god da pre nosti je pomanjklj nui mivi, mira ujihove počas- presv. Trojice bilo je petindvajset let, ko so om : jih organizacija: za urno skli- župnik gosp. Janez M aj ni k vpeljani. Zvečer ob ko so bili nas çanje in za naglo pripravljenje konj ni preskrblj Škodo cenijo na kakih 30—40 tisuč gold. Štacu blagom vred bila zavarovana. so bili stanovalci 3. nadstropja Godina najveći na z nosti hiše Ker v lop podej ? se menda po strehi pri vratih, gorelo, bilo jim je treba resiti jenih Žireh ni vgnjezdil. uri pokazali so nekateri rodoljubi z veličastnim zvo-nenjem in z strelom gromečih možnarjev, da svoje duhovne pastirje ljubijo in spoštujejo in da se posvetni duh liberalizma v kršćanskih in dozdaj ne še pokvar- Društva ,,G občneg Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 29. maja.) zbora se je — kakor po navadi — udeležilo obilo udov, Dopis deželne vlade, da jej je ministerstvo ukazalo pri-okoli 90; za predsednika je vnovic izvoljen dr. Tonkli. praviti za prihodnji deželni zbor nacrt postave , da bi Novih udov je pristopilo v preteklem društvenem letu se Savski most pri Litiji, ki je zdaj cesarski vzel Po deževnih binkoštnih praznikih imamo izročil Litijskemu cestnemu ofcraju v zdrževanje blizo 100 zdaj krasne, tople dneve. Dalj nica ne more biti lepša: bleda je - f------------ - IZJ i UVli A-rflUJ Ott^uj vi N^ V/O lUv Ll^k ^ U Cki C4J Ci V tiUl \ Ck LA J V j ? ploh kaj lepo. Pse- se je na znanje, ker se je deželni odbor že prej od- ) maia turšica se se zdaj začela gibati ; krompir si je tu pa tam po 3lani ločno zoper to izrekel. že opomogel; ne tako fižol. Sviloprejke so tretj lev nega zaklada Za 2 stipendiji iz držav- po 450 gold., kateri je ministerstvo kme- . 1875, ijenj tijstva přivolilo za mládenče iz Kranjskega za zapredej truplo 2 srečno prestale; nadejamo se, da se tudi srečno da se gredó učit kmetijstva na kmetijsko učilišče kake e spet se je nek oficir ustřelil ? našli dni po samomoru pri potoku Korenj so tik druge dežele, izreče deželni odbor zahvalo. t mestnem magisiratu Rešitev došle vlo^e nekaterih hišnih po- samomorov mesta. Skoraj se borno začeli meriti z Dunajem gledé sestnikov iz Dunajské ceste zoper napravo barake Ustanovljeno in potrjeno je v Gorici na bolnišničnem vrtu, katere ničnost je referent pojasnoval, se je odložila do časa, da deželni odbor izvé izid posvetovanja c. kr. deželnega zdravstvenega dr uš t katoliških žen" Circolo delle donne cattoliche di Gorizia") Podkraja nad Viparo 28. maja leti bila je skoraj vsa tukašnja vas pog Pred 10 Blj r rela sveta o tej zadevi. Na vprašanje telegrafijskega vod It • j 1 (% I f^ • f } ogenj bil učinil grozne velike nesreče. nepnza- stva v Trstu zarad napeljanja telegrafa od Stajarske Po strani čez Savski most pri Krskem v novo telegraíijsko škodoval pa ni bil samo pohištev, ampak dosti škode štacijo v Krskem, se popraša stavitelj oziroma sedanji je bilo tudi pri cerkvi kajt gorela je bila streha raz lastnik onega mostů, ali ima kake pomislike zoper to. poročilu iz seje deželnega odbora 16. in 19. zvonika, zraven pa tudi cerkev se pri zidovju in strehi mocno poškozovala, tako da se je morala že leto po- maja t. 1 se objavlja" sledeči bistveni zapopadek ško-tem popraviti Res občani, akoravno so bili takrat v fovega pisma zastran natisa slovensko - nemškega delà najveći revščini, so vendar za čast božjo se potrudili, Wolfovega slovarja: Prevzvišeni gospod knezoškof iz- so da olepšali cerkev tak vso popolnoma prenovili m notraj reka svoje mnenje da po 26. oporoke od 17. av- da smejo ponosni biti. — Do tukaj še ni gUsta leta 1858 ranjcega knezoškofa' dedič nima dolž-dospel sad brezverstva ali liberalizma, zatoraj so se v nosti, skrbeti za slovarjev rokopis(?), vendar pa se preteklem letu lotili sezidati nov zvonik kakor je letos povsod grozno velika žali bože revščina ) se ; našim občanom tudi taka godi, in pretežavno bi jim bilo svojo močjo to delo dovršiti poprositi kak milodar. Najp ) se do gosp ta namen so sklenili so se obrnili s prošnjo grofa Karola Lanthieri-ja, da bi jim iz je že 5648 gold, potrošilo na razne strani. Vendar pa ni še ena pola za tisek gotova. — Vsled tega, pravi knezoškof, da ni hotel še dalje za to sam odgovoren biti ter je izročil vso stvar stolnemu kapitelnu, toda ni ^svojega gozda potrebnega lesa podariti blagovolil Ker je c. kr. vlada kmetijski družbi že v prevdarek izrocila novo postavo o varstvu poljskega blaga, zato pod grof je njih prošnjo precej vslišal. Drugo so pa je upati, da se vaša želja izpolni. Vred. Ill dobil pisanega odgovora od njega. — Zdaj je vse v bilanca , spremenil nek paragraf, vrednost známek na-rokah predsednika za pripravo rokopisa osnovnega zocnosti (Prásenzmarken) stalno dolociia na 5 gold., odbora, ki pa dež. odboru ni znan. Kedar bode roko- se tudi dovolila remuneracija podpredsedniku s tem, da ter pis pripravljen, pravi knezoškof, da se ne bode čisto mu jo ima odmeriti opravilni svèt. Dr. Bleiweis pripo- nič pomišljal, plačati tiskovne stroške. — Tako bode roča prihodnjemu opravilnemu svetu varčnost in pre- meseca avgusta 16 let, kar je rajni knezoškof Wolf vidnost, dosedanjemu pa izreka zahvalo, kateri pritrdi slovenskemu narodu daroval veliko svoto za slo var se ni \ pa zbor enoglasno. Gosp. Bezenšek se spominja marljivoga nesebicnega in društvu na vse strani koristnega da tijski Kranjski) ima letos v jeseni predavanje kme- mu zbor izreče zahvalo za to, kar se tudi zgodi. — Za (Po dopisu si. ministerstva kmetijstva družbi kme- delovanja podpredsednika g. dr. Cos te in predlaga ? tijskih naukov ljudskim učiteljem v 9 mestih tem je volitev opravilnih svetovalcev, pregledovalcev ra- biti : v Modlingu poleg Dunaja, v Dečinu in Taboru na Českem, v Dublanicab, v Crnovicah, čunov in namestnikov. Gradcu, Celovcu, Gorici. -Kranjske nisterstvo 3 Stajarskimi vred v Gradec poslati in je za dotične stroške odločilo 4000 gold, z dostavkom, da Opravilni svetovalci so izvoljeni : Za predsednika učitelje misli mi- gosp. Leopold knez Salm-Reifferscheid, za podpredsed- v Herensdorfu, v nika g. Jože Debevec t ; predavanje naukov bode v nemškem jeziku. ? Kranjske učitelje poslali v Celovec in v „Novicah" smo potem brali porocilo nekega se je „sine studio et ira" razvidelo trgovec v Ljubljani, za sveto-valce gospodje : Jurij Bezenšek, dr. Karol Bleiweis " ' ~ 7 , Miha Franjo Ravnikar, France Scholl- ~ ~ " na- Simen Obilčnik, Miha Staré, Lani so Andrej Brus, dr. Gustav Ipavic, France Mikuš Pakič, Andrej Pirnat t iz katerega bilo je škoda mestniki: Andrej Jeglič mayr dr. Fr. Sterger, Matěj Z vanut, Peter Urh ? t za denar, ki se je za to potovanje v Celovcu potrosil. Jurij Tutek. Pregledovalci računov: Andrej Kremžar, nemškem Gradcu je se ve da mnogo več učnega Jan. Več, Hugon Turek; namestnika: Janez Fabijan, gradiva ; tudi v kmetijski šoli Goriški, kjer go- Fr. Potočnik. H koncu obljubi dr. Costa, kateri se opravkov že prej odpo- vrh tega se sviloreja najbolje na Goriškem učiti more. Ce se ne motimo, smo v „Novicah" lani ali predlan- ; spoda Povše in Kuralt kmetijstvo predavata v slo- je bil zarad prevelikih drugih venskem jeziku, se učnega gradiva ne manjka in vedal podpredsedništvu, banki še dalje svojo pomoč obljuba, katero sprejme Vládni komisar pri zboru y skem brali, da se je družba kmetijska potegnila za to > kedarkoli je bo potřebovala zbor z velikim veseljem. je bil gosp. Fr. Palier, c. k. namestnije svetovalec ; za- da bi se Kranjski učitelji poslali v Gorico; morebiti pisnikar gosp. dr. Munda. Zbor se je po tem razšei se zdaj zopet oglasi tako. Dr. Schindler, novi c. kr. deželni živino- z nado boljše prihodnosti. Bog daj sreČo ! (Dobro!) Gosp. J. Kušar, naroden trgovec v zdravnik, je přišedši iz Dunaja, kjer je v živinozdrav- Ljubljani, je predlagal v zadnji seji kupčijske zbornice ? j~ T *~T j~ ---o * -----j- —j- -—r~y—----- dne t. m. nastopil svojo službo. Ljubljanske, da bi se ta zbornica potegnila za to nišnici asistent bil Potoval bo menda naj prej v Crnomaljski okraj ? kjer da se na Ljubljanski pošti podaljša čas za oddajanje pošt- a. uiu v ai u\j JLLA L/U ua ua| pL gj y ví auiuaijoai j j x\.j \j l ou u« a^j ci^aj íaílxkj aa vuuwjwuj v ^ ^ «o v je zaprtija zavolj goveje kuge. Crnomaljska županija nih paketov in rekomandiranih pišem, ker vsakdanje dosledno trdi, da bolezen v Črnomlji ni bila goveja skušnje kažejo, da je to potrebno. Ta predlog seje kuga, za katero jo je dr. Keesbacher proglasil. Komur ojjiojgi. v^c 05 uu iuui [luaiuu vuuoivu uùuaiu xj.c%-i_ij, ni vsa dogodba popolnoma znana in kdor ni izvedenec s tem pač vstreglo vsem Ljubljančanom , ker zdaj se sprejel. Ce se bo tudi poštno vodstvo oziralo na-nj bo v živinozdravstvu, za gotovo ne more reci, ali je Kees- morejo denar in paketi oddajati le do šestih, rekoman- bacher pravo zadel, ali pa, da županija Crnomaljska dirana pisma pa do sedmih zvečer. Cez poldan je vozna pravo trdi to se po pravici more reci f da c. kr. vlada je zeló napačno storila, da ni o goveji kugi i z- vedenega okrajnega zdravnika, Jkakor so dr. Razpet ) dr. M alii ali Kappler 7 poslala v Crnomelj , kajti zapr- ugoden. in denarna pošta do dveh zaprta. Ta red je star in na-rejen za tisti čas, ko še ni bilo polovice toliko trgov-stva v Ljubljani, ko zdaj, tedaj ni za sedanji čas več tija in vse druge policijske uravnave pri goveji kugi (Tiskovna pravda) pretí „Slovencu" zarad ne-so velika nadloga celemu okraju, zato je treba, da se kega članka iz Dunaja, zavoljo katerega je policija po-take uravnave opirajo na izrek izvedenca in se tako grabila dotično številko. Odgovorni vrednik, g. Pevec, odvrne vse besedovanje ljudstva 7 ki da nikjer ni goveje kuge, nikjer stekline druge nevarne bolezni. u uů6c — so jo najbolj spodjedali. Vsled tega kaže današnja bi- mena tega večera želimo prav obilno vdeležbo vseh do- lanca 61.799 gold., (po odbitih 17.185 gold, dobička pri moljubovv (Čitalnica Ljubljanska) napravila bode v nedeljo ki fondu dramatičnega društva. Posebno gledé na oddelku za življenje le 44.614 gold.) zgube. A tega se ne smemo težave, osebe, ki ustrašiti, kajti zdaj so premagane vse glavne 14. dne t. m., če bo vreme ugodno, na vrtu veliko so bile banki na kvar, so odpravljene in posrečilo se je dobiti novega vodjo v osebi gosp Blaschke-ta, moža čistega imena in sijajnih zmožnosti, besedo" svojim udom , pri kateri sodeluje c. kr. vojaška godba. Novi možki zbori in samospevi hočejo izvrstno zabavati občinstvo; zanimivi program se bode udom v o katerem se smemo po pravici nadejati, da bo izlekel kratkem naznanil. nas krasni voz iz blata , v katerega so ga zavire in 03ebe zapeljale. Konečno izreče dr. Costa upanje» da že — [Banka ^kjwl/ohisjuj uv ^iw^i/ui/i/ %) «^i^»uv da je Ljubljanskemu „Tagblattu" vsaka slovenska Slovenija « in Tagblatt".) Znano je VOVjUU ctx^. i-V, \J UUwUU l Li l LVjU VA l . \J U C tC* UUaUjt. , (XCk it , VIC* J JJJ UUIJMUOQ.UUJU ^ i w^uiwvm • umu« bo že bilanca druzega leta pokazala banko v popolnoma naprava trn v pêti in da jo črni in obrekuje 7 druzem ) bolj žarečem svitu. Potem se je potrdila more. Zarad tega se tudi nihče čudil ne bo j kolikor da je 178 spravil se čez letošnjo bilance banke „Slovenije u ter po pregnani iz domovine, tudi gosp. A. Moos ? ki je že svojem „raztrgal" banko in bilanco. Na tako perfidno dalje časa na unem svetu? Poštno vodstvo vé, prevraČanje resnice ni nam odgovarjati obširno, zato ga da je g. Moos že davno umri, a politični vladi to ni gledé ene točke, katera se njemu posebno zavrnemo bilo kCj ftaiCi CL OC iljCIUU JLHJ3CUUU U11U znano , II» klCkLLl J ^V/JJÇ/l. UUQ.UŮ , \X<3k JO U1IU ^ItUiO' in mi se menda ne motimo, ščenje teh uradnikov vsled skrivnega o vađenja važna zdi. to nam je zopet dokaz da Je bilo preme- >> Tagblatt Če svoje besede namenimo gosp. Dežmanu kot pisatelju (glej današnji članek: „Ovaduhi") po umrlem Auers-istega članka — trdi, da se kurzna diferenca (ali pergu nasvetovano in zahtevano, in sicer zarad tega razloček med ceno, po kateri so se delnice proaajale, ker so Slovenci. To vemo mi, toraj naj se „Laiba- namrec 68 gold, in njihovo vrednostjo, to je, 80 gold.), cherica" po povelju svojih patronov ne trudi nas s!e- ki znese 33.903 gold. 45 kr., se mora namesto med aktiva piti Mi pišemo kar vemo in hoćemo vpisati med pasiva ali zgubo. Pravila res, ce je tudi policija za nami, „teta" pa j kar Je da se svote ki se vseh delniskih družeb pa trdijo imajo v več letih nazaj plaćati, stavijo med premoženje ali aktiva. Kako bi pa mogla banka „Slovenija" zgu- se jej ukaže kar in le to, kar bo da , sme; kdo jej bo toraj verjel, aa je res. kar piše ? Naj pa vtaji. da med tistimi. ki so stra- > t hovani, ni bil biti znesek , katerega še přejela ni? Iz tega edinega je ni na svetu tako slabe zapisan tudi ranjki g. Moos! Sicer pa reči primerljeja že se vidi, da pisatelju onega „poročila manjka vsaj dve leti še Mahrové šole; naj gré toraj ) y ki plača. da bi se ne našel kdo jo zagovarja, posebno če se mu ukaže in dobro tje in naprosi g. Mahra, da ga vsaj privatno nekoliko Čevemu j> y> Tagblatt", v svojih načelih enak Jurči- Tagblattu y í( , je- prine a novico, da je tu- ur na teden podučuje , potem še le naj se spravi pre- kajšnji „požarni straži" (Feuerwehr) , ki ima odločno tresati bilanco kake delniške družbe. — Posebno ne- nemčurski ali ponemčevalni namen, dokaz temu shodi vednost o zavarovalnicah pa kaže ta pretresovalec (Feuerwehrtage) po nemških mestih, pri katerih se po- ) s svojo grajo do deželnega odbora, kateri je deželna vdarja veliko-nemški značaj vseh takih društev poslopja zavaroval pri tej banki. Recimo, da bi tudi — pristopil tudi glavni vrednik „Naroda" Jurčič. se bližajo „Narodovci" pru- V^a \/ ^ J WW A-ÍW T V T w * A A V VI W AJL M 9 / 4LVV VI 4JL4 v J V4 t4l Kf t ti V4 A ^ JL A V V * Jk V VI V* A ^ A V* T M.JL * banka „Slovenija", kar pa še zdaj nikakor ni verjetno, Lepa taka! Tedaj vedno morala likvidirati in vstaviti svoje delovanje, vendar šakom! Razloček med obema je tak, kakoršen med čelado požarnih stražnikov in prusko čelado; natekni tišti, ki so pri njej kaj zavarovali rejo trpeti nobene škode ) k aj t i ? ne mo- )y S1 o v e n i j a (( prvi špico, pa je druga. ■ipmvm' Jurčič se na to, kar mu i n ce Je povedal „Slovenec teJ zadevi, izgovarja češ, da je v zvezi s pozavarovalnimi društvi bi ne hala, bi se premije ali plačila za zava- je požarna —---------v.,—^----y --------, — rovanje plaćala drugim društvom iz delni- da je tudi dr. Costa ud nemške kazine v Ljubljani. straža humanitarno (ljudoljubno) društvo, in čarskega kapitala; ako bi toraj kdo pri njej bil v Kar se tiče prvega, vsak člověk vé, da ni re3. kajti n í- nevarnosti kaj zgubiti, bi bili to le delni ča rj i, ui-kakor pa tisti, ki so kaj zavaroval i. Vendar vsem, kar smo skonča omenili, namen, po je tega društva glavni gojiti in hraniti veliko-nemške ali pruske ideje se dozdaj ni še ničesar bati, „Slovenija" je izplačala v Avstriji, toraj je politično društvo y ne pa humani- natančno še vsako škodo, dokaz temu mnogo zahvalnih tarno ; kar se pa tiče dr. Coste, še nobenemu sloven-pisem, ki jih je dobila. Iz tega vsakemu pametnemu skemu listu ni na misel prišlo , zagovarjati ga zarad ) da je pero „ Tag- tega > ker je ud nemške kazine Ljubljanske; če je razumljivega pojasnila je razvidno blattovega" kritikovalca vodila vraštvo do narcdnega zavoda, nikakor pa vednost. Njemu pao smemo po vsi pravici reči: ,,Si tacuisses, parva licet componere magnis y je šlepa strast in so- gotovo le zarad družbinskih razmer. Zraven tega pa je ud skoro vseh slovenskih društev, kar Jurčič si ni. philosophas mansisses." Ofelija, pojdi k Mahru! Ravnokar smo zvedeli veselo novico da i.»«,iiv»ui ^Olliv »V/O^iu uo, je Ol. V,.* ,v «—— -- ' ministerstvo kmetijstva blagovoljno vslišalo prošnjo na- malo važna oseba, da bi se kdo za-nj briga!. sl. Pa naj bo Jur-ko!i hoče, saj mu pustimo prosto voljo; on je sam zase za Slovence pre- čič sam za-se ud društva, katerega šega zbora in Toda za napravo kmetijske „exempla trahunt", pravi latinec in kmalo bomo videli šole na Dolenskem dovolilo 20.000 do 30.000 gld., več „Narodovcev" po nemški komandi laziti po strehah da bi Slovenci, ako bi pristo- deželnega ki se bodo izplačali leta 1875 in 1876, vrh tega pa 2400 gold, vsakoletne podpore. Gospod Lašan, po cesarju potrjen za župana Ljubljanskega mesta, je bj 1 včeraj slovesno posajen na prestol Ljubljanski. (Pobirki iz Časnikov.) Gluha in v možganih za parado. Misel pa, pili temu društvu, spremenili ga v slovensko, je puhla kajti znano je, da zdrava jabelka, če jih deneš med gnjila, ne ozdravijo onih, marveč jamejo sama gnjiti. Tudi je še glavno vprašanje : bi li vlada ne razpustila društva, ako bi se spremenilo v slovensko? Zakaj pa oslabela „Laibacherica" je te dni odprla svoja modra „Sokolu" ni bilo dovoljeno osnovati na^narodni podlagi vsem tem je usta in skusila vse liste, ki so omenile strahovanja slo- tako društvo, ko se je ponujal? venskih uradnikov pri pošti in telegrafu, na laž staviti, razvidno Češ ker so domačini da so se omenjeni uradniki přestavili ' ■JVMI ' > / tf ne zato, tisti poti, ki pelje k prusakom. mÊÊÊk ■■■■■■ Popmm da so „Narodovci" že z dušo in telesom na marveč iz službenih ozirov „aus Dienstesrucksichten", kakor pravi. sichten", kaj je to? Mar Dienstesnick- uradniki v Ljubljani niso Novičar iz domaćih in ptujih dežel. bili več za rabo, ker govoré in pišejo slovenski? Ali Iz Dunaja. Minister Stremajer je neki poslal potřebuje slavno poštno vodstvo te uradnike v Šleziji, okrajnim glavarjem okrožnico, katera jim strogo uka-Bukovini, na Slovaškem morda zavoljo tega , ker do- zuje, da gledé novih verskih postav ne smejo odločevati tičnega deželnega jezika niso zmožni? Bodo mar -----0„ ^ b----.---samovoljno, ampak da morajo vsak dogodek, nasledniki njihovi v Ljubljani bolj na svojem mestu, terem je treba seči po novi postavi posvetni gospićki ker skoro gotovo ne bodo zmožni slovenskega jezika v cerkvene zadeve, naznaniti njemu. Vzrok te mini- " ; "7 * * * . „ „ „ w . ,da Laibacherica" na to odgovorila. — Dalje trdi ta stara okrajni glavarji ne dovoljujejo" ljudskih misfjonov. ,.Ne da prestavljenje teh uradnikov ni bil političen jé se tako vroča juha, kakor se navadno skuha" pri ka- ali vsaj toliko ne, kakor ti? Radovedni smo kaj bo strove okrožnice so boje čedalje bolj goste pritožbe „teta", čin. Ne? I -j--J -----------~ ' ------J ^ TXWV>C* JtiUM ^ Kf^ UWÏWUUVy Kako pa, da je med tistimi, ki imajo biti rekli že, ko so bile verske postave potrjene y y )) smo Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaznikovi deđići v Ljubljani.