r
v
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta - - - - •	$3.00
Za New York odo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
iistišlovenskihidelavcev y Ameriki,
The largest Slovenian Daily Li* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 78. — ŠTEV. 78.	NEW YORK, SATURDAY, APR IL 3, 1926. — SOBOTA, 3. APRILA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXIV.
ANGLEŠKA PREMOGOVNA KRIZA
Tajnik angleške premogarske organizacije Cook je rekel, da je dosežna skrajna meja potrpežljivosti. — Lastniki premogovnikov so zopet predložili stare predloge. — Podjetniki so poskusili razne trike. — Ministrski predsednik Baldwin je baje izvedel pritisk.
LONDON, Anglija, 2. aprila. — Premirje, ki ie bilo sklenjeno julija meseca preteklega leta v premogovni industriji, bo poteklo dne 1. maja. S tem bodo prenehale tudi vladne podpore lastnikom premogovnikov, ki predstavljajo dosedaj svoto SI 15,000,000, dočim so prvotno računali z izdatkom $50,000,000. Premogarji so trdno sklenili, da ne bodo niti za ped odstopili od svojih pravic in da ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli skrčenja plač. A. J. Cook, tajnik angleške premogarske zveze, je izjavil včeraj, da bo potrebno sprejeti boj. Človeški potrpežljivosti je stavljena meja, — je izjavil, — in ta meja je sedaj dosežna.
Konferenca lastnikov premogovnikov in zastopnikov premogarjev, vršeča se v namenu, da razpravlja o poročilu premogovne komisije, je le prispevala k temu, da se je povečalo obstoječo napetost. Lastniki premogovnikov so skušali predložiti svoje stare predloge za podaljšanje delavnega časa in distriktnih dogovorov.
Premogarji so bil i tako razkačeni vspričo te aro-gantnosti lastnikov, da bodo lastniki premogovnikov prisiljeni sklicati nadaljno konferenco, na kateri bodo najbrž opustili vse svoje predloge. Premogovna komisija je v svojem poročilu določila, naj se najprvo sklene narodni dogovor med premogarji in lastniki premogovnikov, kateremu naj bi sledili distriktni dogovori, da se izvede princip narodnega dogovora.
Lastniki pa so skušali obrniti celo stvar ter skleniti najprvo okrajne ali distriktne ter šele nato narodne dogovore.
Poročilo premogovne komisije kaže, kako obupno se posedujoči razred oprijema principa privatnega obratovanja, čeprav je prisiljen priznati, da se bliža konec privatnemu obratovanju v tej temeljni industriji. Vsi konkretni predlogi za rešitev industrije so socijalistične narave.
—	Poročilo premogovne industrije, — pravi Daily Herald, — razodeva strah pred izpremem-bo, ki se je lotil vladajočega razreda te dežele.
Komisija je bila skrbno izbrana iz nasprotnikov nacionalizacija. The New Leader, organ neodvisne delavske stranke, pravi:
—	Komisija, ki je obstajala iz liberalnega prejšnjega ministra, bivšega urednika Morning Post, odi ičnega bankirja in liberalnega tekstilnega tvor-ničarja, ni mogla priti do nikakih drugih zaključkov. — Predsednik, Herbert Samuel, se je že preje v nekem časnikarskem članku izrekel proti nacionalizaciji.
Kljub temu pa pomenja poročilo temeljito obtožbo resultatov, doseženih potom privatnega obratovanja. Komisija je pronašla, da so bili številni premogovniki slabo zasnovani ter izdelani v premajhnem obsegu. Nadaljni premogovniki so napačno urejeni ter imajo neprimerno upravo. Metode uporabe premoga niso znanstvene. Le malo so storili dosedaj, da uveljavijo bolj uspešne in ekonomske principije v pridobivanju premoga in njega uorabi. V združenju pridobivanju premoga s pridobivanjem plina, elektrike, koksa, kemičnih proizvodov in zgrajenja plavžev, niso prišli preko prvih pričetkov. Transportne metode so preveč komplicirane in zvezane s prevelikimi stroški.
Obe strani sta koncentrirali svojo pozornost na predlog skrčenje mezd. Adam Nimno, odličen škotski lastnik premogovnikov, je rekel: — Edino praktično priporočlo je, da je treba z umaknenjetn podpor znižati mezde .
Taj nik Cook pa je odgovoril: Angleška javnost ne more pričakovati od premogarjev nikakih na-daljiiih žrtev, ker so mezde že 30 odstotkov pod standardom iz leta 1914.
Francoska vlada v velikih škripcih.
Stabilizacija francoskega finančnega položaja je odvisna ed nakupa zakladniških obveznic, j Politika kot ovira. —; Vr jetna je nadal jnaj vlada levice, pod vplivom socijalistov.
HRVATJE ZAPUSTILI KABINET
Hrvatje so zapustili jugoslovanski kabinet. — Kriza je nastala, ker se je obdolžilo Pašičevega sina grafta. — Radič je vodil upor proti vladi. — Hrvaški voditelj bo baje obnovil svoj boj za federalno vlado.
PAK^Z. »ajieija, 2. aijirrla. -Ko je zakljuciia včeraj zju-t i~aj ob j <»-in i h. po<La,n.ska /.boru i ca svojo štiri in »Ivaj-iot ur trajajočo potriu k'» jo irlatrovaja /.a. nove 'i;i\.!<c. <1, . se ura. vam francoski proračuni tvr konča s tem celo iloljre Mi.ri nKwee trajajočo razpravo, je -ton i a brez dvoami važen kotraJc pioti uravnavi vladneira finane-neir.i položaja. Prav lahko pa. bi bilo pretiravali važnost tega, kar m* jp dosejrlo.
Senat bo brez dvoma odobril n.-K-«' davke, vennlar pa se ta<koj pojavi vprašanje, če bo ostal pro-i h'un res uravnan.	,
Kot je izjavil finančni minister Pi ret. bi šlo v.se gladko, potem ko >e je iriasovaJo za odredbe, če bi ■pokadila javnost za.upa:nje v vladne kredite in če bi podpi-ovala še naprej bonde za narodrto obrani, bo.
Zadrega pa obstaja v tem, da ,i«' ostal položaj poiitičen In ta za-dre-;ra je razvidna iz dejstva, da ••en ni frank včeraj u:«' opomogel, kiju!) t< lvničnemu uravnan ju pro-ra. ina potom poslanske zbornice. Bil je celo mvk.nl i ko slabši kot dan p; preji o!) zaključku borzo.
Zveza obstaja lined teju pojavom in dejstvom, da bile financ m- predloge sprejete le s 236 jrht-VH-i proti 159. k;<.jti manj kot po-lovica jioslaneev /h' <rlasov<iia za nove davke in vlada bi »bila v manjšini, vr bi ve ne vzdržali ^la--ova«ija vieijalist i in nekateri rail i kalni >.-• »eijalist i. To vzdržanje je dosegel llemnot ,|>o dolgih naporih in usj)eh pomenja. da bi se g!a-ovadc> za move davke, če bi -■ledili po«steu»ci svojim lastnim iiiijriboiiL dn svojemu mnenju.
X. temelju davkov. Za 'katere se je <rlai*>vaik>, bo dobiila. vlada štiri tisoč milijonov fraulkov več dohodkov in toliko doseženo. l»niz ozira na to. kaj >e l>o še pripetilo.
RABAT. Maroko. J. aprila. — V • ^U.-t-io.-jtii fra-ncoskega gover-n« ja. M. Steega. 'k'i ><• mudi sedaj •v Pj : zu. ni mo^rel noben tukajšnji uradnik {xxjaj-aiiti novih miri.vir b j 'ciiajanj. ki >e vra- ibaje nif?d franco-kini i iai španskimi o-itlastmi ter Ajbdcl Krimom.
Xeoficijoluo pa je bilo objav-1 jeiio. da p je francoska armada v M;tir.ku pripravljena na kampanjo. kadarkoli bo zahtval to polomij in da je boljše organizirana kot je bila kedaj poprej, brez ozira na možnost ali nemožnost sko-rajšnijega konca rif^ke vojne.
Neofieijelno -•so Francozi izjavili. da so bi H vedno pripravljen! •sprejeti mirovne pi-edloge rif.ske-glavarja, a njrih spre1 je m mora vljučevati zavarovanje francoskih interesov v maroškem prottekfcora-tu ter bili tudi v soglasju z dogovori ni(d Francijo in špansko glede "pospešenja reda in napredka v Maroku".
Tak«:, jamstva bi vključevala po-licijslco kontrolo Francozov in Spancev v njih o<l»Kxsnih protek-toratih ter wuflDiyjeenje Rifeev. kot ze preje zahtevano. Če je Abdel Krim -edaj pripravljen podvreči s<* tem pogojem. j>omenja to. da se nahaja sedaj v slabšem položaju kod se je v zadnjem času izročalo.
Frthreoai in Spanci so tudi zahtevali. da Atxlel Krim formalno prizna »sttwnrenost m«ro«ikega jsuI-fcanai Krim >e l>U pripravljen pri
BEOGRAD, Jugoslavija, 2. aprila. — Resigna-cija Štefana Radiča in nadaljnih štirih Hrvatov je napravila konec kratkemu sodelovanju med dvema vodilnima državnikoma v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Neposredni vzrok razkola je bila zahteva Radiča, naj se parlament, ki se je odgodil do 5. maja, zopet sestane dne 8. aprila, da bo lahko opozicija interpelirala ministrskega predsednika Ppšiča glede obdolžitev, da se je njegov sin, Rade Pašič, po-služil pozicije svojega očeta izza vojne, da se o-bogati na stroške države.
Ta zadeva je postala še bolj komplicirana vsled dejstva, da je dvignil te obdolžitve Ljuba Jovano-vič, eden podpredsednikov radikalne stranke ministrskega predsednika.
Pašič je dal Radiču do desetih včeraj zjutraj časa, da umakne svojo zahtevo. Kralj Aleksander se je posvetoval z obema voditeljema ter se domneva, da je skušal izposlovati spravo, kajti razkol pomenja nadaljno za vlečen je načrtov za njegovo kronanje, preprečeno dosedaj vsled hrvaško-srb-skega spora.
Pašič je skušal doseči na ministrskem svetu včeraj zjutraj kompromis ter stavil ponudbo, da sprejme zahtevo Hrvatov, če bi radikalna stranka prosila isto.
Radič pa je rekel, da je to nemogoče, ker je večina radikalnih poslancev že zapustila Beograd ter se podala na velikonočne počitnice. Nato je resigniral.
Resnost njegovega koraka je razvidna iz dejstva da je resigniral žnjim tudi njegov nečak, Pavle Radič, ki je v glavnem pripomogel -k temu, da so stopili Hrvati v kabinet.
Zadrege so pretile skoro neprestano izza časa, ko je postal Radič novembra meseca vzgojni minister. Le nujna potreba vzdržan j a navideznega soglasja med Hrvati in Srbi je preprečila dosedaj izbruh, kajti Radič je ob številnih prilikah odločno govoril proti vladi, koje član je bil.
Tukaj se domneva, da je smatral Radič priliko za ugodno, da obnovi hrvaški boj proti Srbom, o katerih pravijo Hrvatje in Slovenci, da monopoli-zirajo vlado in sicer vspričo obdolžb proti sinu ministrskega predsednika in razkola, ki se je vsled tega pojavil v vrstah radikalne stranke.
Hrvatje in Slovenci hočejo federalno obliko vlade, Srbi pa se zavzemajo za skrajno centralizirano vlado.
Položaj v Jugoslaviji je približno tak kot na Romunskem, kjer se smatrajo nove province bolj kulturnim kot pa stare stranke, ki sede trdno v sedlu.
Domneva se, da bo stvoril Pašič začasen, izključno radikalni kabinet, dokler se parlament zopet ne sestane in upati je, da bo med tem časom rešen hr-vaško-srbski spor.
Hčerka umorila očeta s steakom.
LAWRENCE. Mass., 1. aprila. Steak, katerega je •{►ekla 14-letna Marv Antoaia v prašku za mrve*, je baje povzročil smrt njenega očeta. Lkhun Antona. Umrl je par ur po zavžiti večerji. Raztelesc-nje je ugotovilo, da je j>odlege! Antona močnemu .strupu, Vri je biLo iuijfbrž pridejano Ttjogovi hrani. Deklica je izjavila. <ia je pri pripravi jam ju večerje najbrž rabila jwasek za mrčes, ki je stal poleg posode za moko.
znati versko suverenost .sultana, a ni hotel piznati posvetne oblasti mairoške^a sultana, o katerem ve. da je (Ignaca v roikah. frtflco-skega kafpifcala.
Petnajst žrtev blizarda.
Razoroževalni Splošno glasovanje načrt angl vlade, glede piva in vina.
Anglija b o predlagala V se kaže, da je referen-
svoj lastni načrt za raz-	dum glede piva zago-oroženje. — Poslanska 1 to vi jen. — Datum je še
zbornica je bila infor-	dvomljiv, a najbrž bo
mirana, da bo odšel;	določen dan splošnih
lord Cecil v Ženevo z	volitev,
definitivnim • načrtom.	--
t r_ _ i i	-	ALliAXV. N. V.. J. a urila. -
Upa, da bo uspesen. ; Vse kaiu% da ho v (>bph z;Minu,:rh
držav, zailooiuoihrjc sprejeta Karle-LOMXXV Anglija. 2. aprila, — j Piielpsnva i- .Inei ja. ki odreja re-V odgovor na vprašanja opozaci-| ferendum glede -modifikacije pr->. je v podaniki .zbornici j«. ir/.jVivi! J hilm-ijxke enfoi-cmeii-t j.r^iavc v 'imenu via'de Locker-Liimpsoqi. publikan.ski voditelji v„ o.-Jvidno
da bo odšel Iwron Cecil v Ženevo z navodili, da predlaga, defi-niti-ven naert za raizoroženje. Rekel je, da se narodi inc morejo razorožiti. dokler ne bodo a-a^.pršerni med narodni .samii in da misli d^a ne bo mogoče storiti knj takega, dokler ne bodo vodilni narodi sveta do kaizali, da indsfljjo resno.
— Kraljeva vlada misli resno glede tega vprašana, — je dostavil.
Zagotovil je pos&an^k izabomici
spoznali, <la je javno ra/.polož^-nje naklonjeno tej otlredbi ter ji v<!ed tega ne bodo nasprotovali in \ 1 ■tega se rjieinia s precejšn jimi \ r.-čina.mi v obeli zbornicah za:kon'>-daje. Kot- -e gla-i. so prišli naro I-ni v ditelji irepaiblikan>ke stranke d • prepričanja, da je najbolj .še. «'-e jKidptraijo referendum v državi Xew \'ork Ln oe bo izpadel proti prohibiciji. bodo iive-Ui referendum tudi v drugih državah, da se vprašanje enkrat za vselej
da ne bo aaug-leška vlada zao-?tahi ! ' t:>r ^ravi > srv -ta. za nobenima, mednaordnim napo- I> 'čim j ev'aduje _r! le i- . • rom. v prizorjemxm sedaj, d* se za-! VP'» :'nija precejšnja - glas je. gotovi mednarodni mir. a dosta-1 vlada precejšnja razlika v mnenji: vil, da bi bilo l>olj primcirno, če bi!-'rro (lnl ,'ltrc d-ituma za tako prišla imeijc\tiva zn vojaško razo- i ?hi-ovanjc. ki naj bi se vršil - sproženje od kaike voja.ške sile. | gla-no resolucijo dne S. .funi - .
Koncem svojega govora je rc-j P' T mu ,>:1 "'I-^' veliko o-kol-	ijf /;f'ijo. ker ]>rete m
v- t	...	ni j kimi kor.jki proto temu
— Ac -smemo pa stav.t,t svojih
upanj previsoko, vendar pa domnevam, da se bo kaj m varnega izjavilo na pripraAfjakiem sestanku'
in da bo ta sestanek vs;i j pome- ~	1
• , i t • i _ .	, , • • I meseca novembra
njat iLadaJjna .korak na dolgi n;
težki poti k si>l-ršiKMmi miru.
Govor Arthur Ponsonv-a, na ka-!	. .	....
terega je odgovoril parlamentarni j Protl registraciji možem-
podtajmik. je bil v svojem bistvu:	Cev.
prošnja za sScreenje oboi-oževifiij.,	--
Ko l>o Xemcija topila v Ligo na- WASHINGTON". I> < . 1 a;»r riKlov prihodnjega -septembra. — Priseljen ski k< ::iit -j r	'
je rekc-1, — mora Liga zago'to\~iti /i>o!*nici« Združenih držav j d -zanjo .stališče enakosti z drugiimi gnil p? ••--r pr.»ti ii.mih-im\.-ni narodi ter odpraviti vsa razliko- kom daji za p:\-l!, regist ir.itije vanja med prejjšnjimH zavezniki lin /enicev. in jih j>rejšnjhni sovražniki.	r<
»krači s s .d-r se
tudi izjavlja, da bi številni ne mogli glasovati, ce l>i —• razpi>alo po>tbne volitve. Mogoče bo vsh-d tega določen splošaii v o L: 'ni d;r-i
ava ia celo vrst
ra.
To bi pomenjalo dovoljenje za logov, m rc lajn h za ojr>zicijo Nemčijo, da ise oboroži na teme- j zborniee. Me l teinj ra se lni-Iju istega .standarda kot druge si- haja sta]p-f) n;vlz"rstvo "velikega
le, lair pa jc označil kot nemogoče, ali pa, da se člani I/:ge takoj razor«»že na istem -standardu kot Nemčija.
Govornik j^-! tudi obžalovati tr-
vclik- ga dela prebivaktva te fle-žele; dejstvo, da bi inozemce of:-cijeMio '-značili kot .sumljiv razred- težkočo. '-.- ne nezinožnošf.
govimo z orožji-m -ter rekel, da je da >•• po-tavo prav ilr.o /\--l-: v. narvnost sramota, da se |>r«wlaj<< > ki .>!i<. ki. kiitere bi p-»v-ro il prevelike zaloge m uniči je za.pad-
nih ki«ščanSkih narodov miroljubnim Kitajcem, ki se .sedaj vojskujejo med seboj že dve leH.
registracija -koro sedmih milijonov ljudi in vrsf/ki izdatki za agente, ki naj bi i>kaJi ino/ ne kateri -e niso dali registrirati.
CHICAGO. lil., 1. aprila. — kolikor je -bilo mogoče dofsedaj dog?nati. je zaditeval snežni vihar ki je ■obokal srednji zapad, pet najfst človpskiii žrteA-. osem od teh v Obicajm in okoliei. Od severnega Texa^a :pa do Lake Erie je bil Železniki in ee-tmi promet moomo oviran. Sneg je v okolici Velikih jezer in na «redji.>em zapadu največji. a tudi iztočni in južni del lowe je močno trpel.
Pri Foraker, Olila. so obtičali trije vlaki v snegu. V Chicagu. na tisoče lji^di odvaiža sneg. posebno v delih mewta, [kjer je 'bil promet skoro nistavljen.
ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V ZD&. DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dane« «o nai« cen« aledeSa:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakmrllfh. Id sna&ajo manj kot en tlaot dinarjev rainnsm« poMbeji H center n poštnino in droge stroške.
Razpošilja na aadnje pošte ln izplačuje "Poštni čekovni mT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 Br .......... $ 9.10 500-lir	$21.75
300 lir............ $13.35 1000 lir ............. $42.50
Pri naročilih, U mašaje nanj kil m Sir, račaamm pa 11 eentav
ms poštnino in droge etrodke.
Baspošilja na aadnje pošte in fa»lafaj« LJnMJaukn kreditna kaakni v Trato.
Za pošilja t ve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATUJOC
LIB dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se ve&rat be nepričakovane; iz tega razloga nam ni mogoče padati natančna eene vnaprej; računamo pa caol tistega dne, k« nam prida poslani denar v raka.
POSlLJATV-E PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam Je poslati najheljs pa D—inatii Postal Misty Order aH pa Near lark Bank Draft.
FRANK SAKSEK STATE BANK
82 Cortland* Mm*	*«* York, M. T.
D


• . r. .	:us^iM. ..




. • j -• — •■ -•• •• . x. ■" ■'" ;■. •
GLAS NAJ&QDA, 3. APR. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
XXTT POfcJATEV ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president. _ Louis Benedik, treasurer.
Mar j H orle, Box 31G, Whitehal, Mich. JoJin Blutii, 1021 i/o X. Hickory S*., Jo-liet, III.
Alois Herman, Box 177, Smithfield, Pa. ' Antonija, Vidic, New Yovk, X. Y. -NVimemovana iz C'htcage, 1U. Framccs Križak, Box 126. Frontier. "\Vyo. M. C'etjrwski, 1519 W. 1. St., Dayton, O.
Place of business of the corporation and addresses of above officers:	Marko Payuk, Box 41, Terrace. Pa.
ir'2 Cortlandt St., Borough of^lanhaUan,_New York City, X. Y.	Joseph Millek, 302 East 28. St. Lorain, O.
•'GLAS NARODA"	Mlk« Hočevar. Brooklyn. N Y.
" Voice of the People'*	George .Žagar, 3120 W. 30. St. Cleveland,
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za cth) leto velja list za Ameriko
in Kanado ....
Za pol leta ........
Za četrt leta ....
...................$6.00
...................$3.00
...:...............$uo
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Jakob Hribar, R. 3 Za pol leta .............................. $3.50
Ohio
Frank Gaber, 3 Vista Ave., II. P., Detroit, Mich.. n:ib-al med člani dr. Ljuib-1 jan iki Vrh na januarski eseji
Rislifield. Springs,
X. Y.
$ 1.00
$	1.00
$	1.00
$	4.7."»
*	4.00
$	1.00
$	2.00
$	1.00
$	2.00
$	2 .TX)
$ 5.00
$12,00 $ 2.00
Subscription Yearly $6.00. -Advertisement on Agreement.
"C fas \aroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. 1
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ne blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naiznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
Skupaj
$39.13 D. 2,172.00
i Tragična smrt zagrebškega odvetnika.
j Ko se je bančmi uradnik Zvon-ko Deuteli, ki je stainoval pri od-vctuLkiu dr. Franu Alačeviču v Zagrebu, vmil Okoli poldne domov, je začutil na stopaj irali močan vonj 'piina. Slutil je taJcoj. da se je zgodila nesreča. Prišedši v kopa.lnu.-o, je našel tamkaj strašen prizor. Dr. Alačevič je ležal v kadi vroče vode popolnoma gol. Glavo je imel nagrajeno na stran, "voda pa mu je segala do vratu. Deu.tiseh je takoj prezratcil prostore in odinesel dr. Alačeviča na posteljo, vendar pa ga ni mogel več spraviti 'k zavesJti. Bil je namreč že mrtev. Kakor je kasneje komisija ugotovila, se je nesreča zgodila na ta» način, da je dr. Ala-čevič sedel v kadi in naknadno
Raznoterosti.
Ali sme zdravnik neozdravljivega bolnika usmrtiti?
Slavni dunajski 'kirurg, profesor dr. Anton Efcselborg je imel te dni v dunajskem znanstvenem društvu predavanje o kirurgiji, v katerem se je dotaknil tiudi vprašana, če sme zdravnik okrajšati trpljenje neozdravljivega bolnika s tem. da ga brez njegove vednosti in privoljenja usmrt.i. Dr. Ei-selberg je vprašanje zanikal. V slučaju, da bi se dala zdravniku taka zakonita pravica, bi imelo to n od ogledne posledice. Pacijent. bi izgubil ea.uiprmje *do zdraaika. strah da ga l»o zastrupil, bi vplival talko neugodno tudi na zdrav-
Novice iz Jugoslavije
spustil vročo vodo. Pri tem se del ^Jenj© 'bolnika. ki je ozdravljiv, plinske cevi, ki je grela pee, ni bi pomenilo to katastrofalno o-už-ral in je plin vedno \>olj niha- Ltežkočonje iavršenja zdravniškega
* ' nokliics
PRAVIČNI ZMAGA VEDNO
Xarotlina poslanika zlmrnica pasluje seklaj k at isodišče in kot
•	>bt< /mec nastopa pred njo zvezni s odnik George W. English iz ll.i-i St. Louisa. Odstavijenje zveznega sodnika je le mogoče, če dvigne proti njemu posJanska zbornica obtožbo in izreče zvezni senat pravornk, ki je neugoden za obtoženega.	'
Pr-ti sodniku English u se je dvignilo veliko število ob dol žrtev. M« <1 temi mi najbolj nvne nasilni značaj wodnika, njegova somovolj-iio-i v sodnij-kih dejanjih, njegova priatranost in cc4a vrsta ko-ruptnih dejanj, ki pa oči vidno niso dovolj tehtna.
Najhujše se je zagriv.il sodnik English proti stavkarjem. Izdal .;<• ustavno povelje proti sfavkujočiju delavcem v železniških delavnicah. Na t« mrl ju ust<avtne*ga povelja, katero je dovolil on sam, je vi irel v je o vn- kot is'to stavkarjev, od treh do šestih mesecev. Iz-v. i! .i« i/.liaent-iije Charles Karehsa, zagovornika stavkujoeih železničarji v. iz <>dve1 niškfga stanu, iker je ustrajal slednji pri svoji do-iiri pravni, da zahteva za delavce v žekvzmskiii delavnicah, ki so
•	iili « jt-'i j* co. {»orotne procese, mesto da bd stavku joče greš-
podalo to kapiti jlistično orodje za jeitniiške zidove, i/.! en je Karchsa je jh> mnenju demokr&jtačnih kongresiiikov i M'1 lj s■•«»:?</na Mtvar'lkar se jih je dosedaj izvršilo na tcih po-! ii. I'<»tcin izJo< »ulja iz odvetniškega stanu je bil Kareh, kot se je v Ki /.I orni«-i <"i6stio ocfkritxi ^Kivilarjalo, liaj>ra\''lje,n p<>poliK)-Ma n* * k < dljivim, k«-r >o >e Železnice abale njegovega ne>us-trašnc^a j" dpir.tiija >t a v kar je v ter vsltvl U-ga zahtevale, da <se Karchsa brez-rogojno odstrani.
Knglisli, Katetretga mi vzdržavaie žcUfzniee, je storil, kar mu jc m > t< r U rtn-i/.iral odvetniško zbornico njegovega o/kraja Samomor mladega nadarjenega point lak inn ui, da si ni inktlo drznil dvigniti glas, -čeprav ni bil nolben -••-Ink Kareh>a prepričan o njegovi knivdr. Nadiijijna poledica dej-da je napravilo neškodljivim pravne-ga zastopnika stavku-jo"-ih /< Itvnj.skih delavcev ]ki je bila. da niso mogli najti železničarji mi i < nega odvetnika, 'ki bi In! pripravljen zavzeti mesto Karchsa, ker so \ >i bali zasledovanj od >t,rani mogočnih želeiznfic.
V p<* lanski y/iK>rniei se r.rzpravija v sedanjem č«isu o jxjrtHciiju jn- t. Mu ^.t k/Hiuteja. Ta komitej jiriporoča z v«emi glas(M-i protii enemu tivi^nen^e obto*žft.H». V>le*t tega ee je od »prvega početka domnevajo. da se <los: /A> zadovoljiv sklep. Tekom debate je nastopila .str. ji pod jetnikov tako odločno v (prilog **xln;ika Enjglisha, da se ra i um« ze dan«~s t. možnost jo odklonitve pri poro«:iAa za dvignenje ob-tožbe.
Strašna smrt zblaznelega mladeniča.
V	horcegovinskem selu Višgor je te< dni umobolni 25-letni mladenič Mirko Pranjič, ko je bil pri malem otročku sam doma. v napadu blaznosti s petrolejem •jk«-lil obleko ter se po.tem približal plamenu na odprtem ognjišču. Mahoma je bil vos v plamenu t^r je v strašnih miiUkah obležal mrtev v kuliinji.
»»
Malverzacija na beograjski pošti.
V	Zeinirmi je v zadnjem času v tamkajšnjih nočnih lokalih raz^i-paval denar mlad človek, ki -se je izdajal za tajnika ameriškega poslaništva. Policija, je mladega moža končno aretirala. Pri zasli-ša-canju je ameriški "tajnik" končno ipriznial, da je blagajnik beograjske pošte in da si je denar priboril na ta način, da postnih nakaiznic nd odpravljal, marveč je denar pridržal in poralbil zase.
Dvojni samomor v Varaždinu.
Ustrelila sta se v Varaždinu Ana Magavec, sestra gostilničarja Ivana Magovca in njen zaročnik Slovenec S. Godec.
Policijsflia kontLsija je mogla ugotoviti le smrt. Vzrok samomora ni znan. V kratki dobi je to že tretji samomor v Varaždinu.
ročnika v Beogradu.
Ustrelil s*e je v vojaški bolnici v Beogradu prtilerijski poročnik. Ljudevit Pašer, ki je sljužLl nekaj mesecev svoječavno tudi v Ptuju. Samomor je \izhiidil veliko jiozor-nosrt, tem /bolj. ker so bile okol-ščine, ki so pognale mladega nadarjenega oficirja v smrt, deloma precej tragične. Pašer je absol virr<l leta 1921 vgjno akedemijo in postal rpod^oročuiik-mženor. Nato je študiral na tbeograjski univerzi strojno tehniko, nakar ga je po-nlala vojaška uprava v Francijo,
V. drugimi be*»*'damo rečeno: — Gos|>odje ijndski zastopniki &o <!<>!»j[i medtem migljaj, da ne sinejo niče.sar \pirizoriti proti zvesrtc-luii Fndolinu /' iezniskega kapitala. V hiai kapitala ne pozabijo na [da ^e izpopolni v vojmki telinik:. j /.\ <• ii" služabnike ter jim ostanejo izvesti.	j Prisostvoval je velikim francoskim
To l*i bil sicer primerm konec t-ega članka, a manjka mu še res- "»»nevnom lefa 1924 v Šampan.ji in
mene ostrine.
Ta zvezni Mnlink lion. George \V. EnglLsli je bii imenovan od 1 cmok rat icnc^a predsednika, Woodrow Wifctona.
in -vi« c-r na izrecno zeljo in z odlounim priuporočilom Samuela (.'oinju rxij. jx'kojncga predsednika Ameriške dela\*ske federacije. Stair pregovor pra\i: — enako ubrane dnše se vadno najdejo. Tuiii v trm lučaju so se našle . . .
ZA DOM SLEPIH
•stopil naslednje leto v francosko artilerijsko šolo. Radi nekega disciplinarnega prestopka pa ga je jug. vojno ministrstvo kmalu od-poklical-o in prestavilo v Prilep. Od takrat so se pojavli pri njem znaki močne nevrastenije ta.ko da so ga morali ikončno oddati v vojaško bolnico v Beogradu. Odpoklic iz Francije ga je namreč ffilno užalostil. Končno je nasto-pial katastrofa. Dobil je od vojnega ministrstva pismo, da je odre-
Včoraj -mo od prem i la v Ljubljano 22. poSil jartev za Dom tepcev. V<> nu;nj kot enem letu je to velik uspeh. Kaikorliltiro je 'bila(jeno proti njemu radi dogodkov r../.vlak nu med našimi rojaki ideja o prepotrebnem zavetišču za (v Franciji disciplinarno postopa :.;i.)\vrjt r. vež«? v d nioviri, >o se častno odzvali. In odzivajo se še nje. Obenem je istočasno pr':šl<
vetlno.
• li, v katerih s» nahajajo slovenski e>leipci in naš narod v Ameriki izvaja u. teh |joja-nal za/Wjucke s tetn, da daruje.
Nv.Lzpi<k->jio trd in zatkrknjen mora brti rojalk, ki l>i ga ne iga-liila nula {»osnju slepcev v ^aree.
Da j« tako zakrknjenih le malo med nami, nam djorkazuje dolg s>vui4.m darovalcev hn Ncoanam darovanih svot.
To Vt Uki noi i ^e bo«.lo vršile po raznih rfoveaskih naselbinah društvene prireditve v ta namen.	^
PuM-bno dosti j*,- pi-ičakovati od napredne slovcudike n«se4brne v Puefcto.
Tortj iLa <lcdo, r^aki, vsepovsod!
V-<ik iUijiu»iK>«> bodo na«i naj\x*čji reveži pozdraviti z iskre-hvc.U jo in soLao v slepih occh. Z Dmikmu iza siepee postavljamo ameriaiki Slovenci trajen f*po-
nje. Ubenem je istočasno prišlo od njegovega očeta iz Prijedorja .M n» .i^itinuno in n<* prosin:o. EtLinole r«J!niere smo raztolma- pismo, v katerem mu sporoča, da
je mati težiko ibolna. brat pa v zadnjih vzxlihljajah. Pašer se je čerz nekaj trenutkov nato potrt obrnil proti svojim tovarišem in jim rekel: "Vojno sodišče . . Mata bolna . . . Brat umira . . . ail<wtna moja ibodk>č|<)«t!" 'V^el je naijjlo v roke samokres in se ustrelil.
Bogatinčevič na dvajset let težke ječe v okovih. V*4:d pritožbe Dža-ni-begovega zagovornika je prišla stvar pred sanitetni svet, ki je po dal izjavo da je Milica izvršila samomor. nakar je ^pelacijsko sodišče odstopilo zadevo kavcijskemu -sodišču, ki je odobrilo naved-l>e državnega pravdnika, češ da svet ni imel zakonitega kvoruma ter vrnilo ■spise apelacijskemu sodišču.
Dižani-beg je bil ponovno aretiran. Svet je uporno vztrajal pri svojem prvotnem sklepu vkljub mnenju Dnuštva zdra\iiikov v Skopi ju, da gre v zadevi za,umor Milice l>žani-»begove. Za ponovno obra\Tiavo vlada povsod veliko zanimanje.
V vlaku kloroformiran in oropan
Ravnatelj osješkega (zastopstva zavarovalne družbe "Riunione Adriatica'' je bil te dni na po slovn-em potovanju v bližini Tojmv le v Bački v železniškem kuj)eju od dveh potnikov kloroformiran in oropan. Neznanca sta v Topoli naglo zapustila vlak. Vendar se je varnostni rib lasti posrečilo, da je nevarna zlikovca izsledila iu opravila pod ključ.
Svinja požrla dojenčka.
V Ž upi. v splifckem okraju, je seljflk Niko Lujetie zoposlen s poljskim delom;.tudi njegova žena je šla po opravkih ter pustila petero otrok «ame doma. Ker so bila vrata odprta je prišla v sobo svinja ki je dojenčka v zibellki grozno raizm.esa.rila in mu odgrizla glavo. Maiti je bila aretirana in izročena sodišču.
Zažgala mu hi^o iz maščevanja.
Na Cetinju je bila Borika. .Io-vanovič iz Danilovgrada strastno eal'juW jetia v Jo vam a Jovanoviča. ki pa njene ljubezni ni vračal. Iz maščevanja za storjeno ji sramoto mu je Borika zažgala hišo ,nato pa se obesila v 'bližini svojega doona.
Vlom v železniško skladišče v Ma-renbergu.
Ponoči je bil izvršen vlom v ■skladišče na iposta ji Marenberg ob Dravi. Storilci so odnesla zaboj tobačnih izdelokov, namenjenih za tamošnjo glavno zalojjo. Razbit zaboj -o drugi dan našli: ne daleč od postaje. V zaboju je bilo cigaret in tobaka za 133.820 Di>n. O tatovih dowlej ni nobenega sledu.
Novi dinarski tisočaki.
.V smislu sklepa plenarne seje naroči Narodna bsnka v Beogradu za sto milijonov dinarjev novih dinarskih tisočakov. Novi bankovci bodo izdelani v Ameriki.
Tretja obravnava proti Dšani-begn.
Prekl sodiščem prve stopnje a Skaplju se prične tretja ob ravna-
eui ,; s\oj<' radcKiarposti in ljubezni napnam trpcoemu bratu, va proti znanemu mxBiimanskeBiu
naročate «na»GU. Naroda", največji	^
avojc žene, bivSe učiteljice Milicc
« oven*Jd dnevnik v Združenih državah«
jal. Omamljen od totple vode in udihavanja plina, je paidel dr. Ala-čevič v nezavest. Ker ni bilo ]x>-nioči v btižini, je'kaučno postal žrtev nesreče.
Pokojni dr. Alačcvič je bil rodom iz Makarske in je užival v Zagrebu velike simpatije. %
Tragična smrt pod avtomobilom.
V	Beogradu je bil smrtno povožen Miloš Pisarevič, služite!j v finačnem ministrstvu. Na potu v službo ga je povozil avtomobil, katerega je upravljal šofer Rus PemSkov, vozeč z veliko brzino. Avto je prevrnil voz neke prodajalke, mleka ter krenil potem naglo na desno ter zavofcil na hodnik. kjer je zadel na Prsareviča in ga grozno raizmesaril. Shižitelj je ostal na mestu mrtev.
Afera Cankar — dr. Jagnjič.
Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se bo vršila v kratkem ob-raviava proti kaitoniku ?.lon-~g. Cankarju, ki ga toži minister ve: dr. Voja Janjič zaradi nekega člarnka v ''Katoliškem tedniku" Cankar je izjavil, da nets top i dokaz resnice.
Posojilo beograjske mestne občine.
Beograjska občina je prejela ponudbo bančne skupine Brown-Boweri za |K)so.jilo več sto milijonov dinarjev pod pogojem, da sr večji del i>osojila porafci za na k n up materij al a za električno centralo. Materi jal bi se moral natba-viti v Švici po cenah, 'ki so običajne nii anglejkem tržišču.
Samomor radi bezposelnosti.
V	Zagrt>eu se je rastrupHa in. letna brezposelna sobarica Milo. rada Vazarov iz Vel. Be«čkerek;i. Zapustila je pi^no. v kaiterem pravi: 4iNi mi žal življenja. Zelo sem ne rečna. Ne vprašajte ničesar. V vmrt sem fe-la, iker nisem imela si>-ee že od mladega". Nezavestno so jo prepeljali v Imbiieo in je dvomljivo, ako bo okrevala.
Pomlad v južni Dalmaciji.
V	ju>iai Dalmaciji in sosednji Hercegovini so zavladali ikrasni rcanladamki dnevi. Vrtovi se mar-Ijiivo ol>delujejo in srce se človeku polni veselja, ko vidi sadno drevje povsod v kiVNnem cvetju. Popki ">e razvijajo in v kratkem bo vse v bujnem zelenju.
Obsodba Slovenke v/Zagrebu.
Pred sodnim wtoloni v Zagrebu je sedela na izrtožni klopi služkinja Josipina Jančar tz Lrib. ki je župniku Ilabuneku odnesla obleke v vrednosti nad 10.000 dinarjev. Obsojena je bila na dve leti ječe.
poklica.
Morilka Mici Lederer priznala.
Kot znano, jt prosil na amrt ob-sotjeni morilec Gustav Lederer za obnovo postopanja, 'češ. da bo dokazal. da ni izakrivil roparskega umora, temveč da gre samo za uboj', ki ga. je izvršil izljubosann-no-ti radi sv^oje žene. Po smrtni obnodlbi sta se čudna zakonca spra vila. Dopisovala sta si ljubeznjiv pisma, dokler ni končno Lederer svoje žene izopet briskiral. S tem je povzročil senzacijonalen pre-okret: Njegova žena je priznala, da s-i je bajko o neoenanem oficirju .izmislila, da -ii olajša položaj, in priznala je, da je pregovorila k umoru svojega moža. S tem priznanjem pade seveda obnova postopanja zoper "njenega moža v vodo.
Lz zadnje statistike je razvidno, da je v Združenih državah le osemdeset oseb, ki imajo nad en iniljon dolarjev dohodkov.
Kapitalisti pravijo: — To je ji: sen dokaz, da na v Ameriki takih bogatinov, kot se «q>IoNno domneva. V stodvajset milijonskem narodu jih je Namo osemdeset, ki imajo JUi leito en milijon dolarjev dohodkov. To je strahovito majhen odstotek.
vr gotovih ozirih imajo prav. Dosedaj pa »e ni bila izdana statistika, kodiko f»tc*tisoč oseb je v Ameriki, ki nimajo sploh nobenih dohodkov.
*
V listih sem čital, da se interna Angležinja dbleče v 55 se«kun-daJi. Angležinje so sploh jako j>u-časne.
*
Nekemu pretkane u so stavili kočljivo vpi-.ušanje: — Zakaj je kip boginje Svobode v New Yor-ku v morje pertfavtjent
^Ialo je pomislil ter odvrnil: — Zato iker nima svobmLa na ameriški celini nobenega prostora.
VODILNI JEZIKI NA SVETU
Na svetu govore približno 5000 različnih jezikov. Največ jih po tem govori kitajsko, niianreč nad 400 milijonov ljudi, angleščino govori 100 milijonov; na tretjem mestu je nemščina, kirtero govori 110 milijonov, na če tat. eni sta hin-dustanščinu in ruščina s 100 milijoni, na šestem francoščina s 70 milijoni, na sedanem japonščina s 53, osmi in deveti s\a španščina in italijruščina s "»() milijoni Ijn-«li. Poljščino govori 20 milijonov ljudi7 čošciaio govori S milijonov,
jugoslovanski jezik S mrlionov, slo-vaščmo 3 milijoni itd. V mnogih teh jezikov je Trrnerjevo Grenko Vino jako znano ime. Samo \ Združenih državah in Kanadi je ta izborna želodčna tonika znana citateljem dnevnikov, tednikov in mesečnikov, iizdojanili v 23 jezikih. Če •iimrte slab tek. 'zaprtje, pline v želodcu, glavobol, nemirno spanje in j>odobne želodčne nerede. pojdite k lekarnarju ali prodajalcu in kupite Trinerjevo Grenko Vino. \'edno iK>maga. Če «ra nc morete dobiti v svoji sosedščini. pišite na .Joseph Triner Company, Chicago, III.	(Ad.)
Za slab spanec in tisti slab počutek v jutro.
Konečno je tu »dravilo. ki ga rabijo tisoči z velikim uspehom. Ne dela nobene razlike koliko različnih zdravil ste vreli brez uspeha, to vas bo prese-' n*Ulo. Isto mora. storit! svoje delo, ali pa vns ne stane nič. Poskusite ga za par dnt In - čudili se boste, kako hitro boste počutili vračanje zdravja in moti Isto dela rdečo kri, močne, umirjeno živce ter daje navdušenje In enerži-Jo. Odstrani bolečine iz miSic, prežen« Iflavobol. odstrani umazanost jezika, slabo prebavo Ir. napenjanje po jedi in daje zdatno od pomoč v slučaju vnetja mehurja in pogostega, scanja.	i
Če se. ne počutite ravno prav, je vaSa
dolžnost, <Ja poskusite to zdravilo. Zove
ae Nug-a-Tone. Pojdite v lekarno in kupite steklenico. Jemljite ga par dni In
ne boste zadovoljni z rezultati, nefi-
to ostalo nazaj !n dobiU boste denar
P<" vrnjen. Izdelovalci Nuga-Tone hočejo zadovoljiti vse rabiteUe tega zdravila. zato jamčijo Nuga-Tone ln zahtevajo, da lekarnarji povrnejo denar, ako ne stori vk^i kar pričakujete. Prlooročano, jamčeno in na prodaj v
vMh lekarnah.	—Adv't.
Naša vložna knjižica je vaš kapital Nabavite si jo.
Vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
obrestujemo po 4 c/q pričenši s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : : New York, N. Y.
K o Ink t or «a Slovenski Doih v Brooklvnu je prišel k dragemu rojaku ter jra zaetil nagovarjati: — No. koliko bo-ate dsiili?
—	Ne vein, — je odvrnil. —» ileiida nič. . .
—	Ali imate mogoče 'kake delnice. da l>i jih dali v ta naimeni?
—	Ne. jih nimam.
—	Ali imate mogoče 'kak Liberty bond ?
—	Ne. ga nima.m.
—	Kaj pa imate?
—	Veliko nezaupanje imam.
*
Nekateri eaSlikarji w jako nerodni v svojom izražanju. Objavljajo novice, ki sploli ni^o uo\nce, če pa so novice, niso 7-amiinive.
Z^lrrjič je na pri mer časopisje /, veliki mi črkami poročalo, da so >e vrš:li ]>ciMki>si z najnovejšim amariškiui ^ubniarinoini in <la se jo isiiil>maiiiiii Nročaoi potoj^l divessto čevljev gknlK>ko.
T<» je nekaj vsakdanjega. Do-večja in zanimivejša novica je, da se je snbmarm Lz gb^bine dvestotih čevljev szopet dvignil iki ]w>-višje.
*
Pni banketih in odluxlnieah igrajo glavno vlogo tudi govnri. Ko se ljudje (kubro najedo in nnjnije, vstane ta ali oni govoowk ter prične mlatiti pi-azno slamo, flo-vore VfM*iiiM>iii"i lie liio^ki. Z^iHkih govonnic ni. Ženske >i namreč že •pred jedjo in med j«'d jo povedo vse kar jnni leži eia -reu.
H-
Zgoduij -zjutiraj je jela žena vpra*ševati svojega moža :
—	Kaj počel včeraj tako dolgo na seji ?
—	Pametna žcoiMka nikdar no vpraša svojega moža. kaj je i*>-čel.
—	Toda pamet eni moški vedno vpraša »svojo ženo. če. . .
—	Draga moja. pametni moški sploh niso oženj eni. . .
Sf.
Prijatelj mi je pripovedoval:
Zadnjo nedeljo zjutraj sem bil na domu nekega rojaka, ki je u-Tiet cerkveni mož. član društva Najsvetejšega imena in raznih
drugih bratovščin, katerim niti imena ne vem. Z ženo sva se pogovarjala v kuhinji, on je na ro-bantil po spalni sobi in klel kot Tolminec.
—	Kaj mu pa je ? — sem vprašal njegovo ženo.
—	O, nič, v cerkev je namenjen, pa mašiiih bukvic ne more najti.
*
Vprašanje:
Dostikrat čitaiu v listih o diplomatih, o diplomatKhvHi dogovorih, o diplomatskih padebih itd Vsega tega ne raEumem. Kalkšna zver pa jra j c pravKa-pi-av diplomat °
Ra<lo vedaiež.
Odgovor:
Diplomat je tisti človek, kateri se virfiko leto .sproti spomni, kdaj je rojstoi dan njegove žene m ji ob tej priliki kupi lepo darilo, pri tem pa vsaiko leto f>pr**tri pozab, kuliko je nje^gova aema stara.

\
GLAS NARODA, 3. APR. 192G
Henry Mure«:
LA BOHEME
Slike ix življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Tu piiMolovnčina se je dogodila v «»sii Rmiolfove literarne ge-tieze. Seda j/mi imel drugih dohodkov kot penatjo petdeset fraai'kov na mr^ec, ki mu jo je podelil eden njegovih prijateljev, velik pesnik, ki j«' inxstal po dolgem bivanju v Parizu meitelj na deželi. Rudolf, ki je imel razsipnost za "botro, je vedno zapravil svojo peirzijo v štirih dneh; in ker -n »hotel zaipu-Miti svetega in in-alo plodonntaie-ga j>ok]iea emegižnega pesnika, je živel ostali čas od one usodne mane, ki počasi pada iz jerbatsov Pre-vkliKMi. Ta po*t ga ni strašil; veselo ga je preživel radi neke stoične zmernosti in zakladov domini-i je. ki jih je zapravljal v^k dan. dr. je prič skoval prvega v jueseen, oni dan Velike noči, ko je končava 1 njegov post. V tej dobi je Rudolf stanoval v Oontre-worpe - Saint - Mareelovi ulici v veliki hiši. ki se je imenovala nekoč ''Hotel sive envinence". ker je baje lam stanoval oče Jožef. — RieheJieujeva pogubljena dana. — Rudolf stnnoval prav na vrlin v tej hiši lii je bila med najvišjimi v Parizu. Njogova saba. napravljena v obliki razglednika. je bila poleti dražestno staivovan-je; toda od oktobra do aprilo je bili.*. mala Kamčatka. štirje glavni vetrovi, ki ^o prodiral "mkozi Štiri okna. ^ katermi je bila vsaka stena preluknjana, so prihajali sem izvajat divje kvartete vso zimo. Kot ironijo si zapazil še k a- no-niMi. čigar glavna odprtina j«1 bila videti kot časten vhod. rezerviran za Burjo in vse njeno spremstvo. Ko je začel nastopati mrafc. ^e je Rudolf zatekel k nekemu posebnemu kurilnemu sistemu: razreza! je v pravilne kose malo pohištva. ki «ra je imel, in čez teden dni je bilo njegovo pohištvo pre-eej zmanjšano; ostalo mu ni več kot po,telja in dva stola; povedati moramo resnico da je bilo to prisvstalo pohištvo iz železa in tako naravno zavarovano proi ognju. Rudolf je iinenov«! ta način kurjave selitev >&0kzi dimnik.
Bilo je torej meseca januarja in termoniioter. ki je 'kazal na de* Lunettes dvanajst stopinj.* hi bil pokazal dve ali tri stopinje več. če bi <zh bili prinesli na razlednik. ki mu je dal Rudolf priimek Svetli Iternard. Spielberg. Sibirija.
Oni večer.'ko je Rudolf obljubil /nončke svoji sestričui. jra je prijela liuda jeza. ko je vstopil v svojo »obo : štirje glavni ve rt o vi so razbili eno *i|»o, ko «o plesali po .štirih kotih sobe. TViJa je t-o v Štirinajst Lh dneh že tretja škoda te Vrste. Tako je začel Rudolf strašne preklinjarti Eola in vso njego vo neredno rodbino. Ko je Rudolf /amršil to novo vrzel -s portretom enea svojih prijateljev, je legel či<to oblečen mrd dve deski, ki ju ,ie imenoval svoje ideje in v^o no<" je sanjal o zvončkih.
<Vz jM5t dni Rudolf še ni naš"l sredstva, kibi mu bilo j>omagalo realizirati n.iegove saaije. in poju-traj/njim bi moral doti šopek svoji sest rični. Med tem časom je 'bil (toplomer že pal in nesrečni pesnile je obupaval. ko je mislil, da so se morebiti zvončki še podražili. — SMcdnjš« se ga je Previdnost n-s-niiiiLa in nui prišla na pomoč ta-ko-let
Nekejra jutra je sel Rudolf čisto slučajno prosit m zajtrk svo joga prijatelja Marcela, in našel ga je v razgovoru z ženo v žalni obleki. Bila je vdova iz njegove ga mestnega dela; izgubila je-hila 'pred kratkim svojega moža in pri šla je. da vpreaa, koti k o bi zahte vaj. če nardika na grob. ki ga je bila dala postaviti rajnkemu, m o
ško ruiko, .i>od katero bi bil napis:
Pričakujem te, droga ž*>na.!
l)a bi bolj j>oceni dobila delo. je predočila umetniku čas, ko jo 1m> Bog poslal k njenemu soprogu in bo oti moral naslikati drugo rt/ko, njeno roko. okrašeno z za pestilikom ui z novim napisom, ki bo takole sestavljen: Slednjič sva vendar združena.
—	Dala l>oin to točko v svojo oporoko, — je rekla vdova, — in zahtevala, dia se to delo j>overi vam. v
—	Ker je ta stvar tako, mada-me, — je rekel umertnik. — sprejmem ceno. ki mi jo predlagate. . . toda v upanju, da boste možbcsc-da. Ne pozabite me v svoji oporoki !
—	Želela bi. mi čim prej izvršite naročilo. — je rekla vdova. — vendar si vzemite čas in ne p< iiihite na (bra-Zgotkno na pal-eu. Hočem živo roko.
—	(iovrwrila bo. gospa, bodite mirni! — je dejal Marcel, ko je spremil vdovo iz sobe. Toda v tre-notku. ko je prestopila prag. se je zopet obrnila.
—	še za nekaj bi vas rada prosila. gor^pod slikar. Rada bi dal« napraviti na grob svojega moža lmpis v stihih, kjer bi se čitalo njegovo lepo življenje in zadnje besede, ki jih je izpregovori! na svoji smrtni postelji. Ni to imenitno ?
—	Zelo imenitno. To Imenujemo »nagrobni napis, to je zelo inienit-
M cnxla }voznnte koga. ki bi mi mogel napraviti to po ceni? Imam »ieer soseda. gospoda Gue-rina, javnega pisatelja, toda zahteva cd mene kar oči iz glave.
Tu je Rudolf i>ogledal Marce ia. ki je ta"koj razumel.
—	(iospa. — j-e rekel umetnik n pokazal na Rudolfa. — srečun,
naključje je ipnipeljalo sem člo veka. ki varni lahko koristi v tem za'ostnem položaji. Go^hmI je i-meniten pesnik in ne mogli bi bolje naleteti.
—	Rada bi imela, da bi bil napis zelo žalosten, — pravi vdova.
—	in da bi bil pravopis pravilen.
-	Gospa*. — je odvrnil Marcel, moj prijatelj ima pravopis v
mezincu; v gimnaziji je dobil vse na grade.	.
Oh, — je rekla vdova. — moj nečak je tudi dobil nagrado, pa mu ni več kot sedem let.
—	To je zelo zgodaj -zrel otrok.
—	je odvrnil Marcol.
—	T«-*la. — je tsitila vdova. — ali zna delati gospod žalostne verze?
OGLEJTE 81
TO KRASNO
KINO 8LCKO
Dvakrat dnevno: 2.10 — ».80
EMBASSY THEATRE
•ay' In 40th Street
Nikdar ne delajte poskusov s otrokovo hrano!
—	Bolje kot ;kdorkoli. gospa, kajti pretrpel je veliko tuge v svojem življenju. Modemu prijatelju vedno očitajo časopisi, da se odlikuje v žalostnih stihih.
—	Kaj! — je vzkliknila vdova.
—	[>o časopisih se govori o njeni? Potem bo že tako učen kot «»o^pod (iiierin. javni pisatelj!
—	O. veliko bolj! Obrnite se nanj. goapa, se ne boste kesali.
Ko je vdova razložila pe-mrku /misel napisa v stiforh, ki po jo hotela dat« napraviti na grobu svojega moža. se je dogovorila, da l>o dala Rudolf iu deset frankov če 1k> zadovoljna ; samo «elo hitro j<- hotela Imeti srtihe. Pcsnitk je obljubil, da iih bo .poslal po svo-jem prijatelju že nasleibnje.2fl dne
—	0 dobrottjiva vila Artemrza
—	je vzkliknil Rudolf, ko je bila odčla vdov«, — obljubim ti, da boš zadovoljna; napravil ti bom pošteno mero mrtvaške lirike rn pravopis bo bolye napravljen kot krkša vojvodinpa. O dobra starka da bi <ti za plačilo dalo nebo žive ti 107 let!
—	Sem pirati femu. — je vaklik nil Marcel.
—	fleis je. — je rekel Rudolf
—	pozabil sem. da moras (naslikat še eno Tako po njeni smrti -in da bi )bH redi teko dolgega življenja ob denar. — lir dvignil je roko rekoč: — Nebo ne uslisi moje prošnje! Oh, imel nem Veliko srečo, da sem prišel sem! — je pri-tUviL	(Paljt prikodnjii.1
£
^•Jli of Tke Bom**«" Rt j us

KUPON
Ta kui»«>ii vas upraviri tlo erez-l>laeuiU |H>ja^nil v vašt-m jeziku. Uuko vam jt* tr«-I>a >kr!»>'ti *asc in z.i vaš'pi otroka. Izrtžite j;:i ter pošljite iliiufS s svojim iiiteom in naslovom.
Ime Na si
.................. (Slovenian).
TKE S0RDEN COMPANY
Borden Build mg, New York
Pred kakimi petinsedemdesetimi leti je začel Gail Borden, dijak in izvedenec giede hrane, študirati vprašanje mleka. Spoznal je. da je 111 bolj važne hrane kat je mleko in <la je v.-e odvisno od kakevosti mleka. Po dolgoletnih študijah in po-kusih se 11111 je posrečilo najti tako mleko in imenoval ga je I»ordenovo Eagle Mleko. Izza onega časa pa do današnjega dne je Bordenova	Mleko slavna
hrana, ki je zredila na milijone otrok ter jih napravila me*ne in zdrave.
P.ord novo Eagle Mirko je najčistejše sveže mleko z dež'le. zmešano s r-i_ i>tini sladkorjem ter zapečateno v zdravstvenih konvab zatem, ko mu je bila odvzeta skoro vsa voda. Znano je po v>em svetu vsled svoje čistoče in okusa- Dojenčki ga lahko pre-bavljajo. Ot rok o v«-ga občutljivega želodca re bo obtežilo. Eagle Mleko ri kaka pripravljena hrana za otroke. Zdravniki vedo. da je nil"k . i»op«.ilna hrana za gradnjo otrokovih kosti in mišic, primerna za ra-t. -se ve J. a. če je mleko čist.
Eagle ^ilcko.je :i<to -mleko ler se ga uporabi več ko: vse drugi' hrane za otroke. To ugotovile popolnoma po-
trjuje na tisoče posebnih pričevanj, ki jili pšiljajo leto iii din zdravniki in hvaležne matere. Kjerkoli živite, vprašajte .svojega Poseda glede Eagle Mleki. Povsod I o-.ste dobili dojenčke, k:\erc vzrejajo z Eagle Mlekom. Veliki, lepi in zdravi dojeiukh' ki In ne bil t dele- -žni svojega - zdravja brez uporab'' te čudovite hrane za otroke. Zdravniki- in m^ere -^a ponovno dokazali, da otroci, liranjtaii z Itordonovim Eagle Mlekom boljše " vzpevajo ter so telesno boljše razviti kot če l<i jih hranili s kakim drugim nadomestilom za materno mleko-("e vaš dojenček ne |»ridoniva tolika na teži kot bi moral, če rte >pi dobra ponoči ter je nemiren, m če mislit *, da hrana, ki mu jo .sedaj daji re. ni pravilna, izpolnite kupon v tem o-glasu iu vam bomo povedali, kako j-* treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Bordenovo Eagle Mleko bo rešilo problem za va^> kot ga jc rešilo za tisočere druge matere, ki niso mogle dojiti svojega otroka in niso mogle dobiti zanj primerne hrane, dokler se- niso začele posluževati Eagle Mleka. Ne-odlašajte, ampak pošljite nam dane* ta kupon.
vo, k svojemu staremu procvhtu. 13avi sc s prometom lanskega leta in zaključuje, da gre Reka v bodočnost z največjim zaupanjem zlasti še, ako se ratii.črra nettun-i >ki dogovor in ako stopi v veljavo italijancako-jugosloviiaiska trgovska pogodba . . . Odlikovanje je rešilo Reko pogube.
. Plemenitaš Krekich-Strassoldo,
mestništveni isvatnik. je gospodoval tekom vojne na tržaškem magistratu. "Piccolo" ojUsujc njegovo delovanje 111 prii>ovcduje, kako je ukiizal. da mora biti v vs<iki -uradni sobi .slika cesarja Franca Josipa I., kar je razburjalo itaVjanske uradnike. Neki italijanski uradnik se je proti vil sprejetju sfcke tz . . . e^tetičniii razlogov. Krekieh je to izvedel in ga poslal v pokoj "IVceolo" označa to kot krutost. . . Ako bi bil kalk slo\«uit>ki uradnik kjerkoli le od daleč k::.j lsIlenega izustil, bi ga bili takoj ustreli*. Z italijanskimi uradniki je imela avstrijska vlada celo tefcpm vojne posebne ozire.
PRETRESITE IN PIJTE
Poskušajte novo pijar-o — Kunko-uialr. — katero je lahko napraviti doma. lijijti- žlico Kiuikoinalta vrli koz:irtu leilenouirzle^a mleka ter pre-tresije v shaker ju. Itunkouialt se takoj razredči t»>r tia okusno, uihko-prehavljivo pija»"-e. Kuukel lirothers ž«' na<l ."»o lft š|KH-ijaluo izdelujejo kakav iu fino Cnkulado. Oni vedo, kako j»' irt'i»a eokohlilo mešati z inl<>-k< in. Vprašajte >e danes svojega j:ro-»•erja za ICunkuumlt.
—Adv't.
J&CfttfotVf
JB
CONDENSED MILK
■w	w
Al V	• 11 1 v* v •	• -v
Ubesen je Zkhcica 111 Lica.
MARIBOR. 20. marca. — Danes ob G.u0 zjutraj je bila izvršena na dvorišču mariborskega o-ki-ož«iega sodišča oziroma jetniš-uiee jUiStifikacija morilcev Prana Čiča in Ivana Zlahtiča. ki imata na vesti poleg umora Miklove družine v Studencih pri Mariboru še dolgo vrsto drugih zločinov.
Kljub temu, da časopisi niso ]>o-ro.'-i li o justifikaciji. se je bliskovito raznesla po Mariboru in okolici V(-<-t. ila 'bosta danes Cič in Zlahtič obešena. Ze v zgodnjih jutranjih urah. deloma že ob treh ^ntraj, se je zbrala pred vodno
nim potom i>omiLoBČenje. Stergar mu je odgovoril, da tej njegovi prošnji lie more ugoditi. Č'ič* je bil na v-e pripravljen, samo želel si je, tla bi se 'procedura jitsfcifikaci-je nad njim čimpreje 111 liitreje izvršila. Sam je izjavil, 'da je popolnoma udan in da priznava, dg je zaslužil to katzen.
Tekom včerajšnjega dneva nista nrti (.'ič niti Zlahtič nikogar sprejela. Zlahtič ui hotel vkleti ni,-ti svoje žene. C'ič je včeraj z?qiro-^i!. naj mu prine.so vina in cigarete. Njegovi prošnji -so ugodili. — Ko -o Zlalitiču i^)vedali, kaj si
palačo velika množica ljudi, ne^je zfcržeiel Cir.' je tudi on zaprosil >; 1110 kz mesta, man ev t.udi iz ibliž-1 z.i vino. Xa večer si je (V* naro-nje in daljne okolice. V Maribor !čd p-ečenko s solato. Žiahtič pa je so se priperjaii kmfetje na vozovih! naročil samo čoij. Oba sta se vče-;n z vlakoni, in to celo Ptuja, j ra.j f-povecteika. C-ie je sprejel tudi Pred sodno palačo ji* 1»i 1 velikan- sveto obhajilo, d-očim je Zlahtič to
odklonil, kar tihi je bilo pa danet< zjutraj žal. Noe .sta oba^nirno r>fe-«I?ala. Zjutraj nikoli 4. «ta v.stala ter sta popila ve« skodelic čaja. Cite je bil vse jutro jK){>olnbma miren in vdan. d oči m je bil Zlahtič zelo potrt.
Danes ob 6.30 je pritsijK'1 na d vo-
ski naval in «0 se v.s-i trprali zn vstopnice. Vsak je liotel. videti zadnjikrat oba: zločine?«, ki sta vznemirjala mariborsko okolico in tudi druge kraje 11a Štajerskem.
Sodišče je bilo v četrtek obveščeno, da je krvfnik Mausner s Kvojuu pomočnikom na potu. Že v četrtek pojx>ldue je bila obema rišče sodni senat, obstoječ rz pred
morilcema Oieu ki ŽHalitiču v pisarni rr.vnateljstva jet.nišuice spo-ročeaio, da bo-+a v soboto obešena.
Fran Čič je sporočilo sprejel oopolnoma. milino, dočim je I\*an Žlahtič .sprejel obvestilo zelo vznemirjen in je postal pov**Mn stra-lnopeten. Vedno je aipaL da se mn posreči na kak način izo«rniti se
M.*dintka A-iš. sod. svetnika fstrgar-ja^ srfsd. svet. Lenarta in okrajnega sodnika Kramarja, zapisnikar je bil dr. Čampa, drz. pj-avdnik dr .Hojnik. sodni zdravnik dr. Zor j an.
Na dvoJ*iMČai jetutšnice je bilo po<tavlje\niih dvoje vešal. Prvega t^o na marišee pripeljali štirje o-rožniki Fraina Čiča. ki je bil ni it en
šil svoj jH>sel in je pri Čiču nastopila smrt v treh minutah. Nato -o obesenca pokrili 7. belo pliiihto in potisnili med njega iu druga ve šala leseno steno.
Po jiištifikaciji Ciča so o!*ožni-ki odšli i>o Ivana Žlalitiča. Ta je bil skrajno vznemirjen. Ko so ga vodili j)o hodniku, se je vrgel na tla ter se močno poškodoval na glavi. I pal je. da se na ta način izogne justifikaciji. Simuliral je tudi nezavest. Podali so mu kozarec vode. toda ni hotel reč vstati Pozvani so bili pazniki, ki so gr morali na rokah odnesti pod vislice. Na mori-šeu 113 ničesar spregovoril. Pri njem je smrt nastopila v štirih minutah.
Daucs zvečer ho-ta oba pokopana.
Pran Cič se je včeraj ]>o]>oklm-delj ča<a pogovarjal s svojim bra-nrteljem. Potožil mu je. da je bil vedno v svojem življenju zapuščen in da um je zelo hudo, ila l>o tudi po smrti pop^olMioma po^zab-l.jen in zapuščen. 1 vič je bil nezakonski siti neke natakarice v Pu-lju. Xjejrov oče je bil neki mornar. Očota. ni nikdar poznal, maiti y>a mu je umrla v zgodnji mladosti. Ko mu je Ka govornik podal za pro tovilo, da mu l>o za Vse Svete prr--žgal 11a njegovem grobu lučieo je bil zelo reradosčen in zagovor niku zelo hvaležen.
vmešal oni. Se zaulnji dan je prosi! ^ in je urnih korakov sitopil pod ve-ŽteJitbc pretflsedinika senata, sod- »ala. Ko je stopil na. pručko. je se nega svetnika Stergarja. da na j J po)jn bil kraž. ki nwi ga jo podal mu i?sposluje pri. kralju brzojav- spovednik. Krvnik je nato izvr
Pr^ zaslužek.
Ramsay Macdonald, bivši — in skoraj gotovo tudi b<xloči — air-g-leški mlni«t.r. predsednik, pripoveduje. da je. ko je prišel leta 18S5 v London, bil njegov prvi zaslužek ta i tla je pisa l na*do„ve 2a časopis nekega kolesarskega ldu-ba„.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tttžniin ejrceni naznanjava so-rodirikom, piijateljem in znancem žalostno \"est. da mana je line -o. marca umrl sinček
MIHAEL
star 3leta.
Iskrena hvala vsem, ki so naju tolažili za čas«a bolezni, kakor tudi onim. ki so darovali ranjkemu kritine vence v slovo; posebna hvala gotq>ej Kosarnik za njeno jtomoč za časa žalosti.
Vence so darovali: družina Alois Arteh]iiu*wi; Mr. Frank Kos; Mr. Krank Grašek; družina Joseph Orašek: družina ArnoM Straus; družina Jožef Fcrenčak: Mr. Valantin Kos; družina ^Irkc Hočevar; Mrs. Antonija Kral; il:-. Avgust Kosirnik; dnežlna ^like Jaaiežič ; družina Tomaž Kvas; družina Vaieitič; družina Jožcl (irašek in sosedi v hiši.
Počivaj v .miru ne pozab I jeni! M . & M rs. Mike Grašek, st anši.
Pauia Gražek, mati.
Alojzij Grašek, bratce.
Pauline Grašek, sestrica.
Roparski umor.
Pri Zg. Ležečah so našli pred kratkim, uulvo neko žensko.. (Jlavo je imela zelo razmesarjeno. Spoznali: so v njej 4U-letno vdovo I^regljevo, ki je krošnja rila po vaseh. Pri razinesarjeni ženi ni bilo ne denarja in ne blaga. Orožniki iščejo roparja.
Se je že izpremenil.
Par krat se. je že poročalo, kako milo joče liani usodo Reke profesor Kduardo Sussnel. Pred nekaj diievfi je bilo poročamo, tla je dobil odlikovanje in da je postal komendator. I11 glej Čludo! Susmol je zopet prijel y.a pe.t'o in piše ei--to v navzkrižju s svojimi dosedanjimi člamki. da se bliža re.ško pristanišče. j>očas-i sicer pa goto-
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1 926
Cena 50c s poštnino vred.
2 naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St.f New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
8 parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
3 parnikom "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naš uradnik pray do Ljubljane. Pazil bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo Tsi potniki udubno In brezskrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, naJbolJSe kabine v,sredini parnika z 2., 4. in 0. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom tn železnico vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na:
F^ANK SAKSER
83 Cortlandt Street :
STATE BANK
New York. N. T.




_ . v-
'L,': m .' .• -i •

GLAS NARODA, 3. APR. 1926
BELE ROŽE
EOMAN V DVEH DELIH.
Za "(Hm Naroda" priredil O. P.
l>l
tNadaljevanje.)
—	Zuk.ij bo Cavalicre tako naglo odpotoval? — je vprafia-la
pritajeno.
—	AIj ti 111 tega >am povedal.' — je odvrnil knez.
.sJgri<| napravilo nc>»tnpno kretui jo#z rolko.
—	- Odrekel .>i uiu uiojo rokoi
—	Pravilno.
—	Zakaj 1
iz lazlogov. kalen bi rad ohranil za>e. On jih pozna.
lai raditegra bo odpotoval?
NjjljubŠ« miti bo, ee m- dumneva tukaj, da *e je zgodilo to ladi korbice, kaiero je dobil.
Marci l. ziAaj nii ne odgovoriš odkrilo.' — Je rekla Sigrkl na ki^tko. Ali m-em prva, ki bi morala izvedeti to.' Kaj očita« opiniju? K«ij nečastnega ?
Ali ti ničeln /«• rekel, da hočem <>4iraniti razloge zase?
S:grid j« uvidela, d« ne bo mogla ničesar opraviti. ^
Xo. l<i mi i»o moralo na v-ak način zadostovati. — j« rekla Xj v>a<k Ude in. — je dostavila ter se pri tem nasmehnila knezu. M m ti livale/.itd, da ri odstranil nadležnega mi smtbača.
K nr/ se je prescucčeaio ozrl vanjo.	,
Ali n. to ii»koliko preti raci o, — overdone, kot bi rekla Fuk-siju — j v. odvrnil resaio.
Ali m-m kediij -'krivnla -voja čustva do Spini ja ? — je Vprašala ogabno.
-Marct! j« <-uj«»jal / gbivo, — kajti v tem se uL>o ujemali njegovi računi.
in vendar m inu dovolila včeraj ponoči rendezvous? — je
vplačal.
—	Ah/.'. Kdo ti je ieki-1 to ' Morda Spuni -saui?
L«- mirm», — SigrkJ nikakega kravala. Vddeli no vaju.
Oli. — je rrkla xatiteijivo. — to mi je vrlo žal. K3jub temu pj so vuleb napačno. Zelo bolna -sem J>ila v pretekli noči. — saj • s. strah \ knjižnici in pozneje vihar. Ilodila -rm ]>o koridorju ter •1 •1 s j n ■ . i do starega kiila. kajti v sobi «bi me zadušilo. Tain me je sre-i al ^ pin i r»>r ne vem. kaj je i^kal 1am. Podprl me je. ker sem bila
ntipol nrzavestna. starem kraju mi je hotel nekaj poikazati. _ a
jaz nisem hotela nivrsai v i ti«• t i. nakar me je povedel na7.aj do moje sobe. To je vse.
I pajnio. uh je to vse. — je odvrnil knez suhoparno. Ni nami«', \ rjvl Sigrkl in ena je čutila to.
—	Dobro je. da odpotuje. — je odvrnila hladno. — Ne govo
i m radi smie sebe. kajti zdi se mi, da je v gradit bolj znan kot je tnogore ljubo tebi.
Ah n. je menil knez srkasiivno. Dostavil pa je precej «'sir»»: — Mogot-e pa Unas pra.v. Oduren -občutek je imeti pri seb-i go sle .. kater ii j« yuiano. da špijonirajo |x> hiši in skušajo nato uporabiti v »voje lastne svilie to. kar »iznajdejo.
—	C* ni mogoče nič najti . . .
Bodi mi^tia. Talki možje časti znajo vedno najti v hiši ogro-
<1 je, — je (»d vrnil ktnaz lilajdno.
Sigrid je stopila korak bližje in z nenaravno rdečico na licu je rekla hitro;
Ne ho se | (»služi! tega. kar je izšpijotiiral. Marcel. Za to seui skibela j,117., Marcel, jaz.
Marcel j, presenečeno ozrl na svojo svakinjo.
—	NVpotr. bna prizadevam ja. draga Si,«irid. — je reke L — Pu--ti možu /aliavo. Ti in ga ne bova izipiemeuila.
—	Spini j»* nevaren človek . . .
Seveda. Kaj ne. policija in sodišče! Če hoče. da m« mu bodo
: 11111 vtnejali, ne moreš tega preprečiti. Mogoče je popolnoma zdravo za njega.
V	i tem treuuttku je vstopil složainrik ter naznanil, da je pri-pri \ !je:i \„/. /U1 Oba gosta, kj sta hotela odpotovati. Slovo od pevca je hdo prl-i-. no. »ločini j.- bilo slovo od Spi ni j a formalno, ker mu ni :i*kd<» - -ml mke. Le uiiitl»um Kri.štoforovič je bi+a itako «iuiivaa. da je povabila Spini j-, k svojim bodočim "večerom" v Florenci in ko je stal i n 1 S.ušo. ni mogla slednja nič drugega kot podetti mu svojo mrzlo, tresočo se niko. — mogoče zadnjikrat.
1'iH "s! o ves 11 obeh gos^KHlov je nraujkaio le Fuksije. Boris, ki je postal »vsnemirji n. jo je konečno našel v njeni sebi ležcsč-o na medvedovi kozi ter plakajoeo.
—	Faksi ja. 'kaj j xt počenjaš f — je vzkilrknil.
Moje -ivo j«- zloudjejio. — je -tokaJa. tsikočila na noge ter •uu {MMitoiila j k ■•»t JXK1 uok. — Iti ti si te^a kriv J — je zakričala.
Bori* je "topil k«-ak mL/a j .ter »bušlarH nato v smeh.
Kako pa »/.gledaš. Kuiksija! — je vaklikdiH. — Čisto pegasta. t '.ovvk bi počil od smeha! — se je roga].
V	Isti'in t mini,ku se J,. Kitksija prenehed* jokali ter planila kot mačka k ogledalu.
-	Kot tetoviran« Itidijanka. — je I'ogal Boris.
i* isksija jf hitro obrnnln. odairjla svojega moža v obraz ter s.hs.hI;, v s v oj t* -».lic v trenutku, ko je	knez.
K;*j pii j,- to — j., vprašal Marcel. — Ravnokar	te še
eul smejati se.
I>a. ui raiditega mi je dala klofuto. — je rekel Boris, ki -si je djgiud levo »tram obraza:
Kiitv. pa je zmajal z glavo.
—	Otroci, tako ne more rt I *tv»r naprej, — je rekel, napol resno in n.ipol šsrtjivo. — l/ikljueiila te je ckI s-\x»je lastnine in poleg tega Ji daje se klofute . . .
-	Prosim, to je bila prva. — je brandl Boris svojo ženo.
1NFLUENCA
izčrpa vašo moč živahnost
Pusti vas doljfo časa oslabljenega in nezmožnega. Zaščitite se pred njo s tem, da zaustavite brez zamude zgodnje prehlade.
PAIN-EXPELLER
Varit^ena inimki Kcg. L'. S. I*«t. Off.
dobro vdrgnen v pr»i ali hrbet bo spravil kri v kroženje, preprečil nastajanja krvi ter odpravil zastarele prehlade. 35c. in 70c. v lekarnah. Praxi ima varstveno znamko SIDRO.
F. AD. RICHTER & CO.
BERRY a SO. 5th STS.	BROOKLYN. N. Y.
—	To mora postati drugače, — je izpolnil kmez.
—	Da, to mora podati drugače, — je razburil Boris. — Od jutri naprej bosta vedjadi v mpji hiši le moja volja in moja beseda, stric. Ali hoče« daviti? . . .
*
Tako se je tudi zgodilo, kajti na^led)njega jutra ni bilo v hiši Boii-a Krišrtotforovič nikogar, tki bi upgovarjal njegovi volji. Ker se je zbudil precej pozno, ni liatsel Fiiksije nikjer, pač pa pismo Fuksije, ki mu je pisala povsdVn (prozaično naslednje: Najdražji Boris!
Sledeč klicu svojega srca te zapuščam. Ljubezen m uikaka izmišljotina. kot sem vedno domnevala. — kajti dejanski se je nastanila v mojem frrcu. Najin zakou je bil vetkka uapaka. Kaditega te zapuščam ter sledim možu svoje ljubezmi. Pi,sala ti bom -pozneje, ke daj bova nastopila pred razporočnim sodiščem, če nimate v Rusiji tozadevnih postav, se bova ločila v Ameriki, kjer je stvar skrajno lahka. Ti tri res drag dečko ter t te vsled tega prosim, da se ne razburjaš rati i tega. Moje stvari v Rimu lahko pelješ za menoj. Ne po-zrbi dvigniti v baoki denar iter ga }>ošlji mean. PoštLji uri tudi vse konje ter ne pozabi voza.
Tvoja prijateljica	Fufcsija.
p• s- — Imam inventar svojih stvari ter Ialiko kontrolirani vse. kar mi boš poe^al. Ali želiš moi-da kopijo inventarja ?
-	— Prosim te. bodi miren. Razburjenje je škodljivo tel-
le pokvari barvo obraza . . .
fDalj« prihod nji 6. ^
Pr. Ž.:
Iz dedinskega prava*
Umrl je g o.s pod Stefan Petjoii. varant" n ga nehvaležjii celo sku-
Ob r-rorani gomili nepozabnega
šajo ošktodoivaJti pri šievi-lu ki ba-
ra jnika so plakali neutolažeaii tri-,ži ali vitsjtl svetih ma.š tzadušnic!
je dediči, olblečeni so bili v nepre-niočne dežne plašče, vendar jim .je sila, solz zmočila duše do kosti, in je par dni potean bvla za bla-gopokojnim rajnikom zapuščinska obravnava.
Sleberneimi izmed treh muito-laani.il dedičev je prisodila sodni-ja enak dedinski delež in je znašat za vsakega okroglo milijon dinarjev.
Pa f i ta*aba misliti, da .je sodni-ja dala milijone iz svojega. Negi: je bil blagopoko.jfui rajnik sam toliko /.a.pustil, da je vsak ne ut o lažni dedič dobil svoj milijon.
Mislim — jaz ne bi bil tak. — Meni se ne bi upiral ričet. če bi bil zraven milijon. Tudi Peipe. ki srdi v uredništvu, je rekel, da se da za dobro stvar marsikaj pre-trpet i.
Država vendar ni kakor figa v blatu. — alii ne! Drža.va je vendar tudi kdo. — ali ne? Država je s pravnomočno sodbo dobila pravico zoper blagopokojnika na tri tedne zapora. Dobro! Blagopokojiii ku je počilo srce ali karkoli — dobro! Slava> njegovemu spominu — bil je reelen trgovec! Toda, ali naj zato. ker mu jc
In je TKak dobil še nekaj povr- poč-ilo srce ali karkoli, upniki iz-
hu-	j?»be svoje ]>are. neutolažaii dediči
BI a go j >ok o j n i k je bil reelen tr- pa bi rili v milijonih kakor kukei
govec. Toda se živeanu človeku vse laiiko pi-ianeri, pa se je primerilo blagopokojniku, da mu jte sodnija kruto odklonila tri tedne zapora. Zakaj? Zato. ker je bii reelen trgovec in je delal s profi-tom in ne k izgubo, kakor delajo nekater. ki fpotcni rpribajajo v konkursv in bare iai poravnave. Ti trije tedni so se mu adeli jako krivični, in kjo ]>ritožba ni pomagala. lmt je }>očilo srce. Ali kakršnokoli je pač imel bolezen. Skratka
—	za poni je srečno nšel.
Roki "pravice seveda ne more biti všeč, da komurkoli poči .srce £>li karkoli in da se poiein roki,pravice roga, naj sama gre v ričet za tri tedne ali za kolikorkoli.
Pa je t>odaiilc"na zapuščinski obravnavi dejal: — Trije Ste dediči
—	vsakemu gre tretji del denarja pa mu gre tudi tretji del dolga.. Svoj milijon je vsakdo dobil. Kar se pa tiče dolga je bil ne<pozabni blagopckojnik dolžan tri tetine zapora. Trije ste, pa. pride na vsakega tudi za.jH>ra en .teden. —
Tako jc dejal sodnik in tako se je zgsxillo. da so poleg milijonov p< »dedoval i dediči taidi še zapora vsak en i-edern. Nekateri po domače reko za^xiru iiričet"'. Toda ni ta izj-az točen, niti ne lep in literaren. In s<> bili dediči resnično jako nemtolažni.
Kajti je bil zarili ričet a strašanski groiiot po gostilnah.
I.e nekateri modrijani so jrodr-ujali. da jo je sodnik z riv-etom pohotni I.
Modrijani so čudni. Ne razumem. zakaj naj hi jo bil sodnik polomil in zakaj naj se ne bi podedovala, tudi kazen ali ričet!
Blagoi>okojnik je vednar bla-gopokojnik v vsakem oziru. BiJ je (plemenitega značaja in zlata duša iu dober, preljub in nepozaben in tako dalje, kar se tiče denarja — pa mora biti preljub in plemenit in dober in zlata duša ter inta.kodalje tudi, kolikor se tiče ričeta!
Če meurtrilažnim dedičem niso zonrni milijoni iskreno ljubljenega '.v. nenadomestnega blagopokoj-n-i ka, se jim ne more in ne f«mr upirati tudi njegov ričet in ni le-' po nikakor ne, da so sedaj neuto-lažni samo zaradi riče<a in df žalijo spomin biajgopokojnika, afla-
v loju? AH pa bodi samo država in baš d loža v a) oni upnik, ki se na; pod nosom obriše?
Ne! Država nikakor ni figa blatu — to se lahko vsak hip do kaic. Zato tudi država ne more biti in ne sme biti oškodovana niti ne za eno samo žlico ričeta. Na blago pokojnikovo mesto so stopili njegovi dediči — pa naj stopijo ded km tudi v ričet!
'i u so mi ne zdi krivično. Nego bo prav tudi za mir in jk»-koj rajinikove duše <tudi na oaiem svetu. Drugače bi se lahko primerilo. da bi v bridki jjolnoči zape«i zvonec na durih zaporov: jeear bi stopil odpirat, pa me bi videl nikogar. Pa bi ta nikogar bil blago-poko.jnik, či-gar skesana duiša bi se mučila okoii prostorov, kjer bi bil moral v življenja dneh presedeti zaikonrti ričet. toda mu je bii za vratno ušel.
To bi bilo strašno in bi nov napoteni prinpišale napeta poročila o -polnočnem strahu v zaporih in bi bila naslikana vrata in ječar v copatah in zvonec in polnoč in bi bili nemara naslikani tndi čislan' parklji zade-vnega proapoda novinarja, ki bi sftvar iwtakinil in <zatpi sal 1
Nak, gospod sodnik je ni polomil z ričotom m je ni! —
Sedeli srno v kleti in smo skromno praznovali predujem, ki ga j» bil dobil Pe.j>e. Pa smo govorili e tej dedščini in sem odloeno povedal svoje nvnenje.
Pa je Pope izjavil, da sem š^-ma.
R^kel sem. da je šema kleveta in da imamo nov tiskovni zakon ki šomo kaznuje z jako strocim rieetom. Ta be-seda, kakor rečeno, ni lepa in .ni literarna, pa sem j( venda^ upora/bil z ozirom na družbo, ki sem sedel v njeini častitljivi sredi.
Pa se je Pope opra/vieil: — Pardon ! — in izjavil, da sem resnično sema. ker ne vem. da spadajo pod tiskovni «akou samo tiskane besede. ne pa izpregovorjene.
Sicer je pa rekel, da je bre-z o-zira na tiskovni »zakon pripravljen dokaizati. da setn resnično šema. Rajnkega Petjoha kaizen naj se je po enakih delih razdelila na njegove dediče. — tako da se meni zdi 'pošteno ip pravično — dobro! te duše ter intaikodaljeta z neiz- Kaj pa, je dejal, če bi bil rajnki

*retanje parniko* Slupping Hew-
obraženimi priimki, kakršni so — stari vctižtuk*', "ffd^^ in "pre-
Pfftjoh obsojen aaa vešala ♦ Kaj pa
ČLANEK 171.
Kedaj se da lahko še več druge hrane in oranžnega soka.
Brez -aztoke, Icakšno mleko se uporablja, za. vse normalne otroke, hranjene na steklenico, bi se jim moralo dati še druge hrane in o-ranžni sok. Sdedeče se ]>riporoea od zanesljivih znanstvenikov.
Oranžni sok. — Ko je otrok stat štiri mesece, mu dajte namhzno 'lieo preeejeneiga. oi-anžnega soka po-mešainega. iz ona ko količino prevzete in ohlajene vode i>o enki-at vsak dan pred jedjo. Povečajte oomaleni tfoliko časa. da ste mu daili že pol oranže in brez primešan ja vode po enkrat na dan pred jedjo. Orainžui sok se mu ne sme Jaja.fi vedno doflcler ne dora.ste toliko, da lahko je vsako sadje in tudi oranže.
Ovsene moke sok. — Ko je o-rtrouC Nt:ar )pet (mesecev, doda1,jte 'J/eo sfjka ovsene moke pred vsakim dojenjem. Povečajte to dajanje. dokler mu niste dali po tri žlice toga soka pred vsakim diK-jenjein. I>a napravite ovs-ene 1110-kes ek pravilno — donite štiri unče ovsene moke n« eno pinto vodo : kuhajte tri ure v dvojni posodi ter dodajte dovolj vode. da je v obliki gostega ni^čnik;\ kadar je skuhano. Vse to, dokler še vroče, o pir's-'ili skozi sjto, kjer se ck"1-<tratne vse debelejše -snovi. Ko je ohlajeno, postane kot neke -vrste poleiuta. 0\-sene moke sok s - lahko daje otroku, dokler nr. odraste ;n jjo-ične jesti vKe od kraja.
Apnena voda.
Sveže pripravi jima apnena voda se lahko dobi A^ak čas v lekarni. Navodila, kaiko jo pripraviti, -o -ledeča : Žlico apnenca, ki se dobi v lokami, na en kvont prekuhano vode; dobro zamašite in potem večkrat dobro pretresi te nrvo m*o. Pu^titte. da se apno vse-de in šole po štiriindvajsetih n-i ali ioiijte tekočino v drugo čisto stefklenico in držite jo v hladnem trdno zamašeno.
Dajte otroku }k> eaio žličko te apnrne vode pri vs«iki jedi za prvi teden in j>oteiii vsak teden po •no žličko več. dokler ne bo pet čajnih žličk, in to nadaljujte po pet žKčk. dokler je otrok star le-lo dni.
Kadar pričnete trobiti apneno votlo, potem rabite eno količino manj }>rekuli ume vode. Icolikor >.Le pridejaii qpnene vode. Naprimer, ako zmes >za 'leto daii starega otro ka zahteva	čajnih žličk po-
glajenega kobdenziraaiega mleka na sedmi trne prekuhano vode in želite prklejati per ča.jnith ^iTT-k. ti sedem unč. rabite samo šest unč a]>uene vode. tedaj narawto rabi prekuhano vode in ono ivnčo ali pot žHek aipneno vode (."> žličk na 1 unčo), kar naijyi~a.\ii sScnpno 7 unč, kaikor navodila zahtevajo.
7.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Kremen.
8.	aprila: Thuringla. Hamburg.
tO. aprila:
PARIS, HAVRE; SKUPNI JZL.ET. Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Belgonland. Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitan.a, Cherbourg; Ceorge Washington. Cherbuorg, Kremen.
15.	aprila:
De Grusse, li.uvre: Yurck, Bremen; Dcutchlanu. Cherbourg. Hamburg.
17. aprila:
Olympic, Cherbourg; Andania, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus. Cherbourg. Biuticu: IU-lianee. Cherbourg, Hamburg.
21.	aprila:
Berenparia, Cherbours; La Savoi© Hav re; I'res. llard ng, Bremen
22.	aprila:
Bremen, Bremen; Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
Majestic
Cherbourg; France, llav-
28. aprila:
Mauretunia, Bremen.
Cherbourg; America,
5.	maja:
A qui tan ia. Cherbourg: I Yes. Harding, Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg.
6.
Hamburg; Mut-ucli«.!,
29 aprila:
Berlin. Cmiicii: buurg, llambuiif.
30. aprila:
Levila than, Cherbourg.
Hamburg, t'li« r-
Chcibourg; Homeric,
1. maja:
1'uris, Havre.
4. maja:
Kepubtic. Cher lKiurg, Bi emeu.
maja:
Westphalia, Bremen.
8. maja:
Olympic. Cherbourg.
12.	maja:
Berenguria. Cherbourg: Lk- Crusse. 1 la.vre; George Washington, Cticr-bourg. Bremen.
13.	maja:
Albert Balliti. Cherbourg, Hamburg. 15. maja:
Majestic, Cherbourg: Frame. Havre; Sierra Ventana. Bremen.
18.	maja:
Columbus. Cherbourg. Bremen; lleliunce. Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania. Chcrbouig: l're!<. Uoo-sevett. Cherboui"g. Bremen.
20.	maja:
Thuringiu, Hamburg.
22. maja:
PARIS, HAVRE: SKI*t'XI IZLET.
2S maja:
Levluiliuu Cherbourg.
26. maja:
Leviathan. Cherbourg.
26.	maja:
A«iuitaiiia. Cl>e. l«ourg: Aitiericu.
Cherbourg. Bremen.
27.	maja:
Stuttgart. • "li.-rl-utirg. 1••nn-ii.
DeuUclUaud, Cherbourg. iJaiiibiiig. \
29. maja:
Olympic. ClieTtM>urg.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST: SKCPN-1 IZLKT.
6. julija:
PRESfDENTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG
Naši parn.ki na tri vi lake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA
EVROPSKA IDTi »VANJA
TOD OSEBNIM VODSTVOM
$ 198 —
Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE «" NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODrLUTJA Za povratna dovoljenja In <rru-
ge Informacije se obrnite na
lokaJnoga agenta ali na
United American lines
(Harrlmut Line) Joint Service with
Hamburg American line
35-39 Broadway, New York.
j
IŠČE SE ŠIVALKE
llias'ki'h slamnikov. .Mnogo dt'lu. tudi "Overtime".
S. Morel Co., 104 Bleecker St., New York, N. Y.
(2x 2,3)
NAZNANILO.
i'itajt^ te olanlce pazno vsak teden in potem jih branite za bodočo pojrebe.
jni tniakih delali razdelila ua vse tri dediče? Naj kar povem neustrašeno. kako se naj ismrt na ve-šalih potsteno in pravično razdeli na t.ri dediče, tako da lie too dihava ne škode imela pri tem. pa tudi ne neupravičenega dobička, in da ne bo na vse "tri dediče vkupe prišlo več kabini kakoo- na rajnika! ('o nisem šema. zdajle naj od-govorhn!
T/jel me je! Na vešaja resnična nisem bil mislil!
potem t Miaaj bi se tudi vezala DRŽAVAH.
ROJAKE, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu.
Mr. Rudmam je moi poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da nru gredo na roko
Uprava "Glasa Naroda".
CUNARD
V	JUGOSLAVIJO
(preko Chcrbourpa) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj.
V	LJUBLJANO in nazaj na
BERENGARUI) 1 ft AQTJITANIJI )
MAURETANIJI $206
8 in pot dne do Jogoslavije.
Odplutja ob sredah. Tukaj nustanje-txi potniki ao pripu&čeni. ne ilii l>i bili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjepa razreda, so v kabiii&h. Neprekosljva čistora. Izborila hrana. Za podrobnosti vpraAajte lokal, agenta ali pa
CUNARD LINE
25 ISroadway
Now York
Kje je moj brait FRANC PKTEK-NELJ, dom« v Cerknean, Goriško in v ^Združenih div.avah ^i-va 15 let. Pred 4. leti j«' imel naslov-. Box 101. Avela, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da nii poroča, ali naj pa sam oglasi svoji sestri : Maria Peternelj, presso il Reverendo Paolo Moles, Colve Potenza Basilicata, Italy.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, IU., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. J. FABIAN, ki jc pooMaščen pobirati naročnino. kakor tudi naročila za o-glase in knjige, ki jih ima "Gla>; Naroda" v zalogi.
Rojiikom ga tf>plo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Stmt	Hew York, H. T.

. ...