THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Slovenec
prvi slovenski list v ameriki.
Geslo: Za vero in narod — za pravico In resnico —- od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSXI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 77.
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. APRILA — FRIDAY, APRIL 20, 1928.
LETNIK XXXVII.
ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER ŠE NI POVEDAL SVOJEGA MNENJA O KELLOGGOVEM PREDLOGU. — VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA BO VSESTRANSKO PODPIRAN. — TUDI LIGAŠI SE STRINJAJO Z AMERIŠKO IDEJO.
London, Anglija. — Želja Zed. drž. je bila, ko se je velesilam predložilo prepise predloga za ohranitev miru, naj bi se na ista takoj odgovorilo, ne pa z odgovori zavlačevalo. Kolikor je znano, nimajo velesilo namena zavlačevati. Vendar je tako stvar treba dobro pretehtati od vseh strani. Kolikor je znano, kar se sliši izza kulis, ameriška ideja za ohranitev miru ne bo naletela na gluha ušesa. Francija se strinja, tako tudi Nemčija in Japonska. O Angliji se je dvomilo, a tudi od tam prihajajo zadovoljiva poročila, celo uradniki Društva narodov ne nasprotujejo ideji.
Angleški zunanji minister Sir Austin Chamberlain še ni •preštudiral vsebine predloga, kr>r je odsoten iz Londona. Pa
li ko se bo vrnil, kar bo kon-c* ni tedna, ne bo v stanu takoj odgovoriti, ker se bo moral po-pre.i posvetovati s predsedniki dominijskih vlad.
Med angleškimi političnimi voditelji veje zdaj povsem drug veter, kakor je pred letom dni, namreč o zadevi, ki se nanaša na izločitev vojne. Ko je Francija sklenila, da bo podpisala pakt z Ameriko, še ni bilo čutiti v Angliji ničesar, kar bi dalo povod, da bi se lahko trdilo, da se Anglija strinja s predlogom. Zdaj pa poročajo, da se angleški politiki tako zelo strinjajo s Kelloggovem predlogom, da če bi se tozadevna pogajanja razbila z drugimi velesilami, bi Anglija podpisala separatni pakt z Zed. drž.
katastrofalnF požar.
Nad tisoč poslopij uničenih po požaru na Japonskem. — V razvalinah je tudi šest bolnišnic.
Tokio, Japonsko. — V severnem delu Japonske leži mesto Hirosaki. Le-tam je izbruhnil ogenj, ki je skozi sedem ur divjal, predno je bilo gasilcem mogoče, da so ga dobili pod kontrolo. Nad tisoč hiš je uničenih. V razvalinah je tudi ena cerkev, štiri šolska noslop-ja, dve banki in šest bolnišnic. O smrtnih žrtvah ne poročajo; materijalna škoda je velika.
-o-
POŠTNI PROMET PREKO ATLANTIKA Z RAKETO.
Berlin, Nemčija. — Pri O-pel Automobile kompaniji se bavijo s poizkusi, raketi podobnega letala, s katerim bi tako rekoč, vrgli iz Evrope v A-meriko pošto. Kakor spuščamo v zrak umetni ogenj, tako nameravajo spustiti v zrak raketo, ki bi vsebovala pošto in bi švignila preko Atlantika.
Rakete, kakršne imajo zdaj, dosežejo visočino šestih milj s hitrostjo več sto milj na uro. Izumitelj pa trdi, da bo v kratkem preizkusil novo zračno raketo, ki bo dosegla visočino 60. milj. — Na svetu je dandanes vse mogoče.
massachusetts še vedno za coolidgea.
Svojim ušesom ne morejo verjeti, da so slišali "I do not choose". — Boje se demokratov, da bodo odnesli državo. — Coolidge nepremičen.
Boston, Mass. — V nobeni državi naše velike republike ni takih neverjetnih Tomažov, kakor v državi Massachusetts. "I do not choose", besede, katere je predsednik Coolidge izustil dovolj glasno in razumljivo, so sicer dosegle tudi ušesa massachusettskih republikancev, le-ti pa so tako neverjetni Tomaži, da niti svojim u-šesom ne verjamejo.
"O. what a pal is Cal", ta refren bo moral iti v ozadje, kakor pravimo, čas zaceli vse rane, gotovo bo tudi to. Kaj je vendar vzrok, da se republikanci države Mass. ne morejo strinjati s Cooledgevo izjavo, da ne bo več ronal za predsednika ? Največji vzrok je ta, ker se boje demokratov, ker imajo zdaj, po njihovem mnenju, prosto pot v Belo hišo. Nikogar ni zdaj, ko ni Coolidgea, tako menijo, ki bi demokrate zadržal na njihovem pohodu in bo večina glasov republikanskih. prešlo za demokratske kandidate.
Največji neverjetni Tomaž ie bivši senator William M. Butler, predsednik republikanskega narodnega komiteja. Še do zadnjega je vedno upal, da se bo Coolidge premislil, a tudi to upanje je zdaj splavalo po vodi. Dobil je pismo iz Wa-shingtona. v katerem se mu je ponovno potrdilo, da kar je molčeči Cal rekel, to drži.
DRZNA NEMŠKA LETALCA.
potres v peru in mehiki.
Hiše porušene in veliko število oseb je bilo ubitih po potresu. — Potresni sunki se še vedno ponavljajo. — Tudi iz Ogrske poročajo o potresu.
Lima, Peru. — Iz Macusani države poročajo, da se tam še vedno ponavljajo potresni sunki. Veliko število hiš je porušenih in mnogo oseb je prišlo ob življenje. Mesto Ituata je v razvalinah in mnogo družin brez strehe.
Iz Ayapata poročajo, da se je odprla zemlja in več poslopij je v razvalinah. V Essuila-ya je plast zemlje zasula štirideset Indijancev. San Gaban gorovje, kjer prebivajo tudi ljudje, je popolnoma odrezano od ostalega sveta; vse ceste vodeče do hriba so zametane z ruševinami in brzojavne napeljave so potrgane.
Mexico City, Mehika. —■
Prebivalstvo mesta Oaxaca, ki je glavno mesto države istega imena, so noč od torka na sre-

Slika nam predstavlja kapitana Herman KoehJ-a (levi) in barona von Huenfelda (desni), ki sta v družbi Irca, polkovnika Fitzmaurice z nemškim letalom Bremen prispela iz Evrope v A-meriko, kar se doslej še ni nobenemu posrečilo.
žrtve v nikaragui.
Mornariški tajnik izpovedal, da je bilo med vojaki Zed. drž. v Nikaragui že 21 smrtnih žrtev; 45 je pa bilo ranjenih. — Nikaraguancev j*; padlo nad 200.
Washington, D. C. — Mornariški tajnik Wilbur je predložil senatu poročilo o stanju ekspedicijskih čet v Nikaragui, iz katerega je razvidno, da je padlo 21 Stric Samovih vojakov v bojih z uporniki generala Sandina in 45 je bilo ranjenih. Kolikor je'v znano, Nikara-guanci. imajo 202 mrtva. Posebni stroški za vzdrževanje ekspedicijskih čet je nad poldrugi milijon dolarjev: celokupni stroški pa znašajo nad tri in pol milijone dolarjev. V poročilu tudi omenja, da bi tudi če bi naši vojaki v Nikaragui bili na postajah in ne zasledovali upornikov, potrošili za preskrbo nad dva milijona dolarjev.
Wilbur je predložil poročilo senatu vsled tega, ker so .člani radikalnih republikancev protestirali, ker ameriški vojaki vršijo policijsko službo v Nikaragui na naše stroške. Iz tega vzroka se je tudi zadrževalo, da ni bil sprejet predlog za dovoljenje izdatkov v znesku 364 milijonov dolarjev za mornarico.
Wilbur je tudi priznal, da so ameriške čete ubile par civilistov v NikarAgui, k temu pravi, da se je to zgodilo po nesreči. Porušili so tudi več hiš, tudi to je bilo. neizogibno, trdi mornariški tajnik.
delavske vesti.
do prestali na prostem. Iz spanja jih je prebudil potres, vse je hitelo iz hiš. Porušenih je več hiš in vlaki so bili zadržani, ker je na več krajih zemlja zasula železniško progo.
Iz Budimpešta, Ogrsko, tudi prihajajo poročila, da so čutili silne potresne sunke. O škodi ali človeških žrtvah ne poročajo.
Operatorji si ne pustijo krajšati pravice, da bi ne smeli obratovati z neunijskimi delavci. — Ženske aretirane v Bridgeportu.
Washington, D. C. — J. G.
Bradley, predsednik od E!k River Coal kompanije v West Virgin i j i, ne more verjeti, da bi bila kakšna sila na svetu, ki bi lahko operatorjem zabrani-la, da bi ne smeli obratovati z neunijskimi delavci. Pri senatnem zasliševanju je rekel, da njegova kompanija dela že 21 let z neunijskimi delavci. Potrdil je tudi. da je plača nizka, od leta 1928 do 1927 se je sukala od $2.50 do $7.00 dnevno. Tudi to je trdil, da imajo dobiček od tega le odjemalci premoga.
St. Clairsville, O. — Shady Side Coal kompanija, majhen premogovnik v bližini Bridge-r»orta, kjer delajo skebi, je močno zastražen. Tukaj so bili postavljeni piketi. V torek so pa kompanijski stražniki navalili na nje in aretirali 41 oseb, med temi pet žensk.
-o-
VELIKA DEDŠČINA.
Montreal, Kanada. — 22. marca je v Cannes na Francoskem umrl kralj tobaka, Sir Mortimer B. Davis, ki je zapustil imetje, vredno 100 milijonov dolarjev. Vdova in sin, Mortimer B. Davis Jr., ki je poročil neko plesalko, si bosta delila zapuščino. Posebej bo pa še sin dobil osebno očetovo lastnino.
-o-
PADEL POD VLAK, ODTRGALO MU JE NOGO.
Marinette, Wis. — Irvin Bu-heim, star 19 let, uslužbenec Northern hotela, je nesel pošto k vlaku. Nesreča pa je hotela, da je padel na progo baš v trenutku, ko je vlak privozil v postajo. V zadnjem hipu se je še pognal, da bi se rešil, a nogo je kolesje zagrabilo in mu jo odtrgalo.
KRIŽEM SVETA.
—	Perugia, Italija. — Kmetje, ki so tukaj kopali na polju, so naleteli na ostanke katakomb, v katerih so se skrivali prvi kristjani.
—	Oslo, Norveško. — V Bergenu so zgradili ladjo, katero bo Byrd rabil pri njegovi ekspediciji na južni tečaj. Te dni so nameravali z njo odriniti proti Ameriki, a so še pravočasno zapazili neko poškodbo na sprednjem delu. Domnevajo, da so na delu neki zarotniki. Ladjo so takoj spravili nazaj v ladjenico, kjer bodo škodo popravili.
—	London, Anglija. — V reki Temzi sta skupaj trčila parnik Alunia, Cunard družbe in neka tovorniška barka. Parnik je zadobil velike poškodbe. Pristal je v Tilbury, kjer so se potniki izkrcali.
—	Berlin, Nemčija. — Mrs. Herman Koehl, soproga pilota letala Bremen, s katerem je preletel Atlantik, je na poti proti Newyorku, kjer se bo sestala s svojim soprogom.
—	Pariz, Francija. — Poročnik Michael de Troyat, preizkuša svoje letalo, s katerim namerava poleteti iz Pariza v Newyork. Njegovo letalo je podobno "Spirit of St. Louis", s katerim je poletel Lindv iz Amerike v Pariz.
—	Tripoli, Libya. — Italijanska kraljeva dvojica ter prinezinji Giovanna in Maria, so tukaj pristali s kraljevo jah-to Savoia. V pozdrav so domačini oddali 10') topovskih strelov.
—	Cape Town, Južna Afrika. — Alan Cobhan, sloviti angleški letalec, o katerem je bilo poročano, da je pogrešan in «50 ga že imeli za mrtvega, se je oglasil iz Accra. Poroča, da je imel sitnosti z letalom in je bil primoran pristati na zemlji. odkjer pa ni mogel brzoja-viti.
Benton, 111. — Clyde Flee-heart, star 3 leta, se je igral na ulici, ko pridrvi z avtomobilom mimo 16 letni Earl Platter, ki je dečka povozil, bil je na mestu mrtev. — Starši ne puščajte mali otrok brez varstva !
VISOKA STAROST.
Chicago, 111. — Mrs. Marea Lange je v sredo obhajala svoj 104. rojstni dan. Živi pri svoji omoženi hčeri, Mrs. Mary Olson, 1523 Washburne avenue. Starka je še gibčna in zdrava, je lahko vse, le mesa se ogib-lje, za katerega pa ni nikoli posebno marala.
-o-
V POSTELJI SE JE ZADUŠIL
Chicago, 111.—Francis Meagher, star 32 let, 9820 Avenue J, je ponoči v postelji potegnil odejo čez obraz, pod katero se je zadušil. Zjutraj so našli mrtvega v postelji.
-o-
SNEG V NEWYORKU.
New York, N. Y. — Tudi Newyorčane vleče za nos letošnja spomlad. V torek je snežilo in živo srebro je padlo na 33 stopinj nad ničlo. V Chicagi nam pa prijetno sije solnce, lene vemo kako dolgo bomo deležni te dobrote.
Iz Jugoslavije,
OPOZICIJA V SKUPŠČINI PROTI STABILIZACIJI	DENARJA IN PROTI INOZEMSKEMU POSOJILU	— NJIHOVO DELO ŠKODUJE UGLEDU DRŽAVE	— DRUGE ZANIMIVE VEST!.
Jugoslovanski kredit v inozemstvu.
Dobro je. da je opozicija, a tud i ta le do gotovo meje. Naravnost škandalozna pa je o-pozicija v jugoslovanski vladi, ki se je spozabila celo do ob-strukcije proti stabilizaciji dinarja in proti inozemskemu posojilu. Zastopnik Jugoslavijo, ki je na Dunaju piše sledeče :
Sem že dolgo v zvezi s tukajšnjim pravnim zastopnikom mogočne amerikanske finančne skupine, ki je tekom let po vojni investirala že ogromne milijone dolarjev v Evropi, pri nas pa še prav nič. Prav ta zastopnik pa ima zaslugo, da se je finančna skupina končno odločila, da poskusi tudi v Jugoslaviji z večjimi komunalnimi posojili. Preživel je ta mož več mesecev v naših mestih, posebno dolgo v Zagrebu in Belgra-du in napisal je skoro tisoč strani obseženo studijo o naših gospodarskih razmerah, o naših naravnih bogastvih in o naši dosedanji nezmožnosti, da bi svoja prirodna bogastva znali tudi izkoriščati. Na podlagi tega gospodarskega poročila in slike o naših notranjih borbah, ki obstanka države nič ne o-grožajo, je finančna skupina dala pooblastilo, da sme njen tukajšnji zastopnik razširiti svojo delavnost tudi na Jugoslavijo.
Mislite pa si vi kaknega a-merikanskega možakarja, ki o Jugoslaviji skoro nič ne ve, do-čim izborno pozna D una i in Berlin. O Jugoslaviji tudi včasih kaj čita. To se navadno glasi: "Zopet vladna kriza v Jugoslaviji." Finančniki se navadno jako zanimajo za vladne krize, ki so jim nekak termometer za stabilnost režima in države same. Vladnih kriz se ti ljudje bojijo. Zdaj pa si mislite, kako vplivajo nanj vase neprestane krize, ,kajti imeli ste menda že 28 vlad v devetih letih. Dosegli ste rekord v svetovni zgodovini zadnjih let. — Pa imate tudi dovolj sovražnikov, ki skrbe za to, da vam vašo državo kolikor mogoče o-mažejo.
Med drugim piše dunajski dopisnik tudi to-le : Priznajmo, da je mnogo resnice v teh besedah. Posebno dogodki zadnjih časov v naši skupščini silno škodujejo kreditu države na zunaj. — Pri vas doma nihče ne more niti misliti, koliko je škodovala sama debata v Glavnjači. Mi vsi vemo, da je bila Glavnjača že davno pred Koroščem, da so vsi glavni grehi bili takrat,- ko je bil Pribi-čevič v vladi, ali ko dr. Korošec še ni bil osem dni minister, je moral nekako sedeti na obtožni klopi — in ako kdo. krivice odpravi, bo to on.
-o-
Velika zmaga krščanskih socialistov v Vevčah.
V papirnici v Vevčah so se vršile dne 28. m. m. volitve o-bratnih zaupnikov. Demokrati so napovedovali svoj veliki u-
speh, ki naj dokaže svetu kako moč so si priborili v tovarni med delavstvom tekom zadnjih dveh let. odkar se zastonj zaletavajo v močno in trideset let staro kršč. socialistično organizacijo v Vevčah. Odrezali so pa tako, da če bi bili dobi1 i tri glasove manj, ne bi dobili niti enega zaupnika. Vloženi sta bili dve listi in sicer: prva takozv. narodnega delavstva, druga pa lista krščanskih socialistov. Volivnib upravičencev je bilo 53:5. Volilo jih je !r>7. Od oddanih glasov je dobila prva lista (narodni delavci) in enega zaupnika, druga lista, (kršč. soc.) pa 1:>1 glasov in 7 zaupnikov. Nekaj glasovnic je bilo neveljavnih, količnik je pa znašal fil.
-o-
Dve nesreči.
Kovačič Marija iz Studencev pri Mariboru je padla na stopnicah ter si zlomila levo nogo. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. — Čevljar Stolnik Viljem pa si je z nožem vreza 1 globoko rano v desno nogo.
-o-
Rooaraki napad na Brezjah.
V noči od 25. do m. m. <c. ie v večernih urah utihotapil neznan moški v hišo corkveni-ka Jožefa Tavčarja na Brezjah št. -">6, občina Mošnje. O-krog polnoči je stopil v sobo pred posteljo služkinje Apoloni je Langusove ter ji z napetim samokresom v desni in z električno žarnico v levi roki zagrozil: "Molči I Denar ali življenje!" To je ponovil še dvakrat, dobil pa je vedno en in isti odgovor od Langusove, namreč, da denarja nima. Ivo je ropar spoznal, da denarja ne bo dobil, je rekel še: "Glejte, da o napadu molčite!", nakar je izginil v noč.
-o-
Umrl je v Domžalah v visoki starosti 83 let v pokoj en i strojni mojster gos p. Josip II a m peri. -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v stare«« kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo rčeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ________________$ 9.35
1,000 Din_______18.40
2.500 Din_____45.75
5,000 Din_______91.00
10,000 Din___________181.00
100	Lir..................$ 5.00
200	Lir __________________ 11.50
500	Lir ________________27.75
1000	Lir __________________ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraču-
. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati Merodajnc ■o cene dneva, ko denar sprejmem x
Nakazila se izvršujejo po pošti «i! pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARN« POŠILJATVE IZ STAREGA KR*.. JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovit« na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK, 485 W. 42nd ST, HEW YORK. N. T

AMERIKANSK1 SLOVENEC
Petek, 20. aprila, 1928.
AMEfilKANSKI SLOVENEC ---------- ^^
Minnajstarajii tloransld lut X
Uhaja nak ta f&rS asdd}, po-«addjkov m daevov po prt mikih.
Izdaja in tiska: CDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: <49 W. 22nd St.. Chicago, I|L Telefon: CANAL <K9|
45.00 . 2.50
Naročnin* t
Ca celo leto Ca pol leta -Za Chicago, Kanada In celo leto _______
Ca pol leta
Evropo:
_$6.00
_3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Ectabliabad 1891,
leaned dally, azcept Sunday, lion-day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING (CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year __
For half a year__
Chicago, Canada and
For one year _ --
For half a year___
___$5 00
_2.50
Enrope: _—$6.00
_3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na nred-ftiftvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu fe čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR s—Številka poleg vašega naslova na liatu znači, do Icedaj Imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tam veliko pomagate listo.
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Zakaj so Jugoslovani proti nettuDskim dogovorom
Nincič je bil pred petimi leti sklenil in podpisal z Italijo prijateljsko pogodbo za dobo petih let. Letos bi se imela obnoviti za nadaljnih pet let. Da se ni je vzrok to, ker Jugoslavija doslej še ni ratificirala nettunskih pogodb.
Nettunske pogodbe se nanašajo na srbsko italijansko pogodbo z leta 1879. ko je Srbija dovolila Italiji s pogodbo isto postopanje italijanskim državljanom, kakor Srbom samim. Ti dogovori se tičejo tudi nakupovanja nepremičnin v Srbiji po Italijanih. Po teh dogovorih je bil Italijanom nakup dovoljen. Zdaj pa Italija zahteva, da bi se ti dogovori raztegnili na celo Jugoslavijo, ki bi dovoljevali italijanskim državljanom nakup posestev v petdeset kilometrov širokem obmejnem pasu. Ravno to pa Jugoslovani na noben način ne morejo dovoliti kar tako in ravno ta točka je dvignila najjačje ogorčenje v jugoslovanski javnosti.
Zdaj je šele razumljivo vsakemu, zakaj Jugoslovani zahtevajo formalno izjavo glede italijanske politike v Albaniji. Znano je, da ima Italija ljudi, s katerimi ne ve, kam bi jih izselila. Ako se dovoljuje Italijanom nakupovanje posestev takoj ob meji, to pomeni direktno izpodrivanje našega naroda in pa direktno naseljevanje italijanskega življa v obmejne kraje Jugoslavije v mesta in vasi ob meji, ki so sedaj čisto jugoslovanske. V dobrih 25 letih bi bile vse obmejne vasi in mesta polna Italijanov in nastala bi nova "neodrešena Italija". Ravno v tem tiči vsa politika lakomne Italije.
V Albaniji pa hoče imeti Italija proste roke. Koče imeti kajpada nad Albanijo nekak uradni protektorat, a obenem pa hoče igrati zakulisno hinavsko ulogo. Albanija naj ji služi za intrigiranje proti Jugoslaviji.
Narodni čut in ljubezen do domače grude, sta tisti faktor, ki na noben način ne dovoljuje Jugoslovanom, da bi podpisali nekaj v svojo lastno škodo. Taki odgovori bi bili za Jugoslovane naravnost izdajalski.	%
Borba y premogarski organizaciji.
Taktika vodilnih uradnikov premogarske organizacije na polju mehkega premoga ne ugaja rudarjem. Sedanja taktika uradnikov premog, organizacije je, da se dovoljujejo tudi dis-triktni dogovori, to je, da družbam, ki sprejmejo dosedanjo jacksonvillsko mezdno pogodbo se dovoli obratovanje.
Mnenje vodilnih uradnikov kot Lewisa in drugih je, da to-časne razmere ne dovoljujejo enotne akcije, to je splošne stavke. Navajajo razne vzroke, kot, da so po vzhodu
in zapadu
ze preveč organizirani premogarski obrati na podlagi odprte delavnice. Zato trdijo, da bi jih tak enotni naskok le še bolj potisnil na polje odprtih delavnic.
^ Seveda na drugi strani, zlasti po okrožjih, kjer traja stavka se sedaj ze nad leto dni, je pa drugo mnenje. Tu je trpljenje in revščina na višku. Tu rabijo pomoči, ne samo trenutne gmotne, marveč tudi pomoči, da bi že konečno enkrat prišlo do kakega sporazuma, da bi zamogli zopet prijeti za delo in si sami služiti svoj lastni kruh.
Brezdvomno imajo zadnji prav. Ako je organizacija za vse in katerih pravil se morajo držati vsi, in v kateri naj ima vladati bratstvo in nuditi medsebojno pomoč tedaj naj se isto izvaja na celi črti enako, drugače je brez pomena. Saj vendar nihče ne more ugovarjati, da ako bi lansko leto, takoj ko je stavka začela, nastala splošna stavka, da bi vsi odložili'orodje bi premoga kaj hitro zmanjkalo. Tistih par neunijskih pre-mogokopov na vzhodu in zapadu bi ne producirali dovolj Vsaj na jesen bi bili primorani premogarski baronje pristati na tak ah tak sporazum. Javnost bi jih v to primorala, če
pgM
ne pa bi
bila primorana država poseči vmes. Prišlo bi do gotovega konca. Tako pa, ko se tam, kjer rabijo premog obratuje, kjer ne, pa ne, s takim cincanjem pa ne bo take potrebe za premogarske barone prav nikoli. Še lahko leta in leta se tako vleče naprej. Ce pa ravno kje pride do tega, da bodo premog potrebovali, pa podpišejo za en čas jacksonvillsko pogodbo, pa je. Kdor ni slep ta vidi, da tako cincanje škoduje splošnosti ameriških premogarjev.
Ako voditelji premogarske organizacije nočejo to uvideti, bodo prej ali slej primorani to uvideti, ker nastop premogarjev samih jih bo v to primoral. V Illinoisu so že v teku frakcijski boji, ki se vedno bolj širijo. Vzroki, da so nastali so v tem, da se voditelji premogarjev trdovratno drže svoje cincarske taktike in sistema distriktnih dogovorov.
SMRTNA KOSA V LA SALLE.
La Salle, III.
Zadnjo nedeljo ob 3. uri popoldne je preminul tukaj do-broznani rojak Frank Šebat, star 56 let. Bil je bolehen že več časa, zadnje štiri dni pred smrtjo pa se mu je stanje tako poslabšalo, da je preminul. V La Salle je bival nad 25 let. Rodil se je leta 1872. v Sloveniji. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Nežo Šebat, eno hčer v Gary, Ind. dve hčeri doma in tri sinove. V Ameriki dalje zapušča dva popol brata in eno sestro. Pogreb se je vršil v sredo dopoldne 18. aprila iz cerkve sv. Roka s sv. mašo in od-tam na pokopališče sv. Vincen-cija. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Rev. Frančišek Šaloven. Vsem žalujočim sorodnikom naše iskreno soža-Ije! Pokojniku pa sveti večna luč in naj počiva v miru!
Družini Mr. in Mrs. Frank Mlakar pa je umrl te dni eno leto star sinček na 2044 Cro-sat Street. Bil je bolan okrog dveh tednov. Pogreb se je vršil v ponedeljek. Žalujočim starišem naše globoko sožalje, malemu pa obilo nebeškega veselja med krilatci nad zvezdami !
Poročevalec.
-o-
KAKO SO PRAZNOVALI VE-
LIKONOČ V OTTAWI?
Ottawa, III.
Lepe spomladanske dneve smo že imeli malo pred velikonočnimi prazniki. Za praznike pa smo dobili mrzlo vreme, kakor gotovo po večih krajih drugod. Ljudje, ki so si za praznike nabavili lepe spomladne obleke so iste morali spraviti in pustiti doma, pa obleči kožuhe in težke suknje in kape.
Pred velikonočno nedeljo smo šli v La Salle in opravili svojo versko dolžnost. Tudi blagoslovljenje velikonočnih jestvin so nesle tja naše žene tako, da smo imeli vse v najlepšem redu za praznike. Obhajali pa smo praznike po lepem slovenskem običaju in v najlepšem redu.
Drugače je pri nas vse posta-rem. Na društvenem polju se še najbolj živahno giblje naše žensko društvo sv. Terezije, štev. 17. DSD. Jaz jim čestitam. Sedaj se pripravljajo, da priredijo veselico v korist društva. Prav tako in le tako naprej.
Če kdo, ima srečo naš vredni prijatelj Jos. Videč. Dne 19.
marca je nameraval obhajati svoj god ker je Jože. Ali na ta dan ga je presenetila gospa Štorklja in mu je ravno za njegov god prinesla zdravega sinčka, zakar njemu in soprogi prisrčno čestitam. Le skrbelo me je, kako ime mu bodo dali: Moje mnenje je bilo: ker ima že enega sinčka, ki ima tudi očetovo ime, naj bi jih takole krstili. Oče naj bil Jože štev. 1., prvi sinček Jože štev.
2.	in drugi sinček pa Jože štev.
3.	Pa so me pri tem predlogu že prehiteli. Predno sem prišel jaz s tem predlogom na dan, so ga že krstili za Antona. Bom pa drugič bolj uren.
Naj bo to za danes vse, se pa še drugič kaj oglasim.
Nick Kozarich. -o-
KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU ?
Joliet, III.
Kakor že poročano imeli smo v naši župniji sv. Jožefa sv. misijon po 10 letih. Trajal je od 25. marca do 1. aprila, katerega je vodil slavno znani č. g. misijonar Odilo Hajnšek z vso požrtvovalnostjo. Naša prostrana cerkev je bila vsakdan napolnjena ljudi, zjutraj in zvečer. Poslušali smo krasne pridige in poduke. Častiti gospod je bil ginjen, ker je videl, da njegov trud ne bo zastonj, da seme Božje besede bo obrodilo obilen sad. Še tem večja slavnost pa je bila ob sklepu, ker je bila tudi 40 urna pobožnost in papežev blagoslov. Vse to bo nam ostalo v trajnem spominu! Preč. g. misijonarju izrekamo najiskrene-jo zahvalo!
Dne 28. marca je dobil rojak Marko Petrič svojo druži-nico k sebi iz stare domovine iz Rosalnic pri Metliki. Ženo in dve hčerke. Potovali so 18 dni po suhem in vodi. Prišli so vsi trije zdravi do svojega o-četa in soproga, katerih jih je z veseljem sprejel. Bog vas ohrani skupaj zdrave na mnogo let!
Poročevalec.
-o-
SLABE RAZMERE VSEPOVSOD.
Woodstock, 111.
Cenjeni g. urednik: — Naročnina mi je potekla in treba jo je zopet obnoviti, ker brez tega lista bi težko	Preje-
mam tudi dva glasila, a za novice in razne zanimivosti pa mi služi Amerikanski Slovenec, ki je vse hvale vreden list.
Tu ni Slovencev. Menda sem edini Slovenec v tej naselbini, vsaj še doslej nisem nobenega srečal. Delavske razmere niso nič kaj prida. Jaz sem prišel tu gori iz južnega Illinoisa še v jeseni. Dobil sem delo v tovarni, kjer izdelujejo pisalne stroje. Delo je od kosa in človek mora delati, kakor bi kače pobijal, pa se le komaj pride od $4.50 do $5.00 na dan. Delo pa tudi ni stalno. Okrog Božiča smo bili precej časa doma in delali le po par dni na teden. Delo se tu ne dobi. Vsak dan pride veliko ljudi iskati dela ali zastonj. Govori se nekaj, da bo še slabše.
Nekam slabi časi se obetajo na svetu. Doma, odkjer prihajam zatirajo naše ljudi Italijani, da nimajo obstanka. Tu pa zopet take razmere, da kar danes zaslužiš, jutri že porabiš, ko nimaš dela. Človeka ne ceni nihče nič. Samo če ima od tebe kdo kaj koristi, potem te še ceni, drugače ne.
Pozdravljam tudi jaz vse či-tatelje tega lista in mu želim, da bi še bolj napredoval, kakor je doslej.
J. R., naročnik.
-o-
PISMO OD MRS BOŠNJAK.
Mrs. Mary Bošnjak, ko je čitala o Budweiser hmelju in sladnem sirupu oglas v listih, piše, da je srečna, da ni oglasa prezrla, ki ji je dal dobro idejo, da se je prepričala sama o kakovosti. Mi Jugoslovani poznamo slad (malt), ker ga naša dežela producira veliko množino. "Nisem mislila," tako pravi Mrs. Bošnjak, "da je Budweiser-jev slad tako fin artikel za pecivo. Je nekaj, kar bi morala vsaka gospodinja imeti doma." — Vsak dom, kjer prebivajo Slovenci bi morali imeti slad. Jugoslovani so eksperti v fabriciranju slada, pa tudi so oprezni in kupujejo najboljše. V tem slučaju je "Hop Flavored Budweiser Barley Malt Syrup" najboljši, ker Anheauser Bush kompanija, ki ima dolgoletne izkušnje je po imenu znana vsakemu Slovencu zato pa zdaj oglaša v slovenskih listih, da bo zahtevo po njem še povečala, kar si naj zapomniji tisti, ki slad kupujejo v večjih množinah za prodajo.
šraOMlŠoSLAVIJE.
Starčka vrgel v 80 metrov globoko brez dno.
Nedavno je bil v bližini Gračaca izvršen strahovit zločin. 701etni starček Mile Brujič iz Tomingaja je odšel dne 3. marca v Resnik-planino. Ob 10. uri zjutraj so slišali pastirji še neko klicanje na pomoč, nakar je starček izginil. Sledovi krvi so vodili do globokega, še neraziskanega prepada. Ljudje so spoznali, da je bil starček najprej ubit, nato pa je zločinec vrgel njegovo truplo v prepad. O zločinu so bili obveščeni orožniki. Ko so ti prišli z vaščani k prepadu, so iskali primernega človeka, da bi potegnil Brujičevo truplo iz prepada. Vsi vaščani so odklonili, le nekaj najpogumnejših se je izjavilo za to pripravljenim, zahtevali pa so 30,000 dinarjev nagrade. Tedaj se je
oglasil orožnik Marinkovič in dejal, da potegne truplo zastonj iz brezdna. Spustili so ga po vrvi navzdol. V globini 80 metrov je res našel starčevo truplo. Po nevarnem dviganju, pri katerem bi se vrv kmalu pretrgala, je le prišlo na dan truplo, za njim pa še pogumni orožnik Marinkovič. Vaški župan mu je takoj podaril kot nagrado 1000 Din, bratje u-morjenega starčka pa so mu obljubili 4000 Din. Kot nujno sumljivega tega umora so aretirali moža pokojnikove vnukinje Luko Žarka. Ta ne more dokazati v kritičnem času svojega alibija, razen tega pa so našli na njegovi obleki še krvave sledove. Žarko je umoril Brujiča najbrže radi tega, ker je mislil, da bo za njim podedoval večje premoženje.
tatice Jaršah V ba-
Tatica perila.
O aretaciji poklicne Danice Tomazinove v poročajo sledeče: raki v Jaršah, kjer je stanovala, so detektivi zaplenili ogromen kup perila, ki ga je Toma-zinova pokradla v jeseni in pozimi v Ljubljani. V sobi kriminalne razvidnice je imel policijski agent g. Močan polne roke dela s sestavljanjem zapisnika in s sortiranjem perila. Prihajale so razne gospodinje, ki so pregledovale perilo ter ga reklamirale kot svojo lastno. Vsa soba je na mah dobila sliko kake trgovine s perilom. Tomazinova je zakrivila domalega vse tatvine perila, ki so se lansko jesen pripetile v Ljubljani. Tako je ukradla na Kongresnem trgu perici-Mariji Lampičevi voziček s perilom, vrednim 630 Din. last g. Franca Silvestra. Voziček so pozneje našli nekje pri Vevčah. Gospej Anici Petelinčevi v Gosposki ulici št. 19 je ukradla za 1499 Din perila, g. Ur-bančičevi v Florijanski ulici 17 za 455 Din perila, g. Ivanu Ku-navarju na Starem trgu 10 za 240 Din perila, g. Josipini Tr-glavovi v Zatiški ulici za 360 Din perila, g. Josipini Jugovi na Marijinem trgu št. 1 za 355 Din, g. Adeli Vidmajerjevi isto-tam pa za 280 Din perila. Skupno je Tomazinova pokradla za najmanj 4000 Din perila. Dalje je Tomazinova priznala, da je izvršila decembra oba vloma v klet realčnega sluge g. Marinška, kakor tudi vlom, ki se je izvršil dne 18. m. m. v isto klet. Tomazinova je bila svoječasno pri Marinšku za deklo in je torej dobro poznala razmere. Ilavno zadnji vlom pa je bil zanjo usoden, kajti Marinškovi so osumili vloma njo. Pri aretaciji so zaplenili policijski agenti na njenem stanovanju poleg 18 kg masti, krompirja in vozička, kar je u-kradla v Marinškovi kleti, tudi pokradeno perilo. Tomazinova je bila prepeljana v policijske zapore, zunaj zaporov, na dvorišču policijskega ravnateljstva, pa se je igral njen dveletni sinček Mi-lanček, ki gotovo ni ničesar slutil o življenjski poti in usodi svoje matere. Nedolžnega otroka so s posredovanjem velikega županstva oddali v Dečji dom.
RED*
niiiiiy=
* PODLISTEK *
"""llllllll.......1111111)11.................................................
Dr. Guthi Loma:
GRBAVEC.
Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc.
Tuzar je s kislim obrazom poslušal orjakova poročila, ki so njegove račune križala .. . Ako je Elija Berger v resnici bogat in moralen fant, ga za umor niso mogli najeti . . . Sumljivo je, zakaj namerava ravno danes zvečer odpotovati; to ,mu na vsak način prepreči, ker je dobil naročilo, da ga aretira in odda policiji, kakor hitro ga najde . . . Kaj pa, ako ni on iskani grbavec ! . . .
— Priznam, da si bil sedaj enkrat v res-
nici spreten. Zadovoljen sem s teboj in skrbel bom, da predstojnika primerno informiram o tvojih sposobnostih . . .
—	Oh, mojster! ... Vi ste resnično vrl človek.
—	Nikar se ne zahvaljuj! . . . Sedaj pa obišči enega cukrarja v Kepereški ulici, kateremu danes opoldan izroči pozivnico.
—	G. A. Fischerja?
—	Da. Pripelji ga s seboj v stanovanje Elije Bergerja. Postavim ga pred grbavca: ali ga pozna?
—	Letim!
Orjak/je pobral pete in llrvel proti Kepereški ulici. Tuzar pa je hitel na grbavče-vo stanovanje.
Grbavca aretirajo.
V prostorni sobi velik nered; vse je z-me-iano križe«i kražem. Na okroigli mizi različne knjige, steklenice z zdravili.; na us-
Uganka štev. 29. — Eden pravi, Bog daj dan; drugi pravi, Bog daj noč; in tretji pa pravi, meni sta pa noč in dan oba enaka. Kaj je to? Tisti, k:* ga sreča objame izmed onih, ki bodo to uganko pravilno rešili bo dobil, če moški bokso cigar, če žena pa dva lepa rob-ca obkvačkana. Uganko sta\ Sheboyganski poročevalec. Re šitev bo objavljena okrog 1 maja.
Uganko štev. 28 so pravilno rešili: M. Ivančič, Cleveland L. Walter, Nobel; Mary Faj far, Aurora; Marija Kambič Girard: Mary Ilozman, Cleve land; Sophie Jerina, Owen Mally Cuzak, Pueblo: Angela Schneller, Virginia: Jos. Bris ki, Pittsburgh; F. Celin. Cle veland : Martin Češnik, India napolis; Tonny Zerovnik, Wau kegan; M. Smole, Bradley Frances Koščak, Ely; Jože! Kranjc, Montreal: Matt Vra nesich, Ely: Anna Parkel Grenwood ; Mary Thomas, Pu eblo: Frank M ram or, Milwau kee: Zora Pleshe, Chisholm Kate Ambrožič; Anton Male sič Jr.. Steelton: Matt Pipar Milwaukee; Ferdinand Mik< tich. Pueblo; M. Lesnik, Joliet Gabriel Drasler. Xo. Chicago Joseph Goršek, Milwaukee Alice Plankar, Joliet: Mar. Težak, Joliet: Bara Kramer San Francisco; Rose Kastelic Chicago; Mike Progar Jr., She boygan; John Bartol, Sa: Francisco.—Sreča je zadela t pot Anno Parkel, R. 5. Green wood. Wise., kateri naj sed; Michiganski farmar pošlje <>!■ ljubljeno nagrado. — Pravilu rešitev je: "Bele ovce poži več, ker je vedno več belih ki črnih".
Ne more živeti brez dela. —
Zdravnik je prišel popoldne n; obisk k znancu ter ga dobi spečega. Zdravnik mu je mi pravil dolgo pridigo, kako n< zdravo je spanje po kosilu tc navedel tudi neki latinski rek ki se v slovenščini glasi: "Va ruj se opoklnevnega spanja!"
Osramočeni lenuh se je izgo varjal: "Zadremal sem sam zato, da se izognem lenobi, ke; moje načelo je, da moram ved no imeti kakšen posel."
Po ovinkih. — On: Kot v
dim je tvoja mati zelo poza' ljiva.
Ona: Kako to?
On: Ali ne vidiš, da se je /a zopet pozabila peljati domov
Skrajna uljudnost. — Nekega nemškega grofa veleposestnika je obiskal princ, ki je bil strasten lovec. Priredili so lo\ in princ je dobil za spremljevalca enega grofovih služabnikov. Po lovu je vprašal grof služabnika :"No, kakšno srečo je imela Njegova Visokost princ na lovu?"
Služabnik: "Njegova Visokost princ je prav izvrstno streljal, toda Vsemogočni je imel usmiljenje z živalmi."
njatem stolu moške obleke, na zofi perilo; vse to sta polagala star gospod, dobrodušnega obraza in hišnik v dva velikanska potna kovčega iz usnja. V gugalnem stolu, ki je bil okrašen z ročnim delom, se je zibal droben človečič. Upadle, -čudovito blesteče oči, izžet obraz, z bledo rdečico sušičavih ljudi, oglata glava, štrleče ustne kosti. Oz-koramni, sloki mladenič je imel izredno veliko glavo. Oči ima zapičene v strop, iz cigarete piha velikanske kroge dima in se niti ne zmeni za človeka, ki sk4adata njegove stvari v kovčege.
—Elija, vrži proč to cigareto!... ga prosi stari gospod. — Nočeš in »nočeš držati zdravnikovega nasveta. . . Nikotin je smrtonosen strup. Uniči te. . .
Nagovorjeni mladi mežicelj mesto odgovora močno puhne iz cigarete, potem pa pritisne robec k ustom ki začne hripavo, -dfišeče kašljati.	- - .
—	Ali ti nisem povedal ?
—	Resnično, gospod — je pripomnil skromno hišnik — bolj bi morali paziti na zdravje.
Na vratih se je slišalo trkanje.
—	Prosto!
Mihael Tuzar je vstopil. Že na prvi pogled lahko spozna, da je orjak resnico govoril: grbavec se pripravlja na pot. Hišnik pozdravi detektiva kot starega znanca.
—	Dober večer, gospod Tuzar!
—	Ah! Vi ste ? Kako pridete sem ?
—	Naveličal sem se policijske službe. Veliko je tekanja, malo plače. Izplačali so me in potem sem prišel za hišnika k temu gospodu.
—	Tri mesece. . . Verjemite mi, vesel sem, da sem se rešil policije. . .
Obrnil se je preti starejšemu gospodu,
—	Ali ne poznate g. Tuzarja ?. . . Čudim se! Velik mož je! Slaven mož! Med detek-
tivi mu ni enakega.
—	Ah! Detektiv?
—	Da, gospod!'
Trdo, osorno se ozre na grbavca. On pa njega niti ne pogleda, ravnodušno se ziba naprej. . . Vražji dečko. . .
—	S čim vam lahko postrežem ?
—	Prišel sem k Eliji Bergerju.
—	Kaj hočete z njim?. . . Pred menoj lahko odkrito govorite, stric in varuh sem mu.
—	Ničesar ne bom prikrival. Saj tal^ vse doznate. Imam nalog, da spremim g. Elijo Bergerja na policijo.
—	Mene?. . . Na policijo?. . . Kaj hočete od mene?
—	To izveste od g. kapetana.
—	Grbavec vstane in brez najmanjšega znaka strahu pripomni:
(Dalje prih.)
Petek, 20. aprila, 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC

oooo<>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo<k>oo /---—M
>000000000000000
Družba
0000000000000000
>ooooooooooooooo<
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: Joliet, 111.
Nade geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, IU.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
-o-
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lah.io zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
OOOOO O CH^O<>CH>0<>0<K>00<H>CH3<K>^^
POZOR!
KAMPANJA D. S. D. JE OTVORJENA!
PRISTOPNINA PROSTA!
Dragi mi prijatelji in znanci! Pridite k nam, ne radi mene ali katerega drugega, ampak zaradi vas in vaše ljubljene družine. Mnogo je vas, ki pravite: o, jaz imam že dosti zavarovalnine, kaj mi če več. Drugi zopet pravijo: da je preveč za
plačevat.
Toda dragi prijatelji (ce), ali ste že katerikrat malo postali in pomislili, kaj bi vaše družine počele, če bi se vam pripetila kaka nezgoda ali nesreča, ali če bi prišla nagla smrt, zakatero nihče ne zna kedaj pride? Ste že katerikrat to premišljevali? Ste pomislili, kaj bi bilo v takem slučaju z vašo ljubljeno ženo ;n vašimi malimi ljubljenimi otročiči, katerim vi služite vsakdanji kruh? Kaj če njim vzame vas Bog — kaj bo s temi malimi nepreskrbljenimi otročiči? Ste ze kedaj premišljali to? Če ste in če ljubite svoje družine, potem ste tudi gotovo že čutili dolžnost, da preskrbite nekaj za te svoje drage, če bi prišel tak slučaj. Vidite, v tem tiči vsa vaša odgovornost do vaše družine. Ako jo ljubite, ako ste njen(a) skrbni oče ali skrbna mati, kar gotovo brez dvomno ste, potem se zavarujte pri društvih in poskrbite, da bo vaša družina za take morebitne slučaje preskrbljena.
Poglejte! Družba sv. Družine vam nudi točasno izredno ugodnost. Prosta pristopnina je, zdaj je čas, da pristopite v njene vrste in tako poskrbite za nam vsem neznano bodočnost, za vaše družine. Prijatelji ena stvar je, katero ne moremo podkupiti in to je smrt. Niti ne vemo, kedaj bo prišla, le to vemo, da enkrat gotovo neizogibno pride in da bomo morali z njo. Poglejte, ko vse to vemo, pa ie še odlašamo s tako potrebnimi stvarmi, kakor je ravno zavarovalnina za bolezen in smrt-nino. Prijatelji, kadar bo potrkala smrt na naša vrata, takrat ne bo časa, da bi se zavarovali, da bi pristopili v društvo, takrat nas ne bodo mara Zdaj je čas, dokler si zdrav, dokler imaš priliko, da lahko pristopiš v našo družbo.
Društva so zlasti delavskim družinam najpotrebnejša stvar. Zakaj? Zato, ker pomagajo vdovam in sirotam. Zato kdor ljubi svojo družino, kdor je pravičen in pošten do svoje družine, ta gleda, da je preskrbljen za vse slučaje, zlasti pa za slučaj smrti in bolezni. Kdor tako dela, ta pametno in pravično ravna, napram samemu sebi in napram svoji družini.
Prijatelji (ce), tudi če imate že več društev, pristopite Še v Družbo sv. Družine. Nikdar vam ne bo žal zato. Naša družba je solventna in tako zanesljiva, kakor more biti do svojega članstva vsaka druga podporna organizacija. Zato se vabljeni, da pridete k nam, da pristopite v naše vrste.
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
MOJA BESEDA ČLANOM IN ČLANICAM D. S. D.!
Bratje in sestre pozdravljeni! Želim, da bi te moje besede zadonele vsemu članstvu naše slavne in dične podporne organizacije D. S. D., kakor vojaška tromba, ki v ranem jutru zatrobi v vojaškem taboru in dvigne iz spanja vse vojake, da tabor oživi, kakor mravljišče. O da bi bilo to res, da bi se to zgodilo tudi pri nas pri D. S. D.!
Bratje in sestre, odkar imamo glasilo, da ga dobiva vsak član in članica, smo imeli priliko videti v glasilu že več zelo V3podbudnih člankov in dopisov iz vrst našega članstva. Oglašali so se klicarji, budili so članstvo, toda doslej ni še nihče uspel, da bi vse članstvo naše organizacije spravil na noge k živahni agitaciji za našo slavno D. S. D. Bratje in sestre, aH ne čujemo teh klicev? In zakaj ne? Ali ni naša dolžnost, da gremo na delo? Ne samo jaz, samo ta ali oni, temveč vsak izmed nas vseh članov in članic. Jaz menim da je! Moja in tvoja dolžnost je dragi brat in sestra, da delamo vsi z vsemi močmi za večjo in močnejšo Dr. sv. Družine. Zato brat in sestra, prosim vas vse, naj ne gredo taki klici mimo vas, ne da bi jih culi in ne da bi imeli uspehe.
Bratje in sestre prosim vas vse, idite na agitacijo za našo D.S.D. Agitirajte za nove člane. Po naselbinah kjer še ni lokalnih društev, ste prošeni, da jih ustanavljate. Za «veje delo bole dobili nagrade in pa tudi prijetna zavest vam bo, da ste dobro delo storili s tem, da ste tega *li onega p-ivetHi v društvo in ga s tem preskrbeli in zavarovali prod Hwore bitno nesrečo ali nezgodo.
Obenem naznanjam vam bratje n vetftTfe, da dne 1» imjm bomo obhajali pet-letnico ustanovitve našega mladinskega oddelka. Resnica je, da ta čast gre našim bivšim uradnikom, da so ta oddelek spravili na tako lepo podlago, kajti danes ta oddelek šteje že nad 600 otrok in blagajna pa ima sad $4,000.00. Hvala možem, ki so ta oddelek ustanovili.
Ker bo ta obletnica pa ravno v času naše kampanje, prosim vsa društva in, vse članstvo, da po vseh naselbinah organizira posebno kampanjo tudi za mladinski oddelek. Posebno prosim slovenske stariše, zavarujte svoje otroke pri Dr. sv. Družine. Vi člani in članice pa agitirajte za mladino, kajti v mladini je naša bodočnost.
Prosim še enkrat vse brate in sestre, naj tega razglasa in poziva ne prezro. Ore se za vašo organizacijo, zato delajmo vsi za njo. Vsi na noge! Ne govorimo samo, bomo pa bomo, marveč idimo dejansko na delo in storimo kaj za našo ugledno in slavno Družbo sv. Družine.
Ostajam do vsega članstva udani za napredek D. S. D.
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Finančno poročilo za zadnje 3. mesece 1928.
Dohodki:
Za januar ..............$1204.55
Za februar ............ 1177.65
Za marec................ 1255.88
Stroški:
Za januar ..............$1611.98
Ža februar ............ 208.1?»
Za marec................ 307.00
Skupaj ................$3638.03" Skupaj ......-.........$2127.11
Dohodki....................................................$3638.03
Stroški ......................................................$2127.11
Preostanek za prvo črtletje ..................$1510.92
Spremembe pri društvih: Za mesec marec 1928.
Dr. štev. 1. Prist. Marko Maglačič, zavarov. $250; Anton Petric, zavarov. $500; Rrank Deblack, zvišal na $1000. Dr. štev. 3. Prist. Helen Misjak, zavarov. $500. Dr. štev. 12 Prist. Josephine Martincich, zavarov. $500; Anna Petek, zavarov. $250. Odstopila 1.
Dr. štev. 14. Prist Rade Malic, zavarov. $1000. Odstopil 1.
Izplačene poškodbe za mesec marec:
Dr. štev. 1. John Papesh, cert. štev. 1770, operiran na kili, (rupture) plačali $75.00.
Frank J. Wedic, gl. tajnik.
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE, ŠTEV. 16, D.S.D.
Chicago, 111.
Dr. sv. Terezije se prav lepo zahvali vsemu občinstvu za tako obilno udeležbo, ker ste nam res pokazali, da cenite naše društvo. Hvala vsem chicaškim društvam, ker ste se vsi udeležili, ko smo vas povabile. Kadar bodo vaša društva kaj rabile, bomo vam pa me povrnile.
Najlepša hvala pa gre igralcem, ki so svoje uloge tako lepo rešili, vsak ki se je udeležil igre je bil prav zadovoljen. Zato gre seveda najlepša zahvala Rev. Father Aleksandru Urankarju, ki so imeli celo igro v rokah, da je ista tako lepo izpadla. Hvala tudi ostalim duhovnikom za njihove govore. Hvala pa tudi možem, ki so na odru pomagali. Hvala vsem, ki so pripomogli do lepega finančnega uspeha.
Nadalje pa opozarjam članice našega društva, da se gotovo vse udeležijo prihodnje seje in da tikete, katere sem vam razposlala, prinesete nazaj. Vsaka bo morala enega plačati, tako je bilo sklenjeno, pa če se udeleži veselice ali ne. Zatorej vas vse opominjam, da upoštevate sklep društva. Zatorej pridite vse na prihodnjo sejo.
Mrs. Mary Anzelc, tajnica.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA SV. CECELIJE, ŠTEV. 12, DSD.
Joliet, 111.
V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim vsem onim čla-cam, ki so pomagale pri naši zadnji plesni prireditvi, katero smo imele dne 9. aprila. Posebno se zahvalim Mr. J. Klepecu, Mr. J. Wolffu, Mr. L. Martin-
čichu, Mr. Fr. Wedicu in Mr. P. Živecu, kateri so bili tako dobri, da so nam pomagali na ta večer.
Vse članice, katere dolguje-je že več mesecev pa prosim, da poravnajo svoj dolg.
S sestrskim pozdravom, Rose Bahor, tajnica,
809 Broadway Str.
-o-
IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELJA, 1ST. 13, DSD.
Chicago, III.
Kakor znano članom našega društva, bo društvo priredilo v nedeljo, 22. aprila veselico v šolski dvorani na Lincoln in 22. cesti. Pričetek bo v spodnjih prostorih ob 4. url popoldne, v zgornih pa popoldan ob 6 uri. Igrala bo izvrstna godba. Dolžnost vsakega člana je, da se veselice udeleži. Pa ne le to, temveč tudi, da pripelje še vsak po par prijateljev ali prijateljic na zabavo, ki bo vseskozi zanimiva. Nobenemu ne bo dolg čas, kdor je le živ. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Vsak član potrebuje v slučaju bolezni aii drugih nesreč, podporo, na pomoč priskoči društvo z njeno blagajno. Zato upam, da se te društvene prireditve vsi skupaj vdeležite.
Dalje priporočam, da bi vsi prišli na prihodnjo sejo, ki se bo vršila isti dan, kakor veselica. Seja se prične ob eni uri, asesment pa se bo že pobiral ob pol enih, da bo hitreje končano zavoljo prireditve.
Še enkrat, pridite vsi kar vas .je, naj bo mlado ali staro, za vse bo dovolj dobre in poštene zabave.
Steve Foys, tajnik,
2027 W. 22nd St.


AKO STE SE PRESELILI
ali če nc dobivate- Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Arner. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela.
RABITE TA KUPON,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Ime
Naslcfv in mesto ............................................................................................ i *
Moj stari naslov pa je bil:
Ime ..............................................................
Xaslov in mesto ....................
Sem član(ica) društva štev.
Budweiser
Prava kvaliteta sladkega sirupa
A
m
Sio;
Za katero jamči tovarna vredna $40,000.000
Budweiser j ev pristni sladni sirup se izdeluje v instituciji, katere naprave in poslopje je vredno $40,000,000, skupnih poslopij je 110 in obsegajo 70 mestnih blokov. Vse operacije se vršijo z avtomatičnimi stroji pod nadzorstvom najbolj izkušenih sladarjev. Vsaka kangla, ki jo kupite je jamčena z imenom, ki stoji za najboljši kvaliteto na svetu in je že v prometu nad 70 let. Ko pridete v St. Louis, obiščite nas.
Sladni sirup pospeši življensko vrednost Hmelj je najboljše kakovosti — Strogo unijsko podjetje.
ANHEUSER-BUSCH, St. Louis
Western Sales Corporation
1525 Newberry Ave.
Distributors
Chicago, 111.

bm-69
Ai	Wri
v
Se je čas do 31. maja
DA SI PRISLUŽITE LEP DENAR S TEM, DA NABIRATE NOVE NAROČNIKE ZA NAŠ DNEVNIK AMERIKANSKI SLOVENEC.
DOVOLIMO 50%
to seveda samo za nove naročnike. Kdor je brez dela
Kdor ima za poravnati naročnino na A. S. pa
nima denarja Kdor si želi nekaj prislužiti za društvena vplačila
Kdor želi nekaj storiti za katoliški tisk Kdor želi nekaj zaslužiti za priboljšek hajd na delo, pomagajte sebi in listu A. S.
Ko dobite novega naročnika, izpolnite naslednji kupon in ga nam dopošljite z denarjem vred. Nagrada se lahko pripiše k naročnini ali pa sc izplača v blagu ali gotovini. Zaznamujte na kuponu, kako naj se Vam izplača.
KUPON
ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIKOV.
Dne..........................................
Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, 111.
Naznanjam Vam, da sem pridobil (a)................novih naročnikov kateri naslovi so:
1)	Ime............................................plačal(a) za naročnino S..............
Naslov ................................................................................
2)	Ime............................................plačal (a) za naročnino $.............
Naslov ..............................................................................
3)	Ime...........................................plačal(a) za naročnino $.............
Naslov ................................................................._............
4)	Ime............................................plačal (a) za naročnino $.............
Naslov ..............................................................................
Pošiljam Vam skupno svoto.
Mojo nagrado $.................... pripišite k moji naročnini —
mi pošljite knjige, plošče, razno blago, kakor označeno na priloženem naročilu.
želim imeti izplačano v gotovini.
Podpis ...........................................................................
Naslov.............................................................................
NAZNANILO Pevskemu zboru Adrija.
Vsi člani in članice pevskega zbora so lepo prošeni da se polnoštevilno vdeležijo pevskih vaj v petek zvečer. Po pevskih vajah je važna seja.
Z iskrenimi pozdravi Vaš Predsednik.
POZOR SLOVENCI IW
HRVATJE!
NA PRODAJ IMAM okoli 100 farm, z živino in orodjem, tudi prazne. Kupite jih lahko proti gotovini ali na obroke. Farme obsegajo od enega akra do tri sto. kakor kateri želi. Vse so blizu mest, železnic in šol. Zemlja ie rodovitna. Okrog 300 slovenskih dražili živi v tej okolici. Imam še kakih 150 cenikov na rokah, pišite ponjc za podrobna pojasnila.
ANTON PAULIN, East Worcester, New York
V NAJEM
se odda v bližini slovenske cerkve stanovanje s štirimi sobami, kopalna soba, topla voda, elektrika, plin in druge udobnosti. Velika cementirana klet, vrt in dvorišče. Za podrobnosti vprašajte na: 2237 W. 22nd St., Chicago, II!.
LESENO POSLOPJE. 2 stanovanja po 4 sobe. 1730 \V. 22nd St.. Chicago. 111. Poceni, tako i $500. Vsaki <l:m pred 1*1. A. M. .ali pokličite: Roosevelt 3360 Mr. Michal. p.s.t
PARMA 120 AKROV 96 milj od Chisago. ill. o Psi op j a v najboljšem stali in. $3,500. polovico takoj. Pokličite: Roosevelt 3360, Mr. Michal. č.ps
NA PRODAJ 3 LOTE po $495.00 in dobra hiša $4.800. z vsemi udobnostmi. 32 minut od C. B. Q. R. R. Pojasnila: P. H. Jones, 251 Oak St, Hinsdale, 111.	t,s.p
POZOR ROJAKI V JUGOSLAVIJI IN AMERIKI!
Na prodaj je posestvo vredno $5000, a se dobi za $2500, ki je znano pod imenom Miko Galovec, v vasi Krasinc, pošta Gradac blizu Metlike ali Črnomlja. Kdor želi natančna pojasnila, naj piše na: A. Luzarja, fara Podzemelj, pošta Gradac, U. K. Jugoslavia
hiša
zidana, dvonadstropna, 4 stanovanja, velik cementiran "basement", pol bloka od slovenske cerkve in sole. Kdor ima $3000 gotovine, jo lahko kupi. Redka prilika! Informirajte se pri uredništvu "Amer. Slovenca".
A. GLAVACH UNDERTAKERS
COMPANY 1941 W. 22nd Street Chicago, 111. Phone Canal 5889 Privatna ambulanca — avtomobili za vse slučaje — noč in dan.
PROSTA VPORABA MRTVAŠNICE — Pokličite na telefon.
W .. Za
Revmatične bolečine, nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, [ sklepe in izpahke j Uporabljajte DR. RICHTER'S Anchor Brand
PAIN - EXPELLER
Tvorniika znamka Reg. U. S. Pat. Off.
Ni pristen brez naše SIDRO tvor-niške znamke.
V lekarnah 35c in 70c.
HOČETE ZDRAVJA? IN SMEHA!
Neki znameniti zdravnik jc izjavil: "Smejte se dolgo in od srca. ako hočete biti zdravi." Resnica jc. da smeh ublažuje vsak organ v prsih in telesu, toda v vsakem slučaju je dober želodec podlaga dobremu zdravju, in v to svrho je Trincrjevo grenko vino najboljše sredstvo. To vino vzdrži čisti želodec, ter odpravlja slab tek do jedi, neprebavo in zaprko. Pišite na Jos. Triner Co-., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III., po BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za pošiljatvenc stroške.
Kupon za brezplačni vsir«c
Naslov __________________________________________—
Mesto_______________________
XMERIKANSKI SLOVENEC
Petek. 20. aprila, 1928.
«3UlM!ll!l]CintU> •Eoiiiiiuuninmiitmiuaii
<oiiiiiiiiiiiiauiiuiunic3tniHiuui 4MIU1IIIIOIMIIIIIIIO 40IIIIMMIiailMI
DzunglA
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
"Noter V 'se je nevoljno zadri globoki, go-drnjavi kapitanov glas.
Clayton je vstopil in zaprl vrata za seboj.
"No — ?"
"Prišel sem, da vam poročam o stvari, ki sem jo pravkar cul. Morebiti ni nič na vsem tem. Pa za vsak slučaj je dobro, da ste pripravljeni. Skratka — moštvo pripravlja upor in poboj!"
"To je laž!" je zakričal kapitan. "Laž je! In če se kedaj spet še vmešavate v stvari, ki vas nič ne brigajo — nič ne brigajo, razumete ! — bodete posledice sami nosili! Vseeno mi je, ali ste angleški lord ali ne. Jaz sem kapitan na jadrnici in ne vtikajte mi več nosu v moje zadeve!"
Čisto pobesnel je od jeze, ves rdeč je bil v lice in zadnje besede je vpil, da mu je skoraj glasu zmanjkalo. Udaril je po mizi in grozil s pestjo Claytonu v obraz.
Greystoke se ni genil niti za las. Mirno je gledal razjarjenega človeka.
"Gospod kapitan," je dejal končno počasi in malomarno, "oprostite mi mojo odkritost, ampak pripomnil bi, da ste nekako to, kar se po domače pravi osel, veste!"
In obrnil se je na peti ter odšel, ravnodušno in hladno, kakor je bila njegova navada.
Morebiti bi bil kapitan obžaloval svoje prenagljene, jezne besede, če bi ga bil skušal Clayton pomiriti in pregovoriti. Toda Claytonova hladna prezirnost ga je le še huje razdražila. Nalašč ni hotel poslušati njegovega svarjenja, kakor je to že navada pri ljudeh kapitanovega značaja.
Pa tudi Claytonu ni bilo več za robatega odurneža, ji e premostljivo nasprotstvo je vstalo med njima in nemogoče je bilo, da hi še sploh kedaj roko v roki delovala za skupni blagor.
Fuwalda je neizogibno plula svoji usodi nasproti —.
"No," je dejal Clayton soprogi, "če bi si bil prihranil svoje lepe besede, bi mi ne bilo treba vtakniti v žep krepkih psovk, s katerimi me je obložil! Prav nehvaležen mi je bil za moje opomine. Planil je vame kakor razdražen pes —.
Naj se zgodi z njim in z njegovo barko kar hoče! Mene stvar ne briga več. Rajši bom skrbel za najino osebno varnost. In zato mislim, da bo dobro, če pogledava v kabino in po najinem orožju. Le škoda da sem dal spraviti puške in streljivo v spodnje prostore!"
Šla sta v kabino. Pa zavzeta sta obstala pri vratih.
Vse je bilo v največjem neredu. Kovčegi in zaboji so bili ulomljeni, obleka je ležala razmetana po tleh, celo posteljnina je bila razrezana in raztrgana na kosce.
"Hm!" je dejal Clayton, ko se jima je poleglo prvo iznenadenje. "Nekdo se očividno huje zanima za najine stvari nego midva sama! Radoveden sem, kaj je rokovnjač iskal. Poglejva, kaj je odnesel!"
Preštela sta svoje stvari in pregledala prtljago ter našla, da manjka le dveh Claytono-
vih samokresov in streljiva, kolikor sta si ga pripravila za prvo silo . "
"In prav samokres in streljivo bi najbolj potrebovala! Da so nama to in samo to odnesli, je najbolj sumljivo med vsem, kar sva doživela te dni na krovu Fuwalde!"
"Kaj naj storiva —?" je boječe in plašno poprasevala gospa Elza. "Ne bom te več silila, da bi šel h kapitanu! Nočem da bi te še enkrat žalil. —
Najbolje je, da ostaneva nad strankami. Ce se kapitanu in njegovim častnikom posreči, da obvladajo upornike, se nama ni ničesar bati. Če pa zmagajo uporniki, pa smeva upati, da nama prizanesejo. Samo pri miru jih morava pustiti."
"Tako bo najbolje! Srednja pot je najboljša."
"Najprvo pa morava pospraviti po kabini!"
Lotila sta se dela.
Pri tem sta opazila, da moli listek papirja skozi špranjo pri pragu. Že se je sklonil Clayton, da ga pobere, ko ves začuden vidi, da se listek premiče. Nekdo ga je od zunaj porival v sobo.
Prijel je za kljuko in hotel vrata odpreti.
Pa Elza ga je zadržala.
"Ne, John!" je šepnila. "Nočejo, da bi jih kdo videl! Ne smeva jih motiti! Ne pozabi, da hočeva ostati nad strankami in iti srednjo pot!"
Clayton se je nasmehnil in izpustil kljuko.
Čakala sta in gledala beli listič, dokler ni mirno obležal na tleh trdo pri vratih.
Clapton ga je pobral. Kos umazanega papirja je bil, trdo zložen in zgenjen. Razgeni-la sta ga in našla na njen robato pisavo, pisano od nevajene, neuke roke.
Pisano pa je bilo, naj nikomur ne zineta, da so izginili samokresi in naj ne izdata, kar jima je povedal stari mornar. Če ne ubogata, ju čaka smrt.
"Zdi se, da bova ubogala!" je dejal Clayton in se bridko nasmehnil. "Sediva in počaka j va, Elza! To je vse, kar moreva storiti, pa naj pride, kar pride!"
n.
Clayton si stavi dom v divji džungli.
In ni jima bilo ireba dolgo čakati.
Ko je drugi dan pred zajutrkom stopal Clayton po stopnicah na krov, je počil prvi strel. In za njim drugi in tretji in četrti.
Claytonove najhujše slutnje so se uresničile —.
Moštvo Fuwalde se je uprlo in napadlo svoje častnike. Upornike je vodil Črni Mihael.
Častniki so na napad seve odgovorili s samokresi. Dva moža sta padla in obležala sredi med bojnima črtama, drugi pa so zbežali in za prvi trenutek iskali kritja za jambori, za krmarjevo utico in za kapitanovo kajuto ter iz varnega zavetja streljali na častnike. •
Prvi častnik je zdrknil na krov smrtnoza-det, štirje so še ostali s kapitanom vred.
(Dalje sledi.)


'Najboljše delo za manj denarja
9>
! i
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Cas! o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
i
\
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Borrows zobozdravnika D» Arcy poslopje, 2. nadstropje -s- itv. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in
BREZPLAČNO
ženska postreinica
Odprto: od ft. zjutraj deft, zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj de 12. opoludne.
Narodna sala. — Dobro jutro, gospod ponedeljek. Kaj dela gospod torek? Kako se počuti gospa sreda? Reci gospodu četrtku, da bo gospod petek šel z gospo soboto h gospe nedelji na koline.
» * A
Modern berač: Kmet je srečal zvečer v mestu berača in ker se mu je smilil, mu je hotel dati en dinar. Berač pa je odgovoril : "Pri miru me pusti! Oh, šest je bila že, "kasašlus", jaz delam le osem ur!"
VESELICO
katero priredi
Društvo sv. Ivana Krst.
ŠT. 13 D.S.D.
v nedeljo, 22. aprila
v šolski dvorani na 22. in Lincoln cesti, Chicago, III. PRICETEK OB 6. URI ZVEČER. VSTOPNINA 50c ZA OBE DVORANE.
Otroki s staršem vstopnine prosti. Vabimo vsa chi-kaška društva, in vse rojake ter rojakinje, da nas v obilnem številu posetijo omenjeni večer. Kličemo vam — na veselo svidenje! Vse naj pohiti 22. aprila na našo prireditev, tudi mi bomo prihiteli na vaše.
ODBOR.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 S a. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio
TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOČI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
15303
PODRUŽNICA: Waterloo Road — Phone Eddv 5849
Phones: 2575 in 2743.
tmMmmnmm^m^m^^^^......1Tf|—M|T_ ,|ff_ [ljmmnnf , ,----fflTf 1r Hf
Anton Nemanich & Son
prvi slovenski pogrebni zavod v jolietu in ameriki.
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši »*-Tomor.i) be, krite in ženitovanja. — Cene zmerne
COSPODIWJEVJOLiETB
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso in grocer jo V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, Id spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS.,
Chicago Telefon 2917.
fji aft—m m idfrt
JOLIET, ILL.
Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,
JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
m j
G. 1
V><XH><><><>0CK>O<><><><K^	(
PISANO POLJE
»oo-oo-oooooooo	trun[c oooooooooooo
Verjami, kar ti drago.
Zagonetka vedno mika. Od nekdaj so Rusijo imenovali za-pronetko. sfingo. Nova Rusija ni jenjala biti stara zagonetka, skrivnostna in nepojmljiva. Človek je radoveden in skuša prit skrivnostnemu in zagotne-mu na dno.
O ruski sfingi imamo celo vrsto opisov in popisov. Težko ie iz tega pisanja spoznati pravo dno ruske zagonetke. Pisateljem in opazovalcem manjka znanje in umevanie ruske narodne duše. Zato par ni čuda, da so tudi opisi amerikanska zagonetka. ako so pisani za naše razmere.
Theodor Dreiser je baje novelist. Znana je takoimenovana poetična svoboda. Ta svoboda pa ni na mestu, ako kdo opisuje razmere in hoče druge o njih poučiti. Priti mora pri takem duševnem razpoloženju do nasprotstev.
Dreiser n. pr. piše: "Menim, da je v glavnem ruski narod zadovoljen s sovjetskim mehanizmom, in da veruje, da so od dne do dne spopolnuje." V isti sapi pa pravi: "Vlada dikta-torstvo komunistične stranke... Vsepovsod v Rusiji najdeš neko obliko komunističnega terorizma. in kaj utegnejo učini-ti, ako ne delaš in ne govoriš, kakor oni delajo. .
Teroristična zadovoljnost je več ko poetično svobodno. Ali pa: "V Rusiji. . . kje so bogatini? Ni jih. In kje so mržni, mrzlični reveži? Izginili so enako. . Kake potrebe tu ne moreš občutiti, kakor občutiš matc-ri-elno razkosnost, ni jih več . . Ampak malo dalje: "Cene vsake reči so izredno visoke, mezde se ne morejo primerjati tem, kar vse stane in nikoli ni li'lo dosti nobene "eči. ne iest-v:n. rs it i zabav. niti. česar po-želis. . Vsega dosti, pa ničesar. . . bes naj te butne, ako iz tega vidiš in spoznaš, kako ic v Rusiji.
Ni sam -ebe ud ari i po zo-beh, ko je zapisal: "Kolikor sem jaz mogel videti, morala ruskega ženstva ni slabša od ženske morale v kateremkoli Icraju sveta. . Vsaj pri onih. ki se oprimejo komunističnih naukov, bo pa tudi ta trditev sama >ebi nasprotovala, je contradict io in se, kakor se glasi filozofični izraz.
Lahko mnogo čitaš, pa boš vedno stal pred staro rusko za-gonetko.
Je nekaj več na tem.
V časopisu najdem: "Kardinal v Parizu, Dubois, zoper monarh iste". Gre za prepoved, katero je kardinal Dubois izdal, da se članom znane Ac-
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4U.
tion francaise ne sme nuditi nobenih cerkvenih dobrobit, se jih ne sme poročiti, pokopati i.t.d. Člani so res monarhisti, a ko bi šlo samole za monarhi-stično naziranje, bi se prepoved ne bila izdala.
Zadeva je precej zamotana. .Med drugim je zašlo to strmi jen je popolnoma na pot starega paganskega naziranja o državnem absolutizmu in pretiranega poudarjenja narodne ideje, enako paganskega na-rodniaštva. Naziranje je precej slično naziranju Mussolini-ja in italijanskega fašizma, da-si gre ta francoska struja še dalje. Vse kaže, da tudi fašizem ni več daleč od teh pa-ganskih zmot.
Paganstvo je pokopano, tu-patam pride še kaka ideja na površje, a izgine po kratkem životarenju. Galikanizem je dolgo strašil, pa je izginil, tudi Action francaise bo mora:a kreniti na drugo pot. če hoče obstati. Zaradi monarh istične-ga naziranja pa cerkev še proti nikomur ni nastopila, kveče-nvj je dala kat nasvet, kakor je to storil Leon XTTT.
Katoliška cerkev ni od danes. da bi n<> znala ločiti političnih vprašanj od svetovnih naziranj in zmotnih pojmovanj.
V Kanadi in pri nas.
Vlada v Kanadi ima obširen urogram, kako izrabiti vodne -ill1 za proizvajanje elektrike, bi kako zainteresirati najširše j kroge za uporabo elektrike. To je zdrav načrt, ki bo prinesel dosti napredka v vsakem o-ziru in koristil prebivalstvu.
Pri n s v Zedinjeniii državah pa \lada nima prav nobenega programa, pač pa se mrzlično dela, da se soravijo vodn i ^ilr v roke nenasitnih izkoriščevalcev, in se med ljudstvo pro-I da n'kaj nič v• dnih serov in ibondov, ki so pesek v oči, večinoma pravcata goljufija, kisla
isirodka, dočim višje glave, ki so i
"notri" posnemajo debelo smetano. Kje je llerkul. ki izčisti ta smrdljivi hlev ?
Neizmerne so naše vodne sile. enako neizmerni so pa tudi žaklji onih, ki poznajo le o-sebne koristi. Občni dobrobit in javne koristi naj ostanejo za durmi, ko se za obložene mize j vsedejo — nenasitneži. Vsaka j dežela ima vlado, kakršno zasluži.
nature cure health service, vapor baths
1800 S. Halsted Street, Chicago, 111.
2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M.
Domači lečnik ie prišel iz starega kraja, ki leči kronične in razne bolezni, za katere mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam zelišča in korenine iz starejja kraia, pa jih sami lahko pripravite. rmani zdravila za želodec in masiram proti bolečinam v hrbtu in revmatizmu. Z otroci, ki se slabo razvijajo telesno ali umno, pridite k meni na posvet,
P. MATKOVIČ GORAN.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, DL
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de» name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predjed.