Poštnina plačana v gotovini.
73.	V Ljubljani, dne 2. julija 1921.	Letnik III.
iraifevma Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne ¥lađ© za Slovenijo.
VseMs.a: Organizacijski štatut za kr. varnostno stražo v Sloveniji. Organizacijski statut za detektive v Sloveniji. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izkaz o stanju živalskih
kožnih bolezni v Sloveniji z dne 25. junija 1921. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
193.
OrgasMcifsk! štatut es kr. varnostna straža v Sloveniji, odobren po gospodu ministru sa notranje zadeve z odlokom z dne 9. maja 1021., Sl. št 4098.
§ l.
Namen varnostne straže.
A. Posebna določila za moštvo.
§ 5.
Sestava moštva.
Moštvo sestavljajo:
1.	) stražniki;
2.	) višji stražniki;
3.	) okolišni nadzorniki II. razreda;
4.	) okolišni nadzorniki I. razreda.
Stražniki spadajo v vrsto slug, ostalo moštvo
Da v vrsto poduradnikov.
Na 100 varnostnih organov moštva naj od-hada, dokler se ne odredi drugače,
40 stražnikov,
45 višjih stražnikov,
8 okolišnih nadzornikov II. razreda in 7 okolišnih nadzornikov I. razreda.
Kogoji za sprejem v stražni zbor.
§ 6.
Za sprejem v stalež moštva varnostne straže zahteva:
1.	) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) starost ne pod 22. in ne nad 34. letom;
3.	) povsem neoporečna in poštena preteklost, primerna duševna zmožnost in okretno ponašanje;
4.	) samski stan ali vdovstvo brez otrok;
5.	) zdrava in krepka postava in primerna telesna višina (168cm);
6.	) popolno znanje službenega jezika, tako v govoru kakor v pisavi.
Predsedništvo deželne vlade sme v vpoštevnih primerih prosilcem izpregledati pogoje, navedene pod točkama 2.) in 6.).
§ 9.
V	poizkusno službo sprejema stražnike osrednje poveljništvo. Definitivno pa jih imenuje in pomika v višje čine na predlog poveljništva predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
Sprejem in imenovanje se izvrši z odlokom, v katerem je označiti (definitivni ali poizkusni) značaj namestitve, naslov, prejemke in dan namestitve, oziroma imenovanja.
Naobražanje in napredovanje.
§ 10.
Za nadaljnjo teoretično in praktično naobrazbo definitivnih stražnikov in nadzornikov je ustanoviti posebne tečaje.
V	to svrho morajo biti pri vsakem oddelku na razpolago posebne uredbe.
Da se stražnik imenuje za višjega stražnika, odnosno okolišnega nadzornika, mu je treba razen popblnoma zadovoljivega službovanja prebiti posebno preizkušnjo pred posebno mešano komisijo.
Natančne podrobnosti o šolanju stražnikov in nadzornikov obseza službena instrukcija.
Dolžnosti moštva.
§ 11.
V zboru varnostne straže mora vladati stroga disciplina. Od vsakega stražnika se zahteva, da se brezpogojno podreja predstojnikom, se jim točno pokori in da jih spoštuje.
Vesti se mora resno, spodobno in vljudno; truditi se mora, da si pridobi zaupanje in spoštovanje občinstva. Službene dolžnosti mora vedno izvrševati kar najtočneje in s popolnim pridom.
Težnje službenega značaja sme predlagati le po službeni poti.
Stražnik mora pogumno in odločno kljubovati vsem nevarnostim, ki bi mu pretile ob izvrševanju javne službe.
Končno se zahteva od stražnika, da je nepod-kupen, nepristranski, resnicoljuben in pravico-ijuben in da varuje uradno tajnost.
§ 12.
Dolžnost uradne tajnosti velja tudi v razmerju izvun službe in v pokoju, istotako, če bi se službeno razmerje razvezalo.
§ 13.
Udeleževati se podjetij in združevanj, ki bi utegnila ogrožati disciplino, je stražniku prepovedano.	^
§ 14.
Za ženitev potrebuje stražnik (dokler ni postal višji stražnik) dovolitve osrednjega poveljništva.
§ 15.
Vsak stražnik se mora iti ob lastnih stroških zdravit v bolnico, ako smatra uradni zdravnik to za potrebno.
§ 16.
Stražnik ne sme brez dovolitve svojega pred-stojnega oblastva prevzemati zasebne službe — zastraževanja, izsledovanja — ali se baviti s postranskim zaslužkom. Stražnik mora, ako se njegovi rodbinski čiani, živeči v skupnem gospodarstvu,1 bavi jo s postranskim zaslužkom, to naznaniti svojemu pristojnemu poveljniku, ki mora, če bi stražnikov postranski zaslužek škodoval ugledu varnostne straže, to opravilo prepovedati,
§ 17.
Ponovno nepokorno j n nedisciplinirano vedenje, pijanost v službi in izvun službe, sprejemanje daril v uradnih zadevah, podkupnost in pristranost, težka ali ponovna malomarnost v službi, nedo-stajanje pogumnosti, odločnosti in zanesljivosti, nepošteno ravnanje, sirovo vedenje proti občinstvu, lahkomiselno zadolževanje in pregrešitev zoper uradno tajnost se smatrajo za službene prestopke s posebno otežujočimi okolnostmi.
§ 18.
Sicer veljajo za državne uslužbence vobče določene dolžnosti, navedene v službeni pragmatiki (zakon z dne 25. januarja 1914., drž.zak. št. 15, II. del, II. odsek §§ 158.—167.), zmiseino tudi za varnostne organe.
Uporaba moštva.
§ 19.
Stražniki se uporabljajo za službo v okoliših in na stojiščih, za patrolno službo, za spremljanje in zastraževanje jetnikov, za telefonsko službo in za
Varnostna straža je uniformiran, oborožen, po vojaškem vzorcu organiziran enoten stražni zbor, ki mu je naloga, da pomaga oblastvom vzdrževati javni mir in red in javno varnost ter izvrševati veljavne zakone.
Varnostna straža mora opazovati vsako pre-kršitev veljavnih zakonov in predpisov, obenem pa v njej določenem službenem okrožju podpirati državne in občinske urade pri njih službenih opravkih, voljno sprejemati prošnje, želje in ovadbe občinstva, opazovati obstoječa zla ter jih naznanjati policijskemu oblastvu in končno ob naglem obolenju in nezgodah nuditi prvo pomoč.
§ 2.
Zbor varnostne straže se deli:
1.	) na osrednje poveljništvo;
2.	) na okrajne oddelke;
3.	) na okolišne oddelke;
4.	) na stražnice (postaje).
§ 3.
Podrejenost varnostne straže.
Posamezni oddelki so v administrativnem oziru neposredno podrejeni predstojnemu poveljni-štvu, v službenih zadevah pa policijskemu oblastvu svojega službenega mesta.
Osrednje poveljništvo ima sedež v Ljubljani ter je neposredno podrejeno predsedništvu deželne vlade.
§ 4.
Zbor varnostne straže je sestavljen:
A.	iz moštva,
B.	iz uradnikov.
Poizkusna služba stražnikov.
§ 7.
Novinci se sprejemajo najprej za dobo enega leta.
Poizkusna služba se všteva v skupno definitivno službovanje varnostnega organa.
Poizkusne stražnike je treba pri osrednjem poveljništvu tako teoretično kakor praktično iz-obražati v vseh strokah, ki se tičejo policijske službe; za samostojno službovanje naj se ne uporabljajo.
Koncem poizkusnega leta morajo stražniki prebiti posebno preizkušnjo pred komisijo, sestavljeno iz uradnikov varnostne straže in konceptnih uradnikov policijskega ravnateljstva.
Poizkusni stražniki, že prej drugod izurjeni v javni varnostni službi, se smejo pripuščati k preizkušnji že po preteku šestmesečnega, popolnoma zadovoljivega službovanja.
Definitivno se sme stražnik namestiti le po popolnoma zadovoljivi dovršitvi poizkusne službe, po uspešno opravljeni preizkušnji in po ponovnem pregledu fizične sposobnosti.
Poizkusni stražnik se sme vsak čas, ne da bi se mu navedel vzrok, odpustiti iz službe ter nima nikake pravice do odpravnine.
Službena prisega.
§ 8.
Stražniki, pripadajoči staležu moštva, morajo ob vstopu v poizkusno službo priseči, kakor je predpisano.
Pravica do imenovanja.
prvo pomoč pri nezgodah kakor tudi za vsako drugo službo, ki se sklada z namenom varnostne straže.
Okolišni nadzorniki se vrhu tega uporabljajo še posebno za postajevodje, kontrolne organe in za posebna službena opravila, ki zahtevajo več iznajdljivosti in službene rutine.
Službena obleka.
§ 20.
Moštvo varnostne straže opravlja službo navadno v službeni obleki. Določila glede službene obleke izda predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
Pravice moštva.
§ 21.
Pravice moštva varnostne straže so določene v službeni pragmatiki za državne uslužbence (zakon z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15., II. del, III. odsek §§ 168,—176.)
Prejemki.
§ 22.
Člani varnostne straže, pripadajoči staležu moštva, uživajo zakonito določene prejemke, ki sestoje iz plače in starostne doklade. (Glej službeno pragmatiko.)
Nastanjanjeinstanarinskadoklada.
(Službena stanovanja.)
§ 23.
Samec ali vdovec brez otrok se mora nastaniti v kasarni za varnostne straže; izjeme dovoljuje pristojni poveljnik oddelka.
Ostalemu moštvu varnostne straže do polovice sistemiziranega staleža se priznava stanarinska doklada, ki pa ni vštevna v pokojninske prejemke.
Postajevodjam se po možnosti odkazujejo službena stanovanja.
Činovne doklade.
§ 24.
Okolišnim nadzornikom se lahko dovoljujejo posebne činovne doklade.
Dnevnice, potneindrugepristojbine.
§ 25.
Moštvu varnostne straže pripadajo za službena opravila izvun policijskega okoliša in ob službenem potovanju razen povračila voznine predpisane dnevnice.
Za vsako noč redne službe pripadajo moštvu varnostne straže posebne nočne doklade.
Za izredno službo, opravljeno v javnem kakor tudi v zasebnem interesu na ukaz službenega obla-stva, dobivajo stražniki posebne določene pristojbine.
Nabava službene obleke in opreme za moštvo.
§ 26.
Službena obleka se nabavlja po masnem sistemu; natančnejša določila obsezajo predpisi za maso.
Orožje in oprema, označena v predpisih za maso, se odkazuje moštvu varnostne straže iz državnega zaklada.
Poravnavanje oskrbnih in lečilnih stroškov moštva.
§ 27.
Lečilni stroški onih stražnikov, ki so bili v službi ranjeni, se poravnavajo iz državne blagajne.
Za druge lečilne in oskrbne stroške pa morajo stražniki, če obole, skrbeti sami.
Priznanja in kazni.
§ 28.
Posebno uspešno službovanje se nagraja:
1.	) z javno pohvalo v dnevnem povelju;
2.	) s pohvalo z odlokom;
3.	) z denarno nagrado;
4.	) z izrednim imenovanjem.
§ 29.
Varnostni organi, ki prekršijo svoje stanovske in uradne dolžnosti, se kaznujejo, ne glede na svojo kazensko-pravno odgovornost pred zakonom, z
redovno kaznijo, ako gre samo za prestopek zoper red, in z disciplinarno kaznijo, ako gre za službeni pregrešek.
§ 30.
Redovne kazni so:
1.	) denarna kazen do 100 (sto) kron;
2.	) pismen ukor;
3.	) pismen ukor s pretnjo, da se uvede disciplinarna preiskava.
§ 31.
Vsota denarnih kazni, naloženih stražniku v enem letu, ne sme prekoračiti vsote njegove enomesečne plače.
Pravnomočne denarne kazni se odtezajo od prejemkov ter se morajo uporabljati v dobrodelne namene v prilog varnostnim organom.
§ 32.
Redovno kazen prisodi neposredno predstojni okrajni poveljnik. Zoper prisoditev redovne kazni je varnostni organ upravičen v 8 dneh po službeni poti vložiti pritožbo, o kateri razsodi končnoveljavno osrednji poveljnik. Zoper one stražnike, ki niso prideljeni nobenemu oddelku, izreka redovne kazni osrednji poveljnik in pritožba gre na predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
Redovne kazni se vpisujejo po nastopu pravnomočnosti v matično knjigo dotičnega varnostnega organa.
Disciplinarne kazni.
§ 33.
Disciplinarne kazni so:
1.	) pismen ukor s pretnjo, da se uporabijo strožje disciplinarne kazni;
2.	) izključitev od napredovanja v višje prejemke;
3.	) znižba plače;
4.	) degradacija;
5.	) upokojitev z znižano pokojnino;
6.	) odslovitev.
§ 34.
Izključitev od napredovanja v višje prejemke se ne sme izreči za več nego za dobo treh let.
Izključitev zadržuje napredovanje za ves rok, določen v odloku, tudi če bi bila pravica do napredovanja pridobljena, še preden je postala kazen pravnomočna.
§ 35.
Znižba plače se ne sme izreči dalje nego za dobo treh let. Odtegljaj ne 'sme biti višji nego 25 % plače. Dokler traja kazen, je napredovanje v višje prejemke izključeno. Degradacija se sme izreči samo pri okolišnih nadzornikih. Premeščanje pod-uradnikov v kategorijo slug ni dovoljeno. (§ 5.) Obenem z degradacijo je izreči tudi izključitev od napredovanja v višje prejemke za dobo enega leta do treh let.
§ 36.
Pri kazenski upokojitvi sme odbitek od normalnih pokojninskih prejemkov znašati največ 25 %.
§ 37.
Ce se odmeri kazen odslovitve iz službe, je pristojno disciplinarno oblastvo upravičeno predlagati, da se odslovljeno! ob dokazani potrebi izjemoma dovoli primeren vzdrževalni prispevek.
Enako je pristojno disciplinarno oblastvo upravičeno predlagati, da se tudi nedolžnim svojcem odslovijenčevim, ako bi imeli, če odslovi jenec umre, in v času, ko je postala kazen pravnomočna, pravico do oskrbnih užitkov, ob posebnih in vpoštevnih okoliščinah dovoli primeren vzdrževalni prispevek od dne, ko odslov-1 jenec umre, ako pa le-ta ni užival vzdrževalnega prispevka v zmislu prvega odstavka, tudi že od dne, ko se mu ustavijo prejemki.
Zakonita določila o izgubi pokojninskih in vzdrževalnih prispevkov zaradi kaznovanja po kazenskem zakonu se nanašajo tudi na te prispevke.
§ 38.
Disciplinarne kazni prisoja disciplinarna komisija, ki posluje pri osrednjem poveljništvu varnostne straže.
Ta komisija sestoji iz predsednika in štirih članov; predsednik in še en član komisije morata biti konceptna policijska ali politična uradnika, en član 'uradnik varnostne straže in dva člana pa sta vzeta iz moštva.
Od teh zadnjih dveh mora biti eden v istem činu, v katerem je obdolženec.
Konceptna uradnika, uradnika varnostne straže in njih namestnike imenuje predsedništvo deželne vlade za dobo treh let.
Za člane iz moštva sestavi osrednji poveljnik posebne seznamke 10 stražnikov, 10 višjih stražnikov in 10 nadzornikov ter jih pošlje predsed-ništvu deželne vlade v potrditev.
Osrednji poveljnik popolni pri vsakem disciplinarnem primeru disciplinarno komisijo z dvema članoma, ki ju vzame po redu iz seznamkov.
Kot vzklicna disciplinarna komisija za moštvo varnostne straže posluje disciplinarna komisija prve stopnje pri deželni vladi; ta komisija se popolni z enim uradnikom varnostne straže kot članom in njegovim namestnikom.
§ 39.
Uvedbo disciplinarne preiskave predlaga osrednji poveljnik v svoji lastnosti kot službeni predstojnik, pri prekršitvah službene dolžnosti pa tudi službeno oblastvo po osrednjem poveljniku.
Osrednji poveljnik posluje kot disciplinarni pravdnik za vse disciplinarne primere moštva varnostne straže, izvršuje pa lahko dolžnosti, spojene z disciplinarnim pravdništvom, po svojem namestniku.
§ 40.
Ako bi postal za preiskavo disciplinarnega primera potreben preiskovalni komisar, se le-ta določi sporazumno med predstojnikom disciplinarne komisije in policijskim ravnateljem iz vrst konceptnih uradnikov policijskega ravnateljstva.
§ 41.
Obdolženec ima pravico zaprositi, naj se mu za glavno razpravo da na razpolago kot zagovornik eden izmed uradnikov varnostne straže ali policijskega ravnateljstva; tej prošnji je ugoditi.
Zagovornik je upravičen pregledati disciplinarne spise ter sme pri glavni razpravi zastopati interese svojega varovanca kakor svoje lastne, ne da bi bil za to svoje delo komu odgovoren.
Zagovornik nima proti svojemu varovancu pravice do nobene nagrade za svoje delovanje; ima pa pravico zahtevati povračilo realnih stroškov, ki mu jih je provzročilo zastopstvo.
§ 42.
Za izključitev članov disciplinarne komisije veljajo predpisi §§ 67. in 68. kazensko-pravdnega reda o izključitvi sodnikov in zapisnikarjev.
Primeri izključitve se morajo uradno ugotoviti.
• Obdolženec ima pravico odkloniti člane komisije v zmislu § 72. kazensko-pravdnega reda.
O odklonitvi razsojajo neodklonjeni člani komisije; zoper njih razsodbo ni posebnega leka.
Ce bi bilo neodklonjenih članov komisije manj nego tri, se morajo popolni ti za razsodbo vsaj do števila 3.
§ 43.
Drugače veljajo za postopanje o disciplinarnih zadevah predpisi službene pragmatike z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15, kolikor ne nasprotujejo predpisom tega pravilnika.
§ 44.
Zoper upokojene varnostne organe se postopa disciplinarno:
1.	) če so za aktivnega službovanja zakrivili službene pregreške;
2.	) če so prekršili dolžnost uradne tajnosti, omenjeno v določilih tega štatuta.
Disciplinarno je postopati zoper organe varnostne straže osobito tedaj, kadar je dognano, da so si upokojitev ali priznanje višjih nego normalnih pokojninskih prejemkov pridobili z zvijačo.
Začasna odstavitev (suspendacija).
§ 45.
Osrednje poveljništvo ima pravico, stražnika, zoper katerega je uvedena sodna ali disciplinarna obravnava, vsak čas začasno odstaviti od službe.
To pravico ima osrednje poveljništvo tudi, če se je uvedlo sodno postopanje, da se postavi stražnik pod skrbstvo (kuratelo), ali če se je o njegovi imovini razpisal konkurz.
§ 46.'
Vsak predstojni uradnik, ki je neposredno ali posredno poklican voditi ali nadzirati službo, je upravičen odrediti, da se stražnik takoj začasno odstavi, če odkrito odpove pokorščino ali če bi škodoval ugledu straže ali bistveno ogrožal službene interese, ako bi še nadalje ostal v službi.
Ta odredba se mora v 24 urah predložiti osrednjemu poveljništvu v potrditev.
Suspendacija obdolženčeva prestane najpozneje s pravnomočno zaključitvijo disciplinarnega postopanja.
Ce minejo vzroki, iz katerih se je obdolženec začasno odtegnil od službe, že prej, mora disciplinarna komisija suspendacijo ukiniti.
Disciplinarna komisija odloča brez ustne razprave o tem, ali naj se kdo postavi pod suspendacijo, ali naj se suspendacija potrdi ali ukine.
§ 47.
Po odstavitvi od službe je stražnikom prepovedano nositi uniformo.
Pristojno disciplinarno oblastvo sme za dobo začasne odstavitve stražniku odtegniti prejemke do 33 %.
Odtegnjeni prejemki se izplačajo naknadno samo, če se postavitev pod kuratelo odkloni, če se sodno, oziroma disciplinarno postopanje ukine ali če se konča z oprostitvijo ali z odmero redovne kazni. Le v teh prijmerih je vpoštevati dobo odstavitve pri napredovanju v višje prejemke in pri odmeri pokojninskih prejemkov.
Izstop iz zbora varnostne straže in upokojitev.
§ 48.
Ako hoče stražnik izstopiti iz zbora varnostne straže, mora to svojemu neposrednjemu predstojniku naznaniti, svojo službo pa opravljati do konca meseca, za katerega je dobil prejemke. Ako zapusti službo prej, mora vrniti prejemke za oni čas, katerega bi moral še služiti. Ta denar se lahko izterja po administrativni poti.
Vsled prostovoljnega izstopa iz službenega razmerja izgubi varnostni organ vso iz tega izvirajočo oblast in vse pravice, tako zase kakor za svojce.
§ 49.
Upokojitev se izvrši uradoma ali na zadostno podprto prošnjo varnostnega organa. Za varnostno stražo veljajo glede odmere pokojninskih prejemkov predpisi, ki se vobče nanašajo na državne uslužbence, z uporabo ugodnosti, eventualno določenih za varnostno stražo.
Vsako polno leto, odsluženo v staležu moštva varnostne straže, je pri odmeri pokojninskih prejemkov zaračuniti kot službeno dobo 16 mesecev. (Zakon z dne 17. februarja 1907., drž. zaK. št. 34, IV.)
§ 50.
Predpisi, veljavni za državne uslužbence glede začasne upokojitve, veljajo zmiselno tudi za varnostne organe.
B. Posebna določila za uradnike varnostne straže.
Naloga in uvrstitev stružnih uradnikov.
§ 51.
Uradniki varnostne straže morajo skrbeti za Šolanje in naobrazbo moštva, nadalje nadzirati in Pregledovati varnostno stražo v izvrševanju njene službe in poveljevati stražnemu zboru.
Nadzirajo predpisano opremo in pravilno vedenje varnostne straže in vestno in pravilno izvrševanje službe po navodilih in ukazih službenega oblastva ter skrbe za to, da se vzdržuje disciplina v zboru varnostne straže. Končno morajo stražni uradniki voditi administrativna in ekonomska opravila v zboru.
§ 52.
Uradniki varnostne straže pripadajo dvema različnima kategorijama, in sicer:
staležu A in staležu B, ki se skladata s kategorijama C in E službene pragmatike.
§ 53.
Vrsta stražnih uradnikov staleža A se dopol-njuje iz bivših častnikov. Da se sprejme stražni dradnik definitivno, mora imeti šestmesečno pri-
pravljalno službo in prebiti predpisano preizkušnjo pred posebno komisijo.
Stražni uradniki te vrste imajo te-le naslove: «revirni nadzornik varnostne straže II. razreda» (stalež A, XI. činovni razred);
«revirni nadzornik varnostne straže I. razreda» (stalež A, X.činovni razred);
«okrajni nadzornik varnostne straže» (stalež A, IX. činovni razred);
«višji nadzornik varnostne straže II. razreda» (stalež A, VIII. činovni razred);
«višji nadzornik varnostne straže I. razreda» (stalež A, VII. činovni razred), oziroma ako je osrednji poveljnik, «osrednji nadzornik varnostne straže».
§ 54.
Stalež stražnik uradnikov vrste statusa B se dopolnjuje iz moštva stružnega zbora z imenovanjem takih okolišnih nadzornikov, ki imajo razen primerne splošne naobrazbe izvrstno kvalifikacijo ter so uspešno prebili dotično posebno preizkušnjo.
Stražni uradniki te vrste imajo nastopne naslove:
«revirni nadzornik varnostne straže II. razreda» (stalež B, XI. činovni razred);
«revirni nadzornik varnostne straže I. razreda» (stalež B, X. činovni razred);
«okrajni nadzornik varnostne straže» (stalež B, IX. činovni razred);
«višji nadzornik varnostne straže» (stalež B, VIII. činovni razred).
§ 55.
Uradnikom varnostne straže pripadajo razen prejemkov, vobče določenih v službeni pragmatiki za državne uradnike, še pristojbine, določene v posebnih predpisih za vsako noč redne dejanske službe in za izredne službe (glej § 25. tega pravilnika), nadalje pavšal za službeno obleko, povračilo lečilnih stroškov analogno moštvu (glej § 27. tega statuta). Predstojniki okrajnih oddelkov in osrednji poveljnik imajo pravico do službenega stanovanja.
Osrednji poveljnik ima pravico do voznega pavšala, ki ga določi predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
§ 56.
Poveljniki okrajnih stražnih oddelkov so za pravilno izvrševanje stražne službe disciplinarno odgovorni načelniku svojega službenega oblastva.
Področje osrednjega poveljništva.
§ 57.
Osrednji poveljnik nadzira eksekutivno službo zbora varnostne straže, ne da bi se pri tem vtikal v ukrepe službenega oblastva.
Posebne njegove dolžnosti so: Osrednji poveljnik
1.	) skrbi za dostojno in predpisano opremo uradnikov in moštva varnostne straže;
2.	) rešuje prošnje za sprejem v varnostno stražo ter predlaga imenovanja;
3.	) vodi staležne izkaze, kazenski zapisnik in matično knjigo;
4.	) ureja in vodi teoretično in praktično šolanje varnostne straže;
5.	) skrbi za pravilno porazdelitev moštva na posamezne oddelke po predpisih;
6.	) podeljuje pohvale v dnevnem povelju ali z odlokom ter podaja predloge za denarne podpore, nagrade in odlikovanja;
7.	) nadzira ekonomsko službo v stružnem zboru.
§ 58.
Pripadnost stražnih uradnikov k eni kategoriji ne daje nikakih posebnih pravic v službi proti stražnim uradnikom druge kategorije.
§ 59.
Osrednji poveljnik ima naslov «osrednji nadzornik varnostne straže».
§ 60.
V službi morajo uradniki varnostne straže po navadi nositi predpisano službeno obleko (uniformo).
§ 61.
Službeno razmerje varnostne straže je urejeno v službeni pragmatiki (zakon z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15).
Druga določila za varnostno stražo.
Zakonita zaščita.
§ 62.
Vsi člani varnostne straže uživajo v izvrševanju svoje službe ono zakonito zaščito, ki so je deležne uradne osebe in vojaške straže.
Pravico imajo zahtevati od vsakogar brez razlike stanu, da se mora pokoriti vsem njih pozivom in ukrepom, izrečenim v okviru službene pravice, ne da bi se s tem dotičniku kratila pravica do naknadne pritožbe.
Raba orožja.
§ 63.
V službi stoječi član varnostnega zbora sme, vpoštevaje dolžno opreznost, rabiti orožje:
1.	) v silobranu, da odvrne od sebe dejanski napad;
2.	) da odvrne dejanski napad, ki ogroža življenje tretjih oseb;
3.	) da se ukroti upornost, ki meri na brez-uspešnost važnega službenega opravila, ako so bila vsa druga sredstva za ukrotitev brezuspešna;
4.	) da se prepreči pobeg nevarnih hudodelcev, če se ne dado ustaviti z nikakršnimi drugimi sredstvi.
Kadarkoli rabijo stražniki orožje, morajo kolikor mogoče varovati človeško življenje in tam, kjer to dopuščajo okolnosti, rabiti manj nevarno orožje (sabljo).
Kadarkoli rabijo orožje, morajo paziti na to, da neudeleženci ne trpe škode.
§ 64.
Vsaka raba orožja, ki prestopi mejo pravice, navedene v prejšnjem paragrafu, se nekvarno eventualnemu kazenskemu sodnemu preganjanju kaznuje disciplinarno.
Vsako rabo orožja je takoj naznaniti službenemu oblastvu in poveljniku stražnega oddelka, katerima je obenem obširno in verodostojno poročati o natančnem dejanskem stanju.
O vsaki rabi orožja je uvesti preiskavo in dognati, ali je bila raba orožja opravičena.
§ 65.
Predsedništvu deželne vlade je pridržano, da se večkrat po svojih uradnikih, odposlanih v to svrho, prepričuje o enakomernem izvrševanju predpisov tega štatuta, osobito glede šolanja in vedenja varnostne straže.
§ 66.
Pričujoči organizacijski statut stopi v veljavo z dnem, ko izide v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo».
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 9. junija 1921.; št. 6302.
Predsednik deželne vlade: dr. Baltič s. r.
S94,
OrganisacijsM štatui m dstektivd ? Sloveniji, odobren po gospodu ministru za notranje zadeve z odlokom z dne 9. maja 1921., Sl. št. 4099.
A. Splošna določila.
§ 1.
Detektivi so civilni varnostni organi, ki imajo nalogo, da pomagajo oblastvom vzdrževati javni mir in red in javno varnost, izvrševati zakone in druge odredbe. Glavna naloga detektivom je ta, da poizvedujejo v kriminalnih zadevah in jih razkrivajo.
§2.
Detektivi so združeni v oddelke, ki so službeno direktno podrejeni policijskemu ravnateljstvu ali pa raznim drugim uradom, kakor okrajnim glavarstvom, policijskim komisariatom, obmejnim komisariatom i. t. d.
§ 3.
Detektivi in detektivski uradniki so v vseh službenih zadevah podrejeni vodji urada, kateremu so dodeljeni v službovanje, v vseh osebnih zadevah (premestitev, povišba, disciplinacija i. t. d.) pa predsedništvu deželne vlade za Slovenijo.
§ 4.
Detektivi se dele:
1.	) na detektivske okolišne nadzornike I. razreda (poduradniki);
2.	) na detektivske okolišne nadzornike II. razreda (poduradniki);
3.	) na detektive I. razreda (poduradniki);
4.	) na detektive II. razreda.
Od 100 detektivov odpada navadno 40 detektivov na detektive II. razreda, 45 na detektive I. razreda, 8 na okolišne nadzornike II. razreda, 7 na okolišne nadzornike I. razreda.
B. Posebna določila za policijske detektive.
§ 5.
Za sprejem v detektivsko službo se zahteva:
1.	) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) starost od 23 do 35 let;
3.	) povsem neoporečna in poštena preteklost, primerna duševna zmožnost in okretno ponašanje;
4.	) popolno telesno in duševno zdravje;
5.	) popolno znanje službenega jezika v govoru in pisavi; po možnosti znanje več jezikov.
Pogoje točke 2. predsedništvo deželne vlade v posameznih primerih lahko izpregleda.
§ 6.
Ob sprejemu v detektivsko službo se je v prvi vrsti ozirati na prosilce varnostne straže in orož-ništva.
§ 7.
Detektivi, sprejeti v službo, služijo 6 mesecev do prvega leta provizorno ter se v teku tega roka lahko vsak čas, ne da bi se jim navedel vzrok, in brez pravice do odpravnine odpuste iz službe. Provizorni detektivi se morajo teoretično in praktično izvežbati ter ne smejo službe opravljati samostojno.
Po preteku 6 mesecev mora vsak provizorni detektiv pred mešano komisijo prebiti ustno in pismeno preizkušnjo. Če te preizkušnje po večini glasov komisije ne opravi, jo mora čez nadaljnjih 6 mesecev ponoviti; če je ne prebije tudi drugič, se odpusti iz službe. Provizorni detektivi, ki že prvikrat prebijejo preizkušnjo in tudi drugače zadovoljivo opravljajo svojo službo, se morajo imenovati za definitivne. Provizorno službovanje se detektivu všteva v skupno službovanje.
Prosilci iz staleža varnostne straže ali orožnikov se lahko oproste poizkusne službe in preizkušnje ter se takoj namestijo za definitivne detektive.
§ 8.
Da se detektiv imenuje za detektiva I. razreda, odnosno detektivskega okolišnega nadzornika, mu je treba razen popolnoma zadovoljivega službovanja prebiti posebno preizkušnjo.
§9.
Izpraševalna komisija sestoji iz dveh koncept-nih uradnikov, od katerih je eden predsednik, iz dveh uradnikov zbora detektivov in iz enega okolišnega nadzornika.
§ 10.
Stalno nameščeni detektivi se službeno zapri-sezajo, provizorni pa izrekajo službeno obljubo.
§ 11.
Detektive I. in II. razreda in detektivske okolišne nadzornike I. in II. razreda imenuje predsedništvo deželne vlade na predlog policijskega ravnateljstva. Imenovancu se vroči pismen dekret, v katerem je označiti (definitivni ali poizkusni) značaj namestitve, naslov, prejemke in dan namestitve, oziroma imenovanja. Poizkusne detektive sprejema policijsko ravnatejjstvo v okviru dovoljenega staleža.
§ 12.
Detektivi se morajo teoretično in praktično vežbati; pri večjih oddelkih se ustanove v to svrho posebni tečaji.
§ 13.
Dolžnosti detektivov so:
1.	) najstrožja uradna tajnost;
2.	) nepristranost in nepodkupnost;
3.	) resnicoljubnost in pravicoljubnost.
Detektivi morajo svoje dolžnosti izpolnjevati
vestno ter paziti na to, da ostane njih stanovska
čast v službi in izvun nje neomadeževana. S strankami morajo občevati resno, spodobno in vljudno. Svoje predstojnike morajo spoštovati in njih povelja točno izvrševati. Težnje službenega značaja smejo predlagati le po službeni poti.
§ 14.
Dolžnost uradne tajnosti velja tudi v razmerju izvun službe in v pokoju, istotako, če bi se službeno razmerje razvezalo.
§ 15.
Udeleževati se podjetij, zborovanj in združevanj, ki bi utegnila ogrožati disciplino, je dekti-vom prepovedano.
§ 16.
Za ženitev potrebujejo detektivi dovolitve poverjeništva za notranje zadeve.
§ 17.
Brez dovolitve predstojnega oblastva ne smejo detektivi prevzemati za zasebnike nobenih opazovalnih ali poizvedovalnih služb ali pa se baviti s postranskimi posli.
Detektivi smejo od zasebnih strank prejemati plačila in nagrade za izvršeno službo le po uradnem predstojniku.
§ 18.
Vsakemu detektivu in detektivskemu okolišnomu nadzorniku gre letni dopust, ki ga podeljuje po možnosti in potrebi vodja urada, oziroma policijski ravnatelj, v zmislu § 174. službene pragmatike.
§ 19.
Detektivi opravljajo službo v civilni obleki. Detektivom in detektivskim nadzornikom pripada, dokler se ne odredi drugače, prispevek za obleko, ki se nakazuje iz državnih sredstev v določeni višini.
§ 20.
Služba detektivov.
Detektivom je dolžnost:
1.	) da vse pojave, ki so važni za javno varnost in za javni red, naznanjajo predstojnemu ob-lastvu (opazovalna služba);
2.	) da izvršujejo vsa službena poizvedovanja po nalogu (poizvedovalna služba);
3.	) da nadzirajo vse osebe in prireditve, ki bi utegnile ogrožati javno varnost in javni red (nadzorovalna služba);
4.	) da poizkušajo preprečiti protizakonite čine in da, ako se ti dogode, izslede njih krivce in storilce (izsledovalna služba).
5.	) Kot pomožni organi se detektivi lahko uporabljajo tudi za pisarje, fotografe, daktiloskope, ordonance, telefoniste, telegrafiste i. t. d.
§ 21.
Detektivi, ki izvršujejo službo, označeno v § 20., točkah 1., 2., 3. in 4., niso vezani na uradne ure ter morajo biti tudi v prostem času vedno na razpolago. Za detektive, ki so zaposleni kot pomožni organi v uradu, so merodajne uradne ure urada, v katerem so zaposleni. Ti organi pa se smejo ne glede na uradne ure uporabljati tudi za druge uradne posle.
§ 22.
Prejemki detektivov in detektivskih okolišnih nadzornikov sestoje iz plače in iz starostne in stanarinske doklade po službeni pragmatiki.
Državni prispevki za obleko in stanarinske doklade se ne vštevajo v pokojnino.
§ 23.	?
Detektivom, ki se prevzamejo od varnostne straže ali od orožnikov, se pri napredovanju v višjo plačilno stopnjo in pri starostni dokladi leta, doslužena pri varnostni straži ali pri orožnikih, vštevajo po veljavnih predpisih.
§ 24.
Detektivskim okolišnim nadzornikom se lahko dovoljujejo posebne nadzorniške doklade.
§ 25.
Posebno odlično službovanje se nagraja:
1.	) s pismeno pohvalo;
2.	) z denarno nagrado;
3.	) z izrednim napredovanjem. ,
§ 26.
Detektivi, ki prekršijo svoje stanovske in uradne dolžnosti, se kaznujejo nekvarno kazenskopravni odgovornosti z redovnimi kaznimi, če so zagrešili zgolj prestopek zoper red, ali z disciplinarnimi kaznimi, če so zagrešili tudi prestopek zoper službene dolžnosti. Ponovna pijanost v službi in izvun službe, podkupnost, nezanesljivost, pristranost in sirovost v službi se smatrajo za službene pregreške s posebno otežujočimi okol-nostmi.
§ 27.
Redovne kazni so:
1.	) denarna kazen do 100 K;
2.	) ukor;
3.	) ukor s pretnjo, da se uvede disciplinarna preiskava.
Denarna kazen in ukor se izrekata pismeno. Vsota denarnih kazni, naloženih tekom enega leta, ne sme presezati enomesečne plače kaznovančeve.
Pravico kaznovanja z redovnimi kaznimi ima vodja urada (policijski ravnatelj, okrajni glavar
i.	t. d.).
Zoper redovno kazen je kaznovanec upravičen v osmih dneh po službeni poti vložiti pritožbo, o kateri razsodi končnoveljavno predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
§ 28.
Disciplinarne kazni so:
1.	) pismen ukor s pretnjo, da se uporabijo strožje disciplinarne kazni;
2.	) izključitev od napredovanja v višje prejemke;
3.	) znižba plače;
4.	) degradacija;
5.	) upokojitev z znižano pokojnino;
6.	) odslovitev.
§ 29.
Izključitev od napredovanja v višje prejemke se ne more izreči za več nego za dobo treh let.
Izključitev zadržuje napredovanje za ves rok, določen v odloku, tudi če bi bila pravica do napredovanja pridobljena, še preden je postala kazen pravnomočna.
§ 30.
Kazen, da se znižaj plača, se ne sme izreči za več nego za dobo treh let. Odtegljaj ne sme biti višji nego 25 % službenih prejemkov. Dokler traja kazen, je napredovanje v višje prejemke izključeno. Degradacija se sme izreči samo pri okolišnih nadzornikih. Premeščanje poduradnikov v kategorijo slug ni dovoljeno. Obenem z degradacijo je izreči tudi izključitev od napredovanja v višje prejemke.
§ 31.
Pri kazenski upokojitvi sme odbitek od normalnih pokojninskih prejemkov znašati največ 25 %.
§ 32.
če se odmeri kazen odslovitve iz službe, je pristojno disciplinarno oblastvo upravičeno predlagati, da se odslovljencu ob dokazani potrebi izjemoma dovoli primeren vzdrževalni prispevek.
Enako je pristojno disciplinarno oblastvo upravičeno predlagati, da se tudi nedolžnim svojcem odslovljenčevim, ako bi imeli, če odstavljenec umre, in v času, ko je postala kazen pravnomočna, pravico do oskrbnih užitkov, ob posebnih in vpoštevnih okoliščinah dovoli primeren vzdrževalni prispevek od dne, ko odstavljenec umre, ako pa le-ta ni užival vzdrževalnega prispevka v zmislu prvega odstavka, tudi že od dne, ko se mu ustavijo prejemki.
Zakonita določila o izgubi pokojninskih in vzdrževalnih prispevkov zaradi kaznovanja po kazenskem zakonu se nanašajo tudi na te prispevke.
§ 33.
Disciplinarne kazni prisoja disciplinarna komisija, ki posluje pri policijskem ravnateljstvu.
§ 34.
Disciplinarna komisija sestoji iz petih članov, in sicer:
1.	) iz dveh konceptnih uradnikov, od katerih višji predseduje komisiji;
2.	) iz enega detektivskega uradnika;
3.	) iz dveh članov detektivov, od katerih mora eden biti v činu obdolženčevem.
Konceptna uradnika in detektivskega uradnika ia njih namestnike imenuje predsedništvo deželne vlade za Slovenijo za dobo treh let.
Za člane iz moštva sestavi policijsko ravnateljstvo vsako leto posebna seznamka 10 detektivov prvega in drugega razreda in 6 okolišnih nadzornikov, ki ju pošlje predsedništvu deželne vlade v potrditev.
Policijski ravnatelj popolni pri vsakem disciplinarnem primeru komisijo z dvema članoma, ki ju vzame po redu iz seznamkov.
Kot vzklicna disciplinarna komisija za detektive in detektivske okolišne nadzornike posluje disciplinarna komisija I. stopnje pri deželni vladi; ta komisija se popolni z enim detektivskim uradnikom in njegovim namestnikom.
§ 35.
Uvedbo disciplinarne preiskave predlaga policijski ravnatelj v svoji lastnosti kot predstojnik detektivov ali službeno oblastvo, kateremu je detektiv dodeljen v službovanje.
§ 36.
Ako bi bil potreben preiskovalni komisar, ga predsednik disciplinarne komisije določi sporazumno s policijskim ravnateljem izmed konceptnih uradnikov.
Kot disciplinarni pravdnik posluje detektivski uradnik.
§ 37.
Obdolženec ima pravico v disciplinarnem postopanju uporabiti enega uradnika policijskega ravnateljstva ali detektivskega uradnika za zagovornika.
Zagovornik je upravičen vpogledati disciplinarne spise ter sme pri glavni razpravi zastopati interese svojega varovanca kakor svoje lastne, ne da bi bil za to svoje delo komu odgovoren.	v
Zagovornik nima proti svojemu varovancu Pravice do nobene nagrade za svoje delovanje; kna p(a pravico zahtevati od njega povračilo realnih stroškov, ki mu jih je provzročilo zastopstvo.
§ 38.
Za izključitev članov disciplinarne komisije in disciplinarnega pravdnika veljajo predpisi §§ 67. in 68. kazensko-pravdnega reda.
Primeri izključitve se morajo uradno ugotoviti.
Obdolženec ima pravico odkloniti člane komisije v zmislu § 72. (kazensko-pravdnega reda.
O odklonitvi razsojajo neodklonjeni člani komisije; zoper njih razsodbo ni posebnega pravnega leka.
Će bi se število članov komisije vsled odklonitve znižalo pod 3, se mora komisija popolniti z namestniki na tri člane.
§ 39.
Drugače veljajo za postopanje o disciplinarnih zadevah predpisi službene pragmatike z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 1'5, kolikor ne nasprotujejo predpisom tega pravilnika.
§ 40.
Zoper odmero disciplinarne kazni se sme v 14 dneh potem, ko se je razsodba pismeno priobčila, vložiti priziv, o katerem razsodi končno-yeljavno vzklicna disciplinarna komisija pri deželni vladi.
§ 41.
Zoper upokojene detektive se postopa disciplinarno:
1.	) če so za aktivnega službovanja zakrivili službene pregreške;
2.	) če se prekrši dolžnost uradne tajnosti, omenjeno v določilih tega štatuta.
Disciplinarno je postopati zoper organa osobito tedaj, kadar je dognano, da si je upokojitev ali Priznanje višjih nego normalnih pokojninskih prednikov pridobil z zvijačo.
§ 42.
Začasna odstavitev.
Predstojnik oblastva, kateremu je detektiv dodeljen, ima pravico, vsakega detektiva, zoper ka-erega je uvedeno sodno kazensko ali disciplinarno Postopanje, začasno izločiti iz službe.
To pravico ima predstojnik oblastva tudi, če e je uvedlo sodno postopanje, da se postavi
detektiv pod skrbstvo (kuratelo), ali če se je o njegovi imovini razpisal konkurz.
§ 43.
Vsak predstojni uradnik, ki je neposredno ali posredno poklican voditi ali nadzirati službo, je upravičen odrediti, da se takoj odstavi detektiv, če odkrito odpove pokorščino ali če bi škodoval stanovskemu ugledu ali bistveno ogrožal službene interese, ako bi še nadalje ostal v službi.
§ 44.
Pristojna disciplinarna komisija lahko za čas, dokler je detektiv odstavljen, odstavljencu zniža prejemke do 33 %.
Odtegnjeni prejemki se izplačajo naknadno samo, če se postavitev pod kuratelo odkloni, če se sodno, oziroma disciplinarno postopanje ukine ali če se konča z oprostitvijo ali z odmero redovne kazni. Le v teh primerih je vpoštevati dobo odstavitve pri napredovanju v višje prejemke in pri odmeri pokojninskih prejemkov.
§ 45.
Izstop iz službe in upokojitev.
Ako hoče detektiv izstopiti iz službe, mora to svojemu neposrednjemu predstojniku naznaniti, svojo službo pa opravljati nadalje do konca meseca, za katerega je dobil prejemke. Će izstopi pred koncem meseca, mora vrniti prejemke od dne izstopa do konca meseca. Ti prejemki se lahko izterjajo po administrativni poti.
Vsled prostovoljnega izstopa iz službenega razmerja izgubi detektiv vso iz tega izvirajočo oblast in vse pravice, tako zase kakor za svojce.
§ 46.
Upokojitev se izvrši uradoma ali na zadostno podprto prošnjo detektivovo. Za detektive veljajo glede odmere pokojninskih prejemkov predpisi, ki se vobče nanašajo na državne uslužbence, s posebnimi ugodnostmi, določenimi za detektive.
Vsako polno leto, odsluženo v staležu detektivov, je pri odmeri pokojninskih prejemkov zara-čuniti kot službeno dobo 16 mesecev. (Član IV., § 4. zakona z dne 19. februarja 1907., drž. zak. št. 34.)
§ 47.
Predpisi, veljavni za državne uslužbence glede začasne upokojitve, veljajo zmiselno tudi za detektive.
C. Posebna določila za detektivske uradnike.
§ 48.
Naloga detektivskim uradnikom je, da skrbe za šolanje in naobrazbo moštva, da nadzirajo in pregledujejo podrejene organe v izvrševanju njih službe, da skrbe za njih disciplino in pravilno vedenje in da prevzemajo vodstvo v važnejših ovadnih poslih, h katerim so poklicani detektivi.
Razen tega se tudi lahko uporabljajo za druge uradne posle, ki spadajo v področje policijskih oblastev.
§ 49.
Uradniki zbora detektivov imajo te-le naslove:
«revirni nadzornik II. razreda» (XI. činovni razred);
«revirni nadzornik I. razreda» (X. činovni razred);
«okrajni nadzornik» (IX.činovni razred);
«višji nadzornik» (VIII. činovni razred).
§ 50. ■
Za detektivske uradnike se imenujejo po potrebi uradniki policijskega ravnateljstva (koncept-ni in pisarniški) ali pa tudi taki okolišni nadzorniki detektivov, ki imajo razen primerne splošne naobrazbe izvrstno kvalifikacijo. Pisarniški uradniki in okolišni nadzorniki morajo prebiti preizkušnjo pred posebno komisijo. Komisija sestoji iz petih članov, in sicer iz treh konceptnih in dveh detektivskih uradnikov. Najvišji konceptni uradnik predseduje komisiji.
C. Sklepna določila.
§ 51.
Da se detektivi in detektivski uradniki legitimirajo za javne organe, morajo imeti uradno legitimacijo, ki se glasi na njih ime, s sliko, in službeni znak, ki ga morajo po potrebi vidno nositi
na obleki. Službeni znak določi predsedništvo deželne vlade. Legitimacijo in znak mora vsak detektiv in detektivski uradnik vedno nositi s seboj ter se pri službenem postopanju izkazati za takega.
§ 52.
Detektivi in detektivski uradniki dobe po potrebi proti potrdilu od policijskega ravnateljstva repetirko z municijo (pištolo). Ta ostane last policijskega ravnateljstva.
§ 56.
Vsi detektivi in detektivski uradniki uživajo v izvrševanju svoje službe ono zakonito zaščito, ki so je deležne uradne osebe in vojaške straže.
Pravico imajo zahtevati od vsakogar brez razlike stanu, da se mora pokoriti vsem njih pozivom in ukrepom, izrečenim v okviru službene pravice, ne da bi se s tem dotičniku kratila pravica do naknadne pritožbe.
§ 54.
V službi stoječi detektivi in detektivski uradniki smejo, vpoštevaje dolžno opreznost, rabiti orožje:
1.	) v silobranu, da odvrnejo od sebe dejanski napad;
2.	) da odvrnejo dejanski napad, ki ogroža življenje tretjih oseb;
3.	) da se ukroti upornost, ki meri na brez-uspešnost važnega službenega opravila, ako so bila vsa druga sredstva za ukrotitev brezuspešna;
4.	) da se prepreči pobeg nevarnih hudodelcev, če se ne dado ustaviti z nikakršnimi drugimi sredstvi.
Kadarkoli rabijo orožje, naj po možnosti varujejo življenje nasprotnikovo.
Kadarkoli rabijo orožje, morajo paziti na to, da neudeleženci ne trpe škode. Vselej, kadar se rabi orožje, je odrediti preiskava, da se ugotovi, ali je bila raba orožja opravičena.
I	§ 55.
Vsaka raba orožja, ki prestopi meje pravice, navedene v § 54., se kaznuje disciplinarno, eventualno sodno.
Vsako rabo orožja je takoj naznaniti pred-stojnemu oblastvu, ki mu je obenem obširno in verodostojno poročati o natančnem dejanskem stanju.
§ 56.
Lečilni stroški in stroški za prehrano v bolnici za detektive in detektivske uradnike, ki so bili v službi ranjeni, se povračajo iz državnih sredstev. Za druge lečilne in oskrbne stroške pa morajo detektivi in detektivski uradniki, če obole, skrbeti sami.
§ 57.
Drugače veljajo za detektivske uradnike in detektive določila službene pragmatike (zakon z dne 23. junija 1914., drž. zak. št. 15).
§ 58.
Predsedništvu deželne vlade za Slovenijo je pridržano, da se po svojih uradnikih, odposlanih v to svrho, prepričuje o enakomernem izvrševanju predpisov tega štatuta, osobito glede šolanja in vedenja detektivov in detektivskih uradnikov.
§ 59.
Pričujoči organizacijski štatut stopi v veljavo z dnem, ko izide v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo».
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 9. junija 1921.; št. 6303.
Predsednik deželne vlade:
dr. Baltič s. r.
----—-----------------
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Št. 2389.
Iskas o stanja živtiskili kažnih kalmi ? Si@?enžii s die 25. junija 1921.
Opazka: Imena okrajnih' glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem
Preds. 835/4/21—1.	3—3
Razpis.
Oddado se mesto sodnega predstojnika v Logatcu in po eno sodniško mesto v Litiji in v Škofji Loki.
Rok za vložitev prošenj do dne 1. avgusta 1921.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 71. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 24. junija 1921.
Cg I a 248/21—1.
Oklio.
10(33
Zoper odsotnega Antona K a j f e ž a, trgovca v Banjiloki pri Kočevju, je podala pri deželnem sodišču v Ljubljani «Impex», eksportna in importna družba v Ljubljani, zastopana po drju. I. Benkoviču, tožbo zaradi 11.997 K.
Pivi narok se določa na dan -	7. julija 1921.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
V obrambo pravic Antona Kajfeža se postavlja za skrbnika gospod dr. Pegan, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal, dokler se toženec ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
, dne 22. junija 1921.
C 87/21—1.	•	1066
Oklio.
Alojzij Korošic, posestnik v Kranju, je vložil zoper Tomaža Mola, Matevža Nabernika in Nežo F u c h s o v o, oziroma njih neznane dediče, tožbo zaradi zastaranja terjatev.
Narok je določen na dan
ob devetih. 6. julija 1921.
Tožencem se postavlja za skrbnika gospod Rajko Peterlin v Kranju.
Okrajno sodišče v Kranja, oddelek III., dne 29. junija 1921.
Bražbeni oklic.
1070
V zapuščinski zadevi po pok. Karlu S e u n i g u, trgovcu v Ljubljani, bo po sklepu okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. junija 1921., A I 1127/18/159, prostovoljna javna dražba trgovskega blaga, ki je v zapustnikovih trgovskih lokalih v Ljubljani, Prešernova ulica št. 12, dne
6.	j u 1 i j a 19 21. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, potem naslednje dni vsakokrat od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Trgovska zaloga sestoji ponajveč iz usnja in čevljarskih potrebščin.
Dražbeni pogoji se bodo razglašali pred vsakokratno dražbo ustno. _	. „ ,
Dr. Karel Schmidmger s. r„
notar kot sodni komisar.
T 139/21—3.
Amortizacija.
1032
Na prošnjo Franca Pahernik a, veleposestnika v Vuhredu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih delnic, ki jih je prosilec baje izgubil: Delnice št. 280 do vštete št. 289 po 200 K, ddto. Ljubljana dne 20. novembra 1909., ki jih je izdala hotelska delniška družba «Triglav» in ki se glase na ime: Franc Pahernik.
Imetnik teh delnic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 1. julija 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so delnice brez moči.
Firm. 1229, zadr. VI 210/5-
b)	Kmetijska gospodarska zadruga v Dolenji vasi
pri Cerknici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Franc Martinčič, vstopil pa je v načelništvo Franc Šparemblek v Dolenji vasi št. 1.
Firm. 1295, zadr. IV 117/30.
c)	Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil jo iz načelništva Martin Dimnik, vstopil pa je v načelništvo Ivan Lampret, zasebnik v Stražišču št. 159.
Firm. 1296, zadr. VI 287/16.
č) «Samopomoč», gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v okolici politične ekspoziture v Cerknici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva je, izstopil Anton Rožanc, vstopil, pa je v načelništvo Anton Tavčar, davčni izterjevalec v Cerknici.
Firm. 1302, zadr. VI, 67/13.
d)	Zadruga za vnovčevanje lesa na Češnjici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, nastopna izprememba:
Firma se je vsled končane likvidacije izbrisala.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 22. aprila 1921.
Objava.
Za študijsko leto 1921./1922. so izvoljeni Ijanski univerzi:
za rektorja: redni profesor dr. Gregorij
za dekana filozofske fakultete: redni dr. Artur G a v a z z i;
za dekana juridične fakultete: redni dr. Metod Dolenc;
za prodekana juridične fakultete: redni dr. Rado Kušej;
za dekana medicinske fakultete: redni dr. Alfred Serko;
za dekana tehnične fakultete: redni dr. Maks S a m c c;
.za dekana teološke fakultete: redni dr. Franc G rive c.
na Ijuh-
K r e k; profesor
profesor
profesor
profesor
profesor
profesor
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 30. junija 1921.
Št. 7738.
R&zgl&s.
Za pričetek prihodnjega šolskega leta 1921./1922. se razpisujejo na državnik srednjih šolah in učiteljiščih nastopna ravnateljska mesta:
I. na državni realni gimnaziji v Ljubljani;
II.	na državni realni gimnaziji v Novem mestu;
III.	na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani;
IV.	na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru.
Pravilno opremljene prošnje, naslovljene na poverjeništvo za uk in bogočastje, naj se vlože po uradni poti pri višjem šolskem svetu najkesneje do dne 15. julija 1921.
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 24. junija 1921.
Predsednik: dr. Beuk s. r.
znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Logatec: Stari trg 1: 7.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenski!) konjih.
Brežice: Zakot 1:1. Celje, politična ekspozitura Mozirje: Bočna 2:4, Kokarje 3: 3, Ljubno 2:2, Luče 2:2, Rečica 1:1. Kranj: Naklo 2:2, Preddvor 1:1, Stara Loka 1:1. Ptuj: Obrež 1:1, Središče 1:1.
Garje konj.
Kočevje: Ribnica 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Litija: Stekanja vas 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Trnovci-Sela 1:1. Slovenjgradec: Trbonje 1:2.
Garje ovac.
Celje, politična ekspozitura Mozirje: Luče 8:12, Solčava 2:8. Kranj: Oselica 1:1, Sv. Ana 1:2. SIo-veejgradec: Šmartno ob Paki 2:2.
Pasja steklina.
Krško: Čatež 1:1, Mokronog 1:1, Št. Rupert 1:1. Maribor: Fram 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Veliki Obrež 1:2. Črnomelj: Božjakovo 1:1, Dobliče 1:4, Radoviča 1:1, Semič 1:2. Kočevje: Struge 1:1. Konjice: Konjice 1:1. Krško: Kostanjevica 1:1, Raka 1:6. Ljubljana okolica: Račna 1:4. Litija: Češnjice 1:1, Krka 1:2, Leskovec 1:1. Murska Sobota: Čentiba 1:3, Petanjci 1:1. Novo mesto: Trebnje 1:2, Žužemberk 2:2. Ptuj: Brebrov-nik 1:1, Gajovci 1:2. Maribor mesto 1:1. Ptuj mesto 1:1.
Svinjska rdečica.
Kamnik: Kamnik 1:1, Mengeš 1:1, Moravče 2:2. Kočevje: Sv. Gregor 1:1. Konjice: Radeški vrh 1: 2. Litija: Bukovica 1:1, št. Vid 1:1, Veliki Gaber 1:1, Žalna 1:1. Ljubljana okolica: Borovnica 1:1, Devica Marija v Polju 1:1, Dobrunje 2:2, Horjulj 1:1, Šent Vid 1:1, Vrhnika 2:3, Zgornja šiška 1:1. Ljutomer: Grabonoš*!: 1, Pristava 1:1. Logatec: Gorenji Logatec 2:2. Murska Sobota: Grlinci 1:1, Lukačovci 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Kog 1:1, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1. Maribor mesto 1:1.
Tuberkuloza govedi.
Murska Sobota: Beltinci 1:1.
Prestale so r
Svinjska rdečica.
Kamnik: Brezovica 1:2. Kranj: Selce 1:1. Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju 1:4. Ljutomer: Gerlava 1:3, Kamenščak 1:1. Murska Sobota: Ska-kovci 1:1. Ptuj: Brebrovnik 1:1. Hermanci 1: 2, Ru-neč 1:1.
V Ljubljani, dne 25.junija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu poverjeništva: Paulin s. r.
Razglasi dragi!) uradov in oblastev.
Št, 21/21.	1064
Razglas.
Preizkušnje iz državnega računarstva se začno v poletnem terminu v četrtek dne 2 8. juli j a 19 21.
Prosilci naj svoje prošnje, pravilno opremljene in kolkovane, vlože do vštetega dne 14. julija 1921.
pri predsedniku podpisane komisije, finančni računski oddelek v Ljubljani. Prošnjam je priložiti krstni list, zrelostno izpričevalo in izkaz o poklicu (dekret o imenovanju).
V	prošnji bodi natančno navedeno, kateri pripomočki so služili prosilcu pri učenju.
V	Ljubl jani, dne 26.junija 1921.
, Izpraševalna komisija iz državnega računarstva.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 9. junija 1921.
Razglas.	880
V zadružnem registru se je vpisala danes pri za-drugah:	Firm. 1223, zadr. IV 88/26.
a) Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pod ,	šmarno goro,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je iz načelništva Franc Ježek, vstopil pa je v načelništvo Alojzij Tomšič v Tacnu št. 17.
Št. 1681.
Razpis učiteljski!! služb.
Razpis učiteljskih služb v ljubljanski okolici, objavljen v Uradnem listu 61 z dne 6. junija 1921., je popraviti tako, da so v Mostah razpisane štiri službe za učitelje in dve službi za učiteljici (namesto 5 in 3).
V Zgornji šiški pa je razpisana služba za učiteljico ali učitelja.
Rok je podaljšan do dne
10. julija 1921.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 25. junija 1921.
*
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.