. štev. V Ljubljani, v t . januarija 1881. Letnik IX. ¡nserati "e sprej-.majo iu volja ris opna vrsta : i kr., če s« tiska llcrat, i •» t -- il » m p • n i0 i» u n n 3 „ ?ri večkratnem tiskanji « ce primerno «manjša. Rokopisi m ue vračajo, netran kovani» ¿jisina se ue sprejemajo. N roonino prejema opravnilitvo (administracija) in ekupedicija na Dunajski cesti 8t. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar veli» : /■a celo leto ia poiieta sa ;etrt iet» 10 Kr. o .. — 50 Političen list za slovenski narofl. V administraciji velja: V.h eeio ieto S 40 kr. fH 1'oi ieta j 20 „ za četrt j.ta 3 .. 10 .. • V Ljubljani na aoin pošiljar. vtlià il) kr. več na len,. Vrednlštvo je Rečne ulic« št. 5 zhai» p» trikrat ua teden in licer v torek, četrtek in soooto. Za nas. Noben izrek ni tako pripraven, pobiti in obsoditi mehkužnost in slabosrčnoat, kakor sv. pisma: „nebeško kraljestvo silo trpi, in le silni ga bodo dosegli." Sam sv. Duh nam tedaj ukazuje, naj smo energični, silni, krepke volje! Za naš politični list hočemo to v razgovor vzeti v političnem oziru , kajti versko miačnost in slabotnost šiba jib mnogo sto govornikov iz leče; treba pa je ojstro grajati tudi politično mehkosrčnost Slovencev. Političen položaj, kakor smo že enkrat pisali, je namreč tak, da nam vlada ne stavlja ovir, če se za svoje pravice poganjamo, pa ona nam tudi ne pomaga, ampak pravi: „če hočete kaj imeti, izvojujte si to sami, — da se ne bo reklo, da mi ministri preveč Slovane podpiramo I" V resnici je položaj tak. Tasffe neče, da bi se mu očitalo strankarstvo, zato ne smemo pričakovati, da bo on sodnijam in drugim uradom zaukazal, da ne smejo druzib, ko slovenskih dopisov sprejemati, kakor menda nekteri naši mislijo, mi ne smemo pričakovati, da bo on nas silil, da svoj jezik spoštujemo, — pa on nema nič proti temu, ako se mi sami potegnemo za svoj jezik, on nas ne bo oviral, ampak še prej podpiral, ako vidi, da res en-j ergično zagovarjamo pravice svojega jezika. I Nemško-liberalni stranki bo potem lahko rekel: „Jaz nisem kriv, da Be je uvedlo slovensko uradovanje, ampak Slovenci so me k temu pri- silili, ker drugačnih dopisov sprejemati niso hoteli." Tedaj je jasno, daje vse na nas ležeč». Kakor nebeško kraljestvo silo trpi, tako trpi silo tudi narodna svoboda. Mi se moramo sami boriti zanjo, sami trpeti in prepirati se z nasprotniki, pa jo bomo dosegli. Vreme nam še nikdar ni bilo tako ugodno. Neodpu^ijivo je tedaj, da naši narodni advokati še vedno skor vse po nemški pišejo, ko jim vendar nihče ue brani, pisati slovenski; neodpustljivo je, da mnogi naši župani še vedno po nemški uradujejo, namesto da bi se potegnili za slovenščino; neodpustljivo je, da vel k del naše duhovščine tudi še nemški ura-duje ; neodpustljivo je vi-acemu zavednemu Slovencu, ako obču,e z uraduijami in s privatnimi osobami še vedno v nemščini. Ako sami sebe in svojega jezika ne spoštujemo, kako moremo od nasprotnikov zahtevati, da bi oni naš jezik in nas spoštovali ? I Pri šolah je ravno taka. Eni zahtevamo narodne šole, drugi med nami pa sami za nem ške šole prosijo. Potem se lahko nemškutarji v pest smejajo in pravijo: „Dokler so Slovenci tako neumni, da sami za šibo prosijo, tako dolgo nemškutarskega kraljestva še ne bo konec." Za nemške šole prositi, to je ravno toliko, ko najeti kakega luteranskega učitelja s tem namenom, da bi naše otroke v krivi veri podučil. Kakor bi nam tak luteranski učitelj otroke odvrnil od naše vere, ravno tako odvrača nemška šola naše otroke od njihove na rodnosti, od njihove krvi in njihovega jezika. Kda bodo vendar Slovenci vsi to spoznali in popustili nemške šole, v kterih so se vedno izgo-jevali sovražniki naše narodnosti?! Tako sami sebe po zotčh bijemo, in potem se Se prito-ž mo, da se nam krivica godi! Mi pa pravimo, da bomo tako dolgo brezpravni in zaničevani ostali, dokler bodo pri nas klečeplazi kaj besede imeli, dokler se bomo sami silili pod tuji jarem. Dokler Be bo pri nas povdarjalo, da nam je nemški jezik potreben, tako dolgo bo ta jezik tudi prevladal; brž pa, ko se gaotresemo in rečemo, da nam ni potreben, od tistega trenotka nam res ne bo potreben, in dosegli bomo narodno ravno-pravnoBt. Zalibog je med nami še celo narodnjakov mnogo, ki verujejo nemški frazi, da nam je nemški jezik potreben. Pa z isto pravico pravijo tudi tržaški Lahi, da je Primorcem laški jezik potreben, in Hrvatje bi lahko rekli, da je Dolenjcem hrvaški jezik potreben ; potem Slovenci ne bomo druzega opraviti imeli, ko jezikov se učiti 1 Zakaj se pa oni našega jezika ne uče? Človek bi mislil, da je tudi Nemcu v Ljubljani slovenski jezik potreben; pa ljubljanski Nemci se ga ne uče, ker vedo, da jim ni potreben, dokler se cela dežela zavolj njih nemški uči. Ako pride kak Nemec v slovensko vas postane brž nemški jezik ze celo vas potreben, ker drugače s tistim Nemcem govoriti ne morejo, in ker se gospodu Nemcu ne poljubi, da bi se našega jezika učil! Kako dolgo bodo te ostudne razmere še v navadi ostale? Arbanaška in Arbanasi. Po češki „Osvžti." (Dalje.) Reke Arbanaške nose značaj in svojstuo gorskih rek, večidel so nebrodive, ter ni nikjer videti luke ali pristanišča pri njihovih uščih, ker na vrlo čuden način nanašajo v korito svoje blato in talog. Najdalja od teh rek Drina, nanesla je korito svoje tako, da si je nad Skadroon izdolbla drugo korito, po kterem en del vode odteka v Kir in z Bojano v morje Edina, poprej brodonosna reka, Bojana, ki je vezala skadarsko jezero in lepo njegovo oko lico z morjem jadrijanskim, iu po kterih je še v 16. veku brodilo sto in sto ladij benečan skih in drugih v Skader in skadersko jezero, tako je zdaj nanešena z blatom da morejo po njej brodati samo majhne ladje in to samo do polovice tečaja, kjer se iz ladjic in bark pre tovariva blago na konje in mezge, ter tako odpravlja ob obali v Skader. Ker ni Bojana urejena, zatoraj dela tam pa tam velike mo-čvare, razlije se daleč čez obale, pa se zopet hitro povrne v korito. Vse to pa na tisoče gnilih rib ter drugih živali, napolnovaje zrak z nezdravim otrovnim vonjem, ki je uzrok strašnim življenju nevarnim mrzlicam, poznatih pod imenom bojanskih mrzlic. Mornari na jadranskem morju jih drže za najbolj nevarne mrzlice. Arbanasi niso temu krivi, kakor jim to ni zasluga, da je cvetela v tem kraju tako lepa trgovina za dobe rimske, za kneževstva zttskega, dokler je bila na glasu Dukla (Dio-klea) za svojega bogastva in moči, ter za dobe nad vlade benečanske. Naloga jim je samo trpiti to, a krivnja je na moči osmauskej ker: kamor ona dosegne, ne raste nič več trava, kaže poslovica. Naveli smo to, samo da pokažemo, v kakšnem odnošaju in kakšnih okolnostih so reke arbanaške. Nekaj sličnega je tudi z uščem reke Drine, kterej po koritu ki si ga je na novo izdolbla do Kira, toliko vode odteče, da se po leti skoraj posuši, ter se po koritu valja samo črno blato v morje ; tako je tudi z rekami: Matjo, Rzeno, Škumbo, Semenom in Vojuso, ktere nanašajo blato na ušče, delajo močvare in lagune pri morju, ter tuko otrujejo s svojim izparivanjem zrak, da so mrzlice opustošile mnogo vasi ob obali. Izjemo dela samo gorje akrokeransko, s kterega sicer gorski hudourniki in rečice nosijo mnogo peska in blata v morje, ali v^e to morska voda precej od strme obale odnaša. Ali to gorje je nevarno ladjam, pa ni tukaj niti luke. Arbanaška je sicer lepa, gorovita zemlja z divje krasnimi kraji, sinjimi jezeri, v kterih se zrcale gorski velikani, z lepimi pašniki in bujnimi šumami v kterih še ljudska roka ni gospodarila, ali je zemlja nerodna, morda zato ker se še zdaj obdeluje tako, kakor se je obdelovala pred dve tisoč leti. Ni tajna, da so posebno v novejem času nekoji začeli vrisivati prirodo arbanaško, govoreči, da tukaj rodi ra-zun oljike, vinska trta, riža, južno sadje, duhan in kraljica dreves, palma. Istina je, ali to se nahaja samo v širjih dolinah iu ravninah, kterih je pa v Arbanaškej redko najti. Kar se tiče vegetacije, je ona vrlo različna : v dolinah, posebno v onih, ki so občuvane, nahajajo se tiste plodine , ktere ima tudi Italija, s ktero je Arbanaška pod tisto stopnjo zemljopisne širine, dočim na višinah komaj ima žita in nekaj koruze, komaj za glad. Ni dvombe, da bi tukaj bolje biti moglo, ter bi se Arbanaška mogla občuvati neugodnega gosta lakote, ki rad obiskuje gorske kraje ter tukaj nemilo gospodari ; pod vlado osmansko pa dvojimo , da bo kedaj kaj boljegs. Čeravno je Arbanaška strogo zaprta in oddaljena z naravnimi mejami od sosednih zemelj, ni bila nikdar, pa tudi zdaj ni celina. Gornja Arbanaška posebna je celina zase, a Delavski stanovi in krščanstvo. li. Gotovo je, da morajo biti različni utaijovi v človeški družbi; dogaauo je, da so kmetovalci , delavci in rokodelci po Božji uravnavi neobhodno potrebni, ter imijo svoje dolžnosti, svoja opravila, kakor drugi stanovi; samo s tem razločkom, da oni delajo z rokami, drugi pa bolj ali manj z možgani. Ako natančno opravljajo svojo dolžnost, ako dosegajo svoj namen, smejo zato pričakovati obljubljeno plačilo, kot drugi stanovi za svoja duševna uela Saj pripozuamo to, mi porečejo nižji stanovi, saj nočemo sleči žuljave kože in obleči gladke drugih stanov; ali to pa vendar smemo zahtevati, da se nam da nekoliko nakopičenega premoženja bankirjev, grajščakov, „rotšildov" itd.. Čemu je denar v rokah posameznih, mi revni kmetje, delavci iu obrtniki pa stradamo najpotrebuejšega : ž veža, gorkih stanovanj itd.? Tudi mi srro s teboj v tem obziru enakih misli. Tudi mi trdimo, da ni prav, da se premoženje kopiči le v rokah nekterih, drugi pa Be molzejo in slačijo do gole kože. Trdimo pa tudi, da je to zakrivil liberalizem, brezverstvo, iz kterega je tudi nastal socijalizem in komunizem, ki dandanes naravnost terjata, naj se premoženje med vse enako razdeli Kakor ni prav in gotovo ne v duhu krščanstva kopičenje zakladov samo v rokah bogatašev, tako ali pa še bolj nasprotuje krščanstvu, dejal bi glavna misel socijalizma, naj se namreč premoženje med vse enako razdeli. Ko bi človek ne bil grešil, ne bilo bi mu treba lastnega premoženja. Zemlja bi bila toliko rodila, da bi bili vsi z vsem zadostno preskrbljeni. Po grehu pa je bil človek obsojen k težavnemu delu; potrebno je postalo tu li lastno premožeuje. Ima ga pak oni več, kteri se bolj trudi, kteri bolj ume kovati si zaklade , kle-remu ga je previdnost Božja več določila. Po večem ali manjšem znesku svojega premoženja ali svojih dohodkov si mora^dotični vravnati Beveda tudi svoje živenje, pa tudi spolnovati posebue dolžnosti, ki j'h lastnina vsakemu na klada. Zoperkrščunaka je tedaj misel, naj se premoženje med vse enako razdeli. Saj pa že tudi nasprotuje zdravi pameti. Ko bi se nsmnč hotelo to v dejanji z vršiti, bi se eocijalisti kmalo prepričali, da je enakost v premoženji nemogoča, da, trd.ti smem, največa nesmisel. Mislimo si gotovo kraj, pr. kako mesto z vsem svojim premakljivim in nepremakljivim blagom in premoženjem; mislimo si svoto tega premoženj», a ravno tako svoto ljudi, ki si imajo to premoženje v enake dele deliti in pomislimo dalje, da se zua število deležnikov s časom še pomnožiti, in prepričali se bomo, da bi bil delež posameznega tako majhen, da bi se niti ne mogel dalj časa preživeti, nikar še zadostiti drugim svojim različnim potrebam. Kakor to velja za posamezne kraje, tako je tudi s premoženjem vsega sveta. Zato gotovo že naravni red tirja, da je premoženje med ljudmi neenako razdeljeno, da so vdliki in mali posestniki, bogati in revni. Zato morajo oni, ki imajo veliko, dajati od obilice revežem, a re-viži jim to na kakov drug način vračati, kar se najnavadneje zgodi s službovaujem. Krščanstvo tedaj in zdrava pamet učita, da mora biti med ljudmi kakor neenakost stanov, tako tudi neenakost v premoženji. Zato nižji stanovi nimajo nikake pravice zavidljivo gledati po nakopičenih zakladih bogatašev, po polnih žitnicah in srambah kujičevalcev po rodovitnih poljih velikoposestnikov in temnoze-lenih gozdih grajščakov. Naj se uikdo ne izgovarja ua apostolske čase, ko so prvi krist-la^e imeli skupno premoženje in ko se tuko lepo o njih bere, da so bili enega duha in ene misli. Prvi kristjanje so prostovoljno prodajali svoja zemljišča in odkup shranjevali iu nosili svoje imetje v roke apostelnov, podobno kakor sedaj po samostanih , kjer posamezni mnihi tudi irmajo prtmoženja, imeti ga pa sme samostan, kje; j'in je to po pravilih dovoljeno. Ako se hoče prostovoljno kje napraviti taka ¿adruga, da bi se premoženje med vse enako razdelilo, temu nič ne oporekam, oporekati pa moramo načinu, kakor ga tirja današnji socijaliztm in k< mun zem. Zato, slovenski kmetovalci, delavci in obrtniki, pozor! Misli, ki se vara ponujajo o ivcijuhzmu, so strupene, naravnost krščanstvu iiasjirotiie. Pokažimo, da niso za naša tla taka načela. Kaj bomo res sprejeli vsako nesmisel, ki se nam ponuja iz ,.rajha", ali pride beračit k nam iz Francoskega ali Laškega ? Slovenski n;žji stanovi so v obče marljivi, a primanjkuje jim varčnosti. Naš kmet je še pred kratkem uosil obleko, za ktero si je blago doma prideloval, a danes hoče biti že tudi on v sv lo oblečen. In obrtniki? Le glej jih zlasti praznične dneve! Ne razločiš skoraj učenega gospoda ali bogatega plemiča od krojača ali čevljarja. Enako hočejo nižji stanovi v hrani posnemati višje; v naših časih išče Bi obrtnik take zabave, kot višji stanovi, ktere so seveda tudi drage. Tako ni čuda, da nižji Btanovi propadajo, da se čez dalje bolj pogrezujejo v revščino, in da tej enako raste tudi nezadovoljnost. Ako hoče biti nižjim stanovom pomagano, se morajo sami zojiet poprijeti varčnosti, da si s skrbuo marljivostjo povikšajo dohodke in znižajo stroške. Pri vseh svojih delih pa naj imajo pred očmi zadnji namen svojega truda, kakor ga jim kaže krščanstvo. Naj se ne dajo motiti od hudobnih iz Nemčije in od drugod k nam zatreseuih načel, ampak vodi naj jih duh krščanski, duh katoliške Cerkve in zadovoljneie in ve.-eleje jim bodo tekli živeDja dnevi. tako tudi srednja in južna. Od prvih dveh nima nobena sred šča niti trgovskega niti političnega. Skader je sicer sedež vlade provin-cijalue, ali u u moč ne sega dalje ud njegove okolice, ter ua prestopne kraje primorske nižine in doline. Tako je po vsej priliki bilo tudi poprej za prevlade rimske , bizantinske, hrvatske iu bolgarske. Vendar pa sta si oba severna dela kakor s svojo zemljepisno ogrado, ter zato, ker nemata središča, koni čno pa tud vsled neodvisnosti pojedenib plemen med seboj bolj podobna, ter se dasta smatrati kot samo stalna celina. Zemljišče, ktero smo označili kot prelaz k jugu. uamreč od Škumba na jug do Devola je najbolj pristopna iu odprta pokrajina Ar-banaške na iztok k Mactdoniji, kjer jej je trgovinsko Bredišče Bitol. Pravo središče svoje ima južna Arbanaška v Janini; oba ova delu hočemo imenovati južna Arbanaška. III. Prestopimo od Arbanaške na Arbanase Narod arbanaški se deli na dve betvi: Gege, ki stanujejo v Bevernej Arbanaški in Toske, ki prebivajo po južni Arbanaški. Narečji razlikujete se mejsobno kakor češčina iu poljščina, on d Gegi in Toski je reka Škumbi; med ojimi vh»da večno neprijateljstvo, prepiri iu borbe, ki so se porodil« za turških vojsk ter bile netilo in poticalo ne samo euemu krvo-prolitju. Vspešno je znala vlada turška za kakšne bune upotrebiti ene proti drugim. Koliko je Arbana8.iv, to se nemore reči stalno, ali se jim da broj vendar dosta približno opredelit'. G* ga je v Bevernej Arbanaški 444.300, broj To>ka v južnej Arbanuškej pa se opre-deluje na 7f>0.000 duš. V samej Arbanaški je tedaj 1,200.000 Arbanasov. ') Na severju segajo Arbanasi čez mejo Arbanuško, šireči sc od gorja severno - arbanaškega do Novega Pa- ') Statistika se najiiinnje goji na iztoku, posebno v Turški. Turška vlada sicer vodi Statistiko, ali primitivno , ker šteje šo lo odraslo, da po odraslih možkih glavah in ognjiščih opredeli davek, a no mnri niti za deco, pa tudi ne za žene, ker prvo se jim vidi nepotrebno, a drugo pil celo sramotno. Težavo zadajejo sumi prebivalci; imamo primerov, da so sc odlični Osmanlijo uprli z orož jem , da no bodo z drugimi skupaj brojeni, a v Arbanaški in Bosni je, bilo vedno krvavih glav, kadar so hoteli številki tudi žene. Ani liovč broji arbonuški element nit 1,400.000 duš, Ubicini na 1,600.000 , V asa ofeudi pravi, da ima Arbanasov v Turški vseli 2,000.000, Halm vzimlje v svojem delu o Aibanasih 1,000.000, ali čini se, da jo to preveč, ter da je llahn nevešč slavcnščini brojil Irska. (Dalje.) Ko je bila obnovljena za Karla II. (1G85) monaihija, mislili so tudi lici, da jim zašije solnce časov srečnejih; a Irci se varajo, kajti ostalo je vse pri starem; doba tadanja nič ni bila boljša od Crounvellovih časov. Prepovedali so Ircem hoditi iz otoka irskega. Godilo se jim je slabo, ker so jih drli Crotnwellovi privrženci; ni čuda, da je prikipel srd do vrha ter da so razdraženi Irci izgnali krute svoje sovrage iz dežele. Ta dogodek bilje zopet povod mnogim neredom. B lo je niimreč določeno, da morajo vsi, ki hočejo obdržati posestva svoja, skazati ne-dolžuost bvojo pred posebnim, nalašč postav. Ijenim sodiščem. Dasi pa dokažejo katoličani sodniku nedolžnost, vendar ne dobe posestev svojih; marveč vlada jih razdeli protestantom. Vidimo iz tega, da so Angleži na vse načine zara na visočiuo kosovsko, a od tukaj se pro-težejo v večih ali manjih naselbinah do iztočne Morave tako zvane bolgarske Morave in do Toplic, potem do Vranje in Leskovca, prek Kuršutnlja do Proko[.'ia , ter se tukaj znani kot nepokorni podaoici '.n zli sosedje kneževine srbske. Na zemljišču tako zvane stare Srbije , kjer se je nahajala staroveke Darda-nija, jih je v vsem do 70.000. Doselili so se semkaj z Bolgari za velike selitve Srbov za Ar-senija Crnojeviča 1. 1690, ki so se potem pod poroštvom in uveravanjem avstrijskega vladarja da se jim bodo varovala prava in pa tudi -metek, preselili od tukaj čez Donavo in Savo. Arbanasi so se širili po Moravi do najnovejega časa, ter se je moralo navadno iz vasi, kamor se je naselila ena rodovina arbanaška, izseliti in oddaljiti prebivalstvo bolgarsko ter si iskati drugej prebžališča, na njegovem mestu so se naselili Arbanasi. Čeravno v Starej Srbiji velja pravilo, da prebivajo Arbanasi na gorah in dolih, a po ravninah Srbi in Bolgari, rekel je llahn vendar v svojem potopisnem delu, izdanem od tu in tam tudi Slaveno med Arbanase. Najbolja data jo dal francoski konzul llccrjuard, ki jo bil tudi pokrovitelj katoliških Arbanasov, pa po IIcc-quardu in njegovih datih srno so ravnali tudi mi tnkaj. podpirali protestante, ker hoteli so z njihovo pomočjo katoliškim Irci-m vzeti vero in zatreti njih narodnost. Po uporu protestu n ov angleških, kterega bo gotovo provzročili, da bi pokazali nehvalež-nost Bvojo do dobrotnikov , polastil se je prestola Viljem oraugski. Tudi v tem času so iz-gubljavali Irci kos za kosom zemlje — vzeto jim je bilo miljou in šestdeset tisoč oralov zemlje — ter trpeti so morali mnogo nezgod, ktere so povzročevali krivični zakoni. Več biskupov in predstojn kov cerkven h moralo je iti I. 1698 z Irske; bilo jim je zagro-zeno s smrtjo , ako bi kdaj h >teii še v domovino; tujim duhovnikom je bil vhod na Irsko prepovedau. Pustili so le malo duhovnov doma ter dovolili jiin opravljati službo božjo, toda le v njih f.tri; prepovedali bo jim hoditi v so-Bednje ; nositi niso smeli obleke duhovske, tudi niso smeli se posluževati naslovov. Cerkvam pobrali so ves zunanji kras. Zvoniti ni bilo dovoljeno. Tudi učiteljem katoliškim se ni bolje godilo; zapustiti morali so domačijo. Ker pa Irci niso smeli pošiljati otrok svojih na tuje šole, jela se je širiti nevednost med narodom irsk m. Prav to pa so želeli Angleži. Ker namreč Irci ni,-o brati iu pisati znali, niso smeli po zakonu voliti zastopnikov; bili so pa b tem tudi odpravljeni iz vseh javnih služb. — Od najetih posestev morali so oddajati dve tretjini vžitka in gorje mu, pri kterem ni bilo dohodkov toliko, kolikor so jih želeli! Zakoni pa so segali tudi v življenje rodbinsko. Prepovedano bilo je katolikom, ženiti Be s protestanti , katolik ni mogel podedovati ničesar po protestantu. Če je sin odpadel od vere katoliške, dobil je veči del premoženja očetovega; če je bil prvorojenec, dobil je vse premoženje tudi proti volji očetovi, če je sin odpovedal se veri katoliški, ko so še starši živeli, dobil je polnoleten posestvo staršev svojih, kterim je dal le kot in kos kruha. Takim silovitim načinom skušala je vlada angleška zatreti katoličanstvo na Irskem. Za mladosti O' Cjnnellove pisal je angleški protestant, o Irski: Irsko je zrcalo despotizma; lastnik sme biti delavce svoje s kolom iu bičem brez strahu; kedor bi se hotel braniti, vkrote ga s silo. Ubiti človeka je vsakdanja reč. čestokrat vidi popotnik , kako služabniki plemenitažev celo vrsto kmečkih vozov (kol) prevržejo v jarek, da se prirede pripravno cesto dunajske akademije pod nuslovom „Iz Bslgrada do Soluna", ter izrazil mnenje, da so morda ti Arbanasi potomci Btarih Dardancev , pa da Be tukaj po gorah vzdržali. Mogoče je tudi to, ali dokazano je po tradiciji iu jeziku velikega dela onih ArbanaBOV, da so se semkaj naselili iz Gegerije v prošlem in sedanjem veku. Povrnili Be bodemo še kasneje k tim Arbanasom. Element severnoarbanaški, Gegi, broji v vsem v Turški do 514.000 drš. Ilazun tega pa ima Arbanasov mnogo naseljenih med Bolgari,, Grči in Turci, kjer jim je država dala zemljišča za vojaško službo. Te vasi Be imenujejo ali po turški Arnaut kiiij ali pa po grški Arvanito shoro. Broj Arbanasov po teh vaseh živečih opreduluje se na 45.000, ter bo deloma Gegi, deloma pa Toski. a) Broj vseh Arbanasov v Turskej iznosi čez 1,300.000 duš. (Dalje prih.) a) Ami Houd nnSteva naselbine v Razgradit, BolgarBkej, ter iztočnem rajgorjn ltodope, ivanem Arnaut-planina. za gospodarja; ne škodi uič, če se vozovi kmetom polomijo, reveži morajo molčati. Ni čuda , da je tako počenjanje vplivalo silno slabo na Irce. Obup združi mnogo ljudi, ktere so zarad belih >rajc , ki so jih nosili, imenovali Whiteboys. To bila je tajna zarota, ki si je stavila nalog, moriti samosilnike ter tako zmanjšati nečloveško počenjanje zatiralcev. Požari, umori, ropi bili so vsakdanji. Posebno razširjena bila je ta družba 1. 17G1. Ljudje so Be že bali iti po ulicah. Prikazovali so se roparji tudi javno, ter trdili, da nimajo nobeno vere, marveč da so ljudje obupani, sovražniki bogatinom. Te zarote vdeleževali so se tudi revnejši protestantje. Za časa opro-ščevalne vojske v Ameriki se je nekoliko zbolj-šalo Ircem stanje; sedaj namreč so jih rabili Angleži proti Amerikancem. Toda Irci so stavili pogoje, ktere naj jim izpolnijo Angleži, sicer ae ne vdeleže vojske. Ircem na čelu bil je protestant Henrik Garatham. Angleži bo jim sicer seveda dovolili te pogoje: odstranijo se zakoni, ki branijo katoliko m imeti lastna posestva; smeli so zopet po svoje vzgojevati mladino; smeli so prosto opravljati službo božjo. Sploh pa so še vedno vladali Ircem sovražni zakoni, Prekucija francoska pretila je omajati razmero med Angleži in Irr. Polni nad gledali so Irci na jug. A njili nadeje Be niso spolnile; bili so v tem času malo bolj svobodni, tako na pr. smeli so kupovati in prodajati posestva; tudi voliluo pravico so dosegli; niso pa smeli biti voljeni. „Svoboda", takrat parola vsem, zvezala je katolike irske s protestanti, a zveza ta bila je katolikom pogubna, kajti dobrote od take zveze vživali so le protestantje.' L. 1798 počil je splošen upor, a bil je zadušen brzo. Namestnik kraljev lord Corn-nallis rad bi bil odstopil, a zabranili so mu to protestantje in loža Orangistov; zadnji bili so kruti sovragi vsemu katoliškemu. „Pri mo-jej mizi", piše namestnik kraljev, ,,govore le o obešen h, umorjenih iu vstreljenih; vsi ae ra-dujejo , če je umorjen kak duhovnik ; misliti ai toraj lahko, kaj je Irska in kako težaven in nevaren je moj položaj". Jurij III. 17G0-1820 bil je katolikom neprijatelj. Viljem Pitt, ki se je trudil olajšati Ircem bremena, moral je odstopiti iz mi-nisterstva 1. 1801, ker je sprevidel, da se Irci ne smejo več pustiti v takih razmerah, tembolj ker jim je bilo obljubljeno polajšanje. Sile Ircev b,le so zlomljene; po zadnjih poskusih ni bilo več misliti na kak upor; iz-ginole so vse nadeje, ki so jih gojili. Sicer je I. 1804 pospravljal vstanek Robert; a prišla mu je vlada na sled in trpljenje irsko se je pomnožilo. Leta 1810 sešlo se je na Irskem društvo katoliško, da bi osvobodilo deželo in občane od krivičnih zakouov po postavnem potu. Predsednik društva bil je Jan Keogh. Prva skrb jim je bila: kako pridobiti katolikom dovoljenje vstopiti v parlament. Duša vsemu temu delovanju bil je Daniel O'Connell, kterega smo omenili v začetku. Skuša zbrati okrog Bebe vse bolj odlične in odločne kato-tolike, tem prigovarja, kolike važnosti da bi bilo, ko bi imeli Irci zastopnike svoje v parlamentu, ker ti bi imeli priliko svetu pokazati bedo in nesrečo naroda irskega. „Zberite se okrog mene, piše on, uvideti hočete, koliko premore jeden mož, ki se je narodil v svobodi, ako ima za seboj svoj narod 1' (Dalje prih) Politični pregled. V Ljubljani 21. januarija. Avstrijske dežele Deputacija »tttjarskih kiuctov se je podala na Dunaj. Tam so prosili najprej grofa Taaffeja, potem pa cesarja samega, naj bi se jim gruntni davek ne povišal; ob enem so razložili žaloBtno stanje kmečkega prebivalstva. Minister kakor cesar sta oba enako odgovorila, da hočeta storiti, kar se bo dalo olajšati, da pa je cela vcenitev postavno določena in Be ne more kar tako vse delo zavreči. „Politiki" se iz Dunaja poroča, da sta ICremer in Streit zato odstopiti morala, ker sta se vdeležila skrivne zarote, ktera je hotela grofa Tanffeja vreči. Ustavoverci in imenovana dva ministra so namreč naredili celo skrivno zaroto zoper sedanjo vlado, hoteli so vse ministre razun Kremerja in Streita iz stolov prekucniti, ter Bami se nanje vsesti. Grof Taaffe je celo reč še o pravem času zvedeli porabil je veB upliv, ki ga ima pri cesarju, in res je zmagal on , nelojalna ministra pa sta morala iti. To je nova zmaga naše ideje. Za odhoduico imenovanima ministroma pozval je Taaffe dvanajst avtonomistov v gosposko zbornico. Nemško-liberalua zarota je sramoten fi-jaško naredila. Državnemu zboru je vlada predložila v posvetovanje in odobrenje važno postavo, ki Be tiče takih dolžnikov, ki pred ekse-kutivno dražbo svoje imetje poskriji jo , zataji ali pa pokončajo. Po tej postavi bo moral vsak dolžuik priseči, da nič od svojega imetja ni poskril, in kdor bo svoje imetje pred dražbo škodoželjno uničil ali, poškodil, je postavo prestopil iu bo kaznovan z zaporom. Zgodilo se je namreč, da so mnogi, kterim je imelo biti vse prodano , pred dražbo vse svoje pohištvo uničili ali poškodovali, drevesa posekali, streho razdrli, okna, stole in mize razbili itd. S tem niso Bebi nič koristili, pač pa so oškodovali upnika. Potrebna je tedaj bila postava, da se tako občeškodljivo početje zabraui. Če* li i poslanci hočejo enkrat jasno vedeti, pri čem da so glede znanega minister-skega ukaza zaradi ravnopravnosti jezikov, ker besedo „landetiiblich" vsak urad drugače tolmači. Zato hočejo to stvar v državnem zboru sprožiti iu zahtevati pojasnil. Nekteri tudi mislijo, da bo vlada sama predložila uaroduostno postavo, oziroma izvrševalno postavo za §. 19 drž. osn. postav. Naši neiiišliiiiiirji ae že vesele rezultatov ljudskega Stenja, ker so se pri nas tako premnogi preslepiti dali, ter se pustili vpisati za Nemce. Tako telegrafirajo v dunajske liste, da je bilo v Novem mestu 500 Nemcev štetih. Mi na to le odgovorimo , da je to dvakrat laž: prvič rubrika ne govori o „narodnosti", ampak o „občevalnem jeziku"; drugič pa vsak ve, kdor Novomesto pozna, da se tam po vseh hišah le slovenski govori, ir.-vzemši morda kakega uradnika. Z isto pravico, kakor po v Celovcu zbrisali vse tiste, ki so se za slovensko govoreče vpisali, z isto in še večo pravico bi se smeli v Novem mestu vsi taki zbrisati, ki so se zlagali, da občujejo v nemškem jeziku. S cer pa smo že rekli, da temu številjenju ne pripisujemo nobene veljave in nobene vrednosti, in da bomo odločno protestirali, ako bi se ti podatki zlorabili v kteri koli zadevi proti vam. Vnanje države. TiHŠlii demokrati in republikanci hočejo napraviti v ltimu velik tabor, na kterem bodo zahtevali občno volilno pravico. Pri tej prilož- noBti hočejo tudi zoper Avstrijo demonstrirati in spominjati se Trsta. Pravijo tudi, da bo Garibaldi spomladi prostovoljcev nabral in z njimi na Trst vdaril. Pri tej poskušnji Be bo mož pač spekel 1 jVein&Bii liberalni listi se iz katoličanov norčujejo, in v pogledu na Windthorstov predlog, naj se duhovnikom dovoli vsaj mašo brati in bv. sakramente deliti, pravijo, naj se Wmdt-horst obrne s tako proŠDjo do papeža, ki pruskim postavam kljubuje in tako porazumljeoje nemogoče dela. Ti ljudje pač ne pomislijo, da znani ,,non possumus" ne izvira iz trmoglavosti , ampak da bi se sv. Oče pregrešili nad svojim visokim Btališčem, da bi zatajili svojo dolžnost, ako bi odobravali postave, ki so veri zoperne in sovražne. Katoliška Cerkev je pač pripravljena trpeti, nikdar pa še svojih naukov ni zatajevalala ali pa spreminjala; in v tem leži njena moč. Izvirni dopisi. Iz Celju 20. jan. — V zadevi cerkve nih ključarjev pri tukajšnji Marijni ,,nemški" cerkvi nam dojde iz Dunaja naznanilo, da je c. kr. upravna Bodnija zavrgla razločbo mini-sterstva; to bo pravi: mestni zastop celjski ima pravico, samovoljno nastavljati cerkvene ključarje pri tej, nekdanji minoritovski cerkvi. Vsled ministerjalnega odloka dne 28. decembra 1880 bodo od zdaj zanaprej jetniki dobivali ne le samo ob nedeljah, kakor doslej, temveč tudi ob zapovedanih praznikih Gospodovih , Marijinih in ob praznikih svetnikov božjih — potem ob godu in rojstnem dnevu Cesarjevem — mesene jedi! Dmgc prašanje bi bilo to: bodo seli vsled tega polajšanja in priboljšeka jetnišnice bolj spraznovale ali na-polnovale? — Deželni brambovci bodo menda koncem meseca januarja zapustili dozdajšno kosamo pri farni cerkvi v Celji ter se preselili v nekdanjo Lasnikovo usnjarsko tovarno pri bv. Maksimiljanu zunaj mesta. Kakor se govori , namerava mesto dozdajšnjo kosamo prepustiti „odboru za napravo muzeuma1, v Celji. Naloga tega odbora je, zbirati vse sta-rinarske spominke, kterih se nahaja dosti po Celji, pa so povsodi razvlečeni. Domače novice. V Ljubljani, 22. januarja. (Prebivalstvo mesta ljubljanskega) je — po naznanilu rotovža tako: prebivalcev 24 940, rodovin 4727, hiš 1173. Vojakov v službi je tukaj 1666 , toraj vseh prebivalcev skup 9G. Meranu: A. Pan; v Milovki: (Galicija,) M. Quirini; v Miskolczu: dr. M. Ilerz; v Nitri: Kornel Tombor; v Novemsadu: C. B. Grosssinger, lekar; v Novemtičinu: Jul. Neusser; v Oedenburgu: A. Rc-ckert; v Pančovi: W. H. Graff; v Plznu: E. Kaiser; v Pragi: Jos. Fürst na Porišči; v Prerovi: Ig. Psota, lekar „pri zlatom orlu" v Pressburgu: Fr. Honrici, lekar „pri sv. Trojici", in Rud. pl. Solz, lekar „pri sv. Martinu; v Presnicah: A. Griessl; v lieichenbcrg: Jos. pl. Ehrlich; v Saazu: V. Kraus, drogist; v S'an-gerbergu: Jos Ziogler; v Solnogradu: dr. pl. Sodlitzky c. k. dvorni lekar; v Šemnicu: Fr. Sztankay; v Stern-bcrgii: (Morava) A. Ferkl; v Segedinu: Kari pl. Bar-csay; v Opavi: A. Plahky; v Temesvaru: C. M. Jahner, lekar Hunyadigasse; in Štefan Tarczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogersk. Hradišu: Jos. Stanel: v Vinkovcih: L. pl. Alemann; v Varaždinu: G. Hocli-singer; lekar; v Welsu: K. Richter; v Dunajskem Novcmmestu: Fr. Kolčarš, lekar. (1) ieicKrailčtir dfn»r»»> trne 21 januarija. Papirna rnnt» 72 80 — Hrebern» rant» 7-1— — Zlata renta 88 40 — 18(!01etno državno cosojilo 181 — Bankine akcije 822 — Kreditne akcije 285.--London 118.60— — Oes. kr. cekini 6.56.— SO-frankov 9.38 ledajatelj in odgovorni urednik Filip llailerla[). J. ttlazuikovi nasledniki v Ljubljani.