Z15. MU.
i imom i HRt, il mam mi
xuo. leto.
„Slovenski Narod" velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
Četrt leta ......
na mesec......
6*— o-_
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22-—
pol leta.......9 H*—
Četrt leta......, 5*50
na mesec......_ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju teto), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer !■ nemil nedelfe la praznike,
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-- Posamezna številka velja 15 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tlakama«« telefon it S5.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta .  .  . .  4  .  .   • 13*—
četrt leta....... 650
na mesec.....,2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28"-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30 -
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tJpravnistvo: Knaflova ulica ŠL 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85
jugeslfnstti minlsl»r.
Zadnjic- je »lDdinost« priobčila članek o jugoslovanskem ministru. Najprej je povedala, da je sedanji položaj najbolj ugoden asa pridobitov jugoslovanskega ministra in je polom z veliko vnemo in globokoumnostjo razlagala, da ni nic na tem, postane kak klerikalec jugoslovanski minister, češ, glavno je institucija, in če se razmere premene, postane pozneje enkrat lahko tudi kak naprednjak minister. Govorila je, ■mkor bi nasprotje med napredno in med klerikalno stranko izviralo iz sebnih ambicij. Modrovanje »Edinosti« je bilo oeividho spisano na napredno adreso, kajti klerikalcev vendar ni treba šele sprijaziijevati z mislijo, da postane njih človek minister. Namen »Edinosti«, vplivati na napredno javnost in ustvariti med naprednjak] tako razpoloženje za klerikalnega ministra, da hi se kle rikalci in njih prijatelji lahko na to >kiieevali — to uas je napotilo, da smo na kratko povedali svoje mnenje: v narodnem oziru nimamo Slovenci (»d klerikalnega ministra nič dobrega pričakovati, ker bo narodne koristi zamenjaval za koncesije klerikalni stranki in porabil državno oblast v to, da nas bo tepel s škorpijoni. »Edinosti« pa to ni bilo všeč in podtika nam, da smo nastopili zoper institucijo jugoslovanskega ministra. Pribijamo samo sledeče: Zastopali smo vedno načelo, da imajo Jugoslovani pravico do svojega zastopnika v ministrstvu in ob sebi se razume, da bomo tudi v prihodnje ostali na tem stališču. To je princip, a iz tega Se nikakor ne izhaja dolžnost, rja bi moja i i z brezpogojnim veseljem akceptirati vsakega, kdor bi postal jugoslovanski minister. Se dolgo ne! Ta* ko jahanje principa bi bilo smešno in samomorilska Slovenski napred-njakj imajo danes enega samega poslanca, ki so ga njegovi častiti tovariši s Primorskega koj pri otvoritvi parlamenta s čudovito hladno-krvnerstjo bojkotirali.    Xn prednja ki
1«) dobro, da pri cventuvalni izberi j ugoslovanskega ministra ne bodo imeli nobene besede, zato tudi nimajo nobenega vzroka, skrivati ali zatajevati svoje misli o jugoslovanskem ministru, vzetem iz klerikalne stran-' tem manj. ker v celi klerikalni stranki  ni  ne enega  človeka,  ki bi
vi•! pri naprednjakih le trohico aupanja. Ce morejo klerikalci in lijih tržaški prijatelji doseči mi?iistr-
ski ]>ortfelj, ne da bi se ozirali na naprednjake, in ga izročiti klerikalcu — to je odvisno od položaja — svobodno jim, a povemo jim že zdaj, da ta minister ne bo jugoslovanski minister, nego samo minister jugoslovanskih klerikalcev. Ce pa minister« Bkega mesta ni mogoče drugače ('oseci kakor s soglasjem vseh strank, potem bodo morali pač poiskati kandidata, ki mu zaupa tudi napredna stranka, moža, čigar oseba bo jamstvo, da bo v ministrstvu pošteno za-somnl narodne in gospodarske korist: vseh Slovencev in bo v strankarskem ožim nevtralen. Toda naprednjak i vedo dobro, da klerikalci ta> Ičega ministra spteh ne marajo, da i,-' sirankarja, da nočejo zastopnika, ki bo v ministrstvu tako delal, kakor Ijarupe v deželnem odboru — izkraika, da hočejo ministra, ki naj bi s škorpijoni bieal slovenske naprednjake. Saj morem ga tudi dosežejo, a ve naj v naprej, da se bodo slovenski naprednjak] branili do skrajnosti. Sicer pa priporočamo »Edinostih, naj vendar naprednjakom prizanaša s svojim modrovanjem, saj vendar vemo vsi, pri čem da smo. _
DanalsR- reuclta.
Dunaj, IS. sept.
Krvava nedelja na Dunaju je posvetila z rdečo plamenico v globo-eine ljudskega mišljenja, ljudskih strasti in ljudske bede. Kajti beda je polje, na katerem rasejo revolucijoti ar ni izbruhi, iz katerega puhti sin radijivi plin onega duha, ki vidi spas v pokom avanju in uničevanju. Gotovo so bili najnižji elementi, ki bo v nedeljo razbijali ter gospodovali vandalsko po Ottakringu — bili so zlasti ljudje, ki so brez posla in brez strehe, masa, ki je obupana iu v kateri so izginili razjočki med dobrini in zlom. Toda ravno ta masa postaja vedno večja, ker sega močvirje najnižje socijalne stopnje vedno višje in se v njem potapljajo vedno uove množice. Rodbine se selijo iz stanovanj z dvema sobama v kuhinjske .-obe. raz mizo malega mešČMi n izginja meso, njegove kulturne potrebe postajajo manjše in manjše, ker manjka sredstev, da jim zadovolji. Žito in meso, klobuk in obleka, knjiga in ?>ero — vse postaja od dne do dne dražje in stari goldinar se je razdrobi] na štiri krone. Ljudstvo trpi in ne vidi nikjer zboljšanja. Meje
ostanejo zaprte, obrtništvo in trgovina ne najde nikjer prave za slo m be in zaupljive podpore, v šolstvu korakamo nazaj, mesto da bi šli naprej, vse, vse se nam zdi danes naperjeno proti najvitalnejšim interesom ogromne mase, ki z umom in dlanjo služi vsakdanji kruh, ter vidi svoje najlepše stremljenje v tem zapustiti potomcem skrbno pripravljeno in prištedeno dedščino. Od proletarea do meščana — vse nas druži ena velika misel, da je sedanja gospodarska politika države zagrešena iu nujne reforme potrebna. In ker vlada obstoječo draginjo smatra le za nekak predmet svojih študij, in nihče nej vidi dejstev, temveč slišimo samo prazne besede, zaradi toga postaja ogorčenje vedno večje in v vladi vidijo široke mase glavnega krivca vsega zlega.
Tako je razlagati nedeljsko razburjenje in razumljivo nam postaja, da se da množica zapeljati k dejanjem, ki so tako nizkotna, tako grda, da ne najdemo besed, jih dovolj obsoditi. Ljudstvo, ki požiga svoje šole, mncžiea, ki napada gasilce in reševalce, da demonstrira proti draginji in lakoti!
V teh dejstvih ni več razuma, iz oken zažgane šole ne gleda več le razburjenost, ampak človeška podiv janost.
Moralično krivdo na teh dogodkih Z vračajo zdaj vsi na socijalno demokracijo. Pravijo, da njeui pristaši sicer niso demolirali in ropali po Ottakringu in da so bili to elementi najnižje vrste, socijalni desperadi, toda tako se zdaj trdi: bili so to ljudje, ki so se doslej uklanjali železni disciplini organizirane socijalne demokratične mase. Zdaj se pravi; To disciplino je stranka sama razvezala, odpravila je prej vedno izvrstno fuukeijonirajočo rediteljsko službo, akoravno je dobro vedela, kaj to pomeni, ker je hotela dokazati baronu Gautschu, da le ona brzda ljudsko strast.
Plohe očitanj lete ua socijalno demokracijo. Toda resnična odgovornost za vse žalostne slučaje zadene le vlado. Ona se je pokazala neinformirano in slabo pripravljeno; le vsled nezadostnih varnostnih odredb, ki so jih hoteli potem nadomestiti z raznimi nevarnimi eksperimenti, je prišlo do prelivanja krvi. Ministrstvo G aut seli evo, pred par dnevi Še tako trdno, stoji danes ua slabih nogah, in če se izgredi, kakor se je bati, ponove, če bo treba v glavnem mestu
države proglasiti preki sod — tedaj je tudi Gautscheve sreče konec. Nedeljski dan pomenja novo komplikacijo v notranjem političnem položaju«
Bojte se taKih cMMsk h isjPDihrleu.
Iz  Spod. Šiške. II.
Vodovod je bil končan in zadel SS je vpeljevati v posamezne hiše. Rekli smo že zgorej, da spričo ~0rc prispevkov od strani države in dežele, gg. vodovodni zadrugar ji pravzaprav niso prav nič prispevali iz svojega žepa za svoje špekulacije. Izmislili so Bi »navrtalno takso«, ki so jo morali plačati vsi tisti, ki so si pustili napeljati vodovod v hišo. Ra-eunali pa so to tako, kakor jim je ml dotični več a'i manj prijatelj. Km -mu so jo računali 25 K. drugemu 50, tretjemu 100, četrtemu 900 K in tako dalje. Sami tebi so to navrtalno takso milostno odpustili.
K vodovodni zadrugi ima pravico pristopit] vsakdo kot član, da plača deleže itd. Ker pa ti deleži nosijo lepe obresti, so gospodje sklenili, da ne sprejmejo nikogar, kdor jim iz zasebnih ali iz političnih ozirov ne pristoja k obrazu. Zo takrat so namreč mislili na ustanovitev nekake »Gospodarske stranko« v Šiški, stranke, ki bi špekulirala na vsa javna podjetja, ki bi ji tako dobro nesia, kot vodovod in ki bi tudi T političnem ozira izpodrinili vse drage stranke, bodisi od sodelovanja pri občinskem zastopa« bodisi v zasebnih podjetjih obrtnega značaja. Za enkrat pa se jim je pooajvec slo radi večjega dobička. Čim manj deležev so oddali drugim, tem več so jih dobili sami v roke, temveč bo tudi vlekli dobička od njih. Občnih zbo-rov niso imeli, nadzorstvena oblast se za zadrugo sploh brigala ni, bili so sami svoji gospodarji. In so in Se gospodarijo res kakor hočejo.
Država in dežel-« sta jim dala lepo podporo. Občina je prevzela zalije garancijo. Mestna občina ljubljanska jim je dala glede voda rine izredno ugodne pogoje; voda jih za ui:: menda ne stane 21 vinarjev, a prodajajo jo pa po 50 vinarjev. Namen vseh teh prispevkov in narodnosti je bil ta, da so ol>čani deležni dobrot vodovoda po najnižji ceni. To-
da gospodje pri vodovodni zadrugi delajo v. več kot 100 odstotki dobička.
V posamezne vnclKivpijočo kri-\ ie-\ ki jih na račun in škodo občanov uganjajo vodovodni zadrugarji, se za enkrat ne maramo še spuščati. Pojasnjene so bile na več shodih in bodo še. Pač pa ne moremo za molčati očitne krivice, da so /adrugarji Se tako prevzetni postali, da oddajajo vodo poljubno, to ->e pravi, kdor jim ni povŠeči. temu niti za drag de-■ar nO dovolijo vode. To je vodovodna zadruga z državnimi in deželnimi prispevki, ter občinsko garancijo! In taki zadrugi daje pot uho vlada in nadzorstvena oblast!
Vub'Ii smo, da je zadruga spravila občino v nevarnost, »la občin«, danes ali jutri lahko plača f»5.000 K garam i it* /n zadrugo; videli smo tudi, da j" zadruga pri vsem značaju tistih, ki jo vodijo, odločna nasprotnica interesov obe ine kot take in občanov noaebcj. Vkljnb temu |>a s<» isti vodilni možje pri zadrugi, kot so bili do razpusta nižinskega zastopa tndi pri občini. Da so si it iaorlje polnili žepe in to ie mgtjs g'^podarii' ::o1 -r> tu in tatu hoteli, so bili i tako premeteni, -m -.» Pogačnik.*, namestili za g. Kreutzerja; g. Pogačnik j«' bil '.upati in obenem načelnik vodovodne zadru.ro. Kako Je g. Pogačnik izvrševal ta dva drug drugemu si nasprotujoča poslu, tu že dovolj znano.
Pd večini je že znana t udi pred-
lezeee očrtana zgodovina ilftaiiBlrili razmer. Zakaj smo jo vkljnb temu vzbudili v spomin. Za to, ker stoji danes pribito, da hočejo ravno isti. vodeni vodovodni in doslej tudi v občinski opravi vodilni možje to svoji* dvojnato netopirsko življenje zopet oživeti tudi v bodočem občinskem zastopu. Zato ker si hočejo ti možje s pomočjo klerikalcev, Nemcev i u menda — kar je čudno — tudi st»ci-jalnih demokratov popolnoma osvir-ni\ usodo občine, v kateri hočejo delati kakor se jim hode zljuhilo iu kakor jim bode bolje kazalo /a njihove — žepe. Napraviti hočejo dobra kupčijo s tem, da bi radi občini drago prodali vodovod, pri čemer mislijo veliko zaslužiti, oziroma so že zasluzili, kakor smo ZgOiej videli. Putem hočejo Šiški naprtiti frančiškane in dr:»*ro novo cerkev. Sura vil i hočejo v Šiško več novih nemških podjetij, ki Imajo namen, da Izpodrinejo vso slovensko obrt in trgovino. Sami p« nameravajo zopet postati zndrajtarj] za razna javna podjetja.
LISTEK.
Ljubejen in sovraštvo.
Povest.
(Spisal Anton Antono v.) (Dalje.)
Kolesje j«1 dalje drvilo škripajoč'
in podrk&joe. Ljudje po drugih kn-pojih so se tudi ljubili, ali poljuhova-nja in tako milega in srečnega čuvstvovanja ni bilo nikjer drugod, kakor pri Z.- d ki in Zgovornu; ki sta sele sedaj spoznala, kako potrebno je bilo to njuno zbližan je. Ce bi se še 'kdj časa odlašalo, pa hi se mogoče
odneslo v večnost, in oba bi bila morebiti nesrečna.
S temi mislimi se je pečal sedaj naš srečni Zgovoren. DdaHO in zadovoljno ga je gledala Zalka na njegovi desni strani ter mislila na tiste /Jate dneve, ko bo Zgovoren popolnoma njen, ko bosta mož iu žena. Zalka je gojila že leto dni na dnu svojega srca vroče zelje, da postane dobra žena. skrbna mati in pridna gospodinja. Ta za ženski značaj najprimernejši ideal si je izklesala v duši. To izvršiti ji je bila najsvetejša naloga. In kako je prišla do teh pravih in zdravih ženskih nazorov*!
Rj vno tisti čas se je jela od dne do dne bolj in bolj siriti med inteligentnimi ženskami ideja ženske emancipacije.
Z velikanskim navdušenjem je pozdravilo doeela vse izobraženo žen-stvo to popolnoma svežo novost, in večje in večje število je molilo bleščeče  zlato  tele  emaneipiranib idej.
Nikakor ne zanika vam, da je pametna in trezna ženska emancipacij« dosttkrat na mestu, ker je potem inožatejsa in zavednejša. Toda ženska je od moškega šibkejše bitje, ki mora imeti duševno sorodno o]>oro. Kmaneipacija pa izključuje vsako tujo pomoč ter se zanaša na lastno moč. Ali ženska se ne more vedno obvladati, temveč se prepusti strasti ter se vrže v naročje moralnim pijankam  - emancipirankam.
Vse to je opazila Zalka pri neki nemški troglavi družini, ki je vsako leto redno dohajala na Pristranje. Ni bil že bogve kako star zakonski par te rodbine, ker je bila žena še zelo mlada in mož je moral šteti kakih enaintrideset let, ki je bil nad vse prikupi ji v človek. Tretji član je bil enoletni deček, ki je bil zdrav in zato zelo živahen.
Žena se je prištevala najskrajnejšim emancipirankam, zato pa je bila tud: skrajno razsipna in potratna. Mesto da bi se vrtela po kuhinji,
pa je plesala po elitnih dvoranah. Za sina in moža ji ni bilo mar, tembolj pa je skrbela za vedno in vedno nove obleke. Hoditi posedat po kavarnah, pušUi cigarete ter politizirati je bilo njeno podnevno delo. Ponoči pa si je vedela vedno nakloniti kako moško srce.
To se je Zalki tako zagnusilo, da je storila sklep, se nikdar več ne navduševati za popolno žensko emancipacijo. Spoznala je, da se sreča nastani le v družini, v kateri vlada ljubezen in spoštovanje.
In vlak je obstal. Pripeljal jc v mestni kolodvor in ljudje so kar v gručah izstopali iz vozov. Pred izhodom je nastala velikanska gneča, med katero sta Zalka in Zgovoren drug drugega lovila z očmi. Kajti pehanje je bilo veliko, ki se je liki valovje na morju potisnilo sedaj na to, sedaj na ono stran.
Zapustivši kolodvorsko poslopje sta šla po mestu; Zgovoren je bil zelo razigranega srca, Zalka pa uda-nega in zadovoljnega. Skoraj pri vsakem izložbenem oknu sta obstala, ocenila robo, potem pa smeje odhitela dalje. Vstopila sta tuintam tudi v kako trgovino, kjer je kupila Zalka potrebne reči.
»Še v trgovino za hišno opravo moram,« reče prijazno Zalka Zgovornu,
»Oho, pa ne greš kupovat že za balo,« de zadovoljno se smeje Zgovoren.
»Papann bi rada kupila kako lopo sliko,c mu razlaga Zalka, »Ker pa vem, da sama ne morem kaj posebnega zbrati, bi kaj rada videla, da ml tudi ti pomagaš pri izbiranju.«
»Prav iz srca rad,« jo zagotovi Zgovoren ter jo pogleda zaljubljeno. »Da nisva sedaj-le na cesti, pa bi te kar pojedel, tako te imam rad.«
»Hvala lepa za tako ljubezen^: se zahvali Zalka smeje.
Komaj da je zgovorila te zadnje besede, sta bila že pred veliko in moderno trgovino za hišno opravo.
»Kdor naju sedaj-le opazuje, pa mora biti zadovoljen,« se pohvali Zgovoren.
»Ker sgledava, kakor ženin in nevesta,« vpraša Zalka Zgovorna.
»Da bi se že kmalu uresničilo,« zavzdihne Zgovoren. Zalka pa ga je hvaležno pogledala. In vstopila sta v trgovino.
Nista se dolgo mudila v zalogi. Tam nekje v četrtem zaloginem oddelku je visela krasna tllka v čreš-njevem okvirju. Pomlad je bila naslikana, in sol ne e je poljubljalo cvetočo naravo z zahajajočimi žarki. Sredi pisanega vrta pa je stalo brhko dekle ter povijalo v predpasnik nabrane cvetlice v veuec.
Imenitna slika, kij. spregovori trgovec.
»Lepa je in všeč bo papann,<. reče Zalka.
Ko so to zmenili glede cene in glede pošilja t ve. se poslovita Belka in Zgovoren od trgovca ter odideta.
»To-le zibelko bo treba tudi kupiti,« tt i>ošali Zgovoren proti Zalk», ko sta sla skozi zadnji oddelek.
Ti si velik porednež,« ga pokara nalahko Zalka ter so zardi tje do ušes.
Zgovoren se ji je hudomušno nasmejal, a ni rekel ničesar, temveč jI ponudil roko, da jo pelje pod pazduho. Zalka se ni branila tega.
Šla sta k obedu v hotel »Pri vinski trti«. Komaj pa sedeta k mizi, se že privali od druge mize debel člo vek okoli dvaintridesetih let. Segel .i" Zalki v roko, Zgovornu pa se je predstavil za poštnega uradnika Jako Zravna v Pristranju.
Zalka m je bila zardela tja do temen. Zgovoren ie to opazil, a je vkljnb ♦ emu povabil Zravna, naj prisede.
»Jako me veseli,« se zlaže Zraven: kajti v resniei je začutil v svojem občutljivem srcu tako, kako bi se s šivanko vbode na kakem prav nežnem mestu telesa.
»Mene veselje pa kar razganja,« meni natihem   ironično hudomušni
amtammn
mm
kot je n. pr. razsvetljava, kanalizacija, cestna železnica itd. Vse to mislijo doseči po isti poti in načina, kot so svoj sebičen namen dosegli glede naprave vodovoda. Na škoda občini, samim sebi pomagati, občino pa pripraviti v grozne dolgove, vnl-fiti slovenski in napredni značaj Slike, to Je ellj njih namenov! In za dosego tega cilja delajo sedaj v času volilne borbe pod krinko »Gospodarske stranke« na vse kriplje in obljubljajo zlate gradove volileem ene kot druge stranke, Slovencem, kot Nemcem.
Zavedni Siškarji, pa tudi vi tr-moglavei »stare korenine« ! V vaših rokah imate moč, da škodljivci občine ne bodo nikdar dosegli svojih ciljev v Spod. Šiški. Na izhero imate kandidate, ki vam jih priporoča nag »Vodnik«. Pri svoji vesti ste odgovorni sebi in svojim naslednikom za usodo bodočega občinskega gospodarstva. In ta usoda je v vaših rokah! Bojte se gospodarjev, kakršne vam ponuja »Gospodarska stranka«!
Politična kroniko.
Zborovanje avstrijskih mest se
bo vršilo 17. oktobra na Dunaju. Na to zborovanje so povabljena vsa avtonomne, mesta. Na dnevnem redu so sledeč, točke: 1. Draginja živil. 2. Stanovanjsko vprašanje. 3. Izdaja zakona zoper epidemije.
*
Na Češkem se tudi pojavlja mogočno gibanje proti vladajoči draginji. Govorilo se je, da namerava vodstvo socialno - demokratične stranke na Češkem proglasiti za sredo generalno stavko. Toda ta vest ni resnična. Zastopnikom posameznih socialnodemokratičnih organizacij je bilo naročeno, naj za zdaj opuste vsako demonstracijo, ker bi se s tem ljudstvo samo razburjalo. V nedeljo so bili zastopniki čeških avtonomnih socialnih demokratov pri ces. namestniku knezu Thunu in so ga opozorili na resno situacijo. Obenem so ga prosili, naj se določi maksimalna cena za dnevne potrebščine. Ces. namestnik je obljubil, da namerava uvesti na Češkem akcijo, da se življenske potrebščine pocenijo. Ueški agrarci so silno vznevoljeni zaradi protidraginjskega gibanja. Češka sekcija deželnega kulturnega sveta je protestirala proti temu, da bi socialni demokrati agitatorično izrabljali draginjo.
Z ozirom na bodoče zasedanje češkega deželnega zbora so se baje pojavile nekatere težkoče, vendar pa upajo merodajni krogi, da se bo posrečilo sporazumnemu postopanju vseh strank odstraniti te nastale ovire. Te ovire in težkoče so baje v zvezi z draginjskimi demonstracijami zadnjih dni.
* *
Pogajanja avtrijske in ogrske vlade zaradi zvišanja uvoza srbskega mesa se že vrše in si-eer pismeno. Nekateri menijo, da bodo nedeljske demonstracije vplivale na vodilne ogrske kroge. V včerajšnji konferenci obeh ministrskih predsednikov se je sklenilo, da bodo posredovalci zaceli v pet^k ali v soboto v Budimpešti pogajanja o mesnem vprašanju.
m
Vojni minister baron Sehonaieh
torej pojde. Pl. Auffenberga sprejme danes cesar v avdijenci. Splošno menijo, da se je imenovanje Auffen-berga za vojnega ministra že izvrši-
lo, da se bo pa imenovanje objavile Šele v par dneh. »Neues Wiener Tag-blatt« poroča, da ni resnična vest, da jda se bo tudi v vodstvu generalnega štaba izvrši U iz-promeroba. Dosedanji šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf ostane na svojem mestu.
e e
V slovaški narodnostni stranki
je prišlo do razdora. Ze dalj časa se je v stranki pojavljalo klerikalno stremljenje, kateremu ni ugajala napredna politika strankinega vodstva. Na Čelu nezadovoljnih elementov sta J u riga in Hlinka. Po zadnjem češkem katolškem shodu v Olomncu je ta klerikalna skupina popolnoma odprto nastopila proti strankinemu vodstvu Tako razdirajo klerikalci povsod pravo narodno delo.
K u m unska narodnostna stranka
na Ogrskem je sklicala za 4. oktober zborovanje v Braševo, na katerem bodo govorili vsi strankini voditelji, ki bodo pojasnili svoje stališče napram ohstrukciji. V interesu splošne volilne praviee nameravajo Rumun-ei prirediti v vseh rumunskih okrajih velike shode, boja neodvisne stranke pa ne bodo podpirali. Enako stališče zavzemati tudi slovaška in srbska narodnostna stranka.
Resu!tati volitev v bolgarske sobranje še niso popolnoma znani. Opozicija bi imela kakih 20 do 25 mandatov Agrarci so doživeli velik poraz; chrnnili so si kakih deset mandatov. Radikalni socialisti v novi zbornici sploh ne bodo zastopani.
m v m
Ruski ministrski predsednik Stolvpin je včeraj zvečer okoli desetih umrl. V Kijevu so aretirali več odvetnikov. Do zdaj so aretirali kakih 150 oseb, večinoma prijatelje Bagrova. Proces proti Bagrovu se je najbrž ne bo vršil v Kijevu, ker je ljudstvo preveč razburjeno. Časopisi nacionalistične stranke zahtevajo, naj se izključijo Židi od vseh javnih uradov.
• s
Nemški državni tajnik Kider-len - Waechter je včeraj popoldne sprejel francoskega poslanika Cam-bona ter mu izročil odgovor na francoske predloge. Tekst tega odgovora sta določila državni kancelar in državni tajnik. Sodijo, da bo francoska vlada dala zopet p'smen odgovor na francosko noto. Položaj je neizpre-menjen. Ppajo pa, da se bodo pogajanj** ugodno končala.
•
Špansko notranje ministrstvo je
izdalo sledečo noto: Vlada je dobila iz Barcelone poročila o nekem revolucionarnem načrtu, ki ga naj izvede komite španskih in inozemskih anarhistov in sindikalistov. Ko je komite sklenil proklamirati splošno stavko se je začel pripravljati na razdira-nje telegrafskih, telefonskih in železniških prog. Člane revolucionarnega komiteja so vse razen treh aretirali. — V Valenciji je izbruhnila splošna stavka. Prišlo je do velikih nemirov. Prerezali so brzojavne žiee. M^sto je zasedlo vojaštvo. Tudi v Bilbao in Saragosi je izbruhnila generalna stavka, v nekaterih drugih mestih t>amo parceelna. Resni nemiri so bili v Saragosi. Policija je morala opetovano nastopiti. Demonstranti -vo kričali: »Naj živi revolucija!« Streljali so na polirijo, ki je začela na to tudi streljati. Ena oseba je bila ustreljena, pet pa ranjenih.
Stfl]6RhU
Državni poslanec dr. Korošec in draginja* Poročilo »Slovenskega »Naroda« o glasovanj« dr. Korošca v konferenci načelnikov ▼ državnem zboru bo gotovo vzbudilo veliko nezadovoljnost med njegovimi volilci. Ti sicer vedo, da se draginja ne da odpraviti kratkim potom in da je precej vse eno, je-li se državni zbor skliče dne 20. septembra ali 5. oktobra, ker draginje odpravil ne bode — ali čudno je vsekakor, da dr. Korošec ni zmogel niti ono malo poguma, da bi glasoval za demonstrativen predlog ljudskih poslancev napram vladi, katera glede draginje ne gane prsta za kako resno akcijo! Dr. Korošec je notabene deželnozborski poslanec delavcev in malih kmetov polovice Spod. Sta jerja — a se se kot tak niti zganil ni. Istotako pozablja, da je poslanec močno obljudene Sa-vinske doline, čije prebivalci nikakor ne pridelajo dovolj živeža za se in ga morajo v veliki množini kupovati. Draginje kruha, moke, sladkorja, mesa in soČivja ne občutijo morda nikjer na Spod. Štajerju tako intenzivno kakor v Savinski dolini. Letos, ko je bila slaba letina, zopet v marsikateri kmečki hiši ne bo kruha. Kje pa je uradništvo vseh vrst, uči-teljstvo, obrtništvo, delavstvo! Dr. Korošec je seveda vedno nastopal za draginjo, glasoval je za zaprtje mej in mu ni bilo nikoli mar onih, ki so reveži. Vidi se, da se bo enako obnašal tudi kot poslance Savinske doline. Kdor nima resne volje kaj storiti, bo lenaril ali pa še ljudstvo oškodoval. Dobro bi bilo sklicati draginjske shode po Savinski dolini in dr. Korošca pošteno poučiti o zahtevah Savinča-nov glede draginje. Mož ne bo samo zapravljal dijet iz našega davčnega denarja po toplicah in ljubljanskem »Unionu« (ali se spominjate na afero s težko omaro, g. dr. Korošec?), temveč bo moral tudi delati.
Kdo ho novi ravnatelj na mariborski gminaziji? Dosedanji ravnatelj g. Julij Glowacki je po malodane 40 službenih letih stopil v pokoj. — »Marbuger Zeitung« pravi, da bo njegov naslednik skoraj gotovo profesor Janko Košan. sedaj na I. državni gimnaziji v Gradcu, ki je deloval dolga leta na mariborski gimnaziji kot profesor in si je pridobil vsestransko mnogo simpatij. Odločitev pa še ni padla.
Iz Maribora. Na zadnjem zborovanju obrtniškega društva se je soglasno sprejel sledeči predlog: Zahtevamo od vlade uvoz žive živine in zmrznjenega inozemskega mesa, nadalje regulacijo carin na živila in odpravo užitninskega davka. Vsi govorniki so slikali v jako temnih barvah sedanjo draginjo in njene posledice. Konstatiralo se je med drugim, da" silno nazaduje konzum mesa v Mariboru. Zanimivo je, da se ni noben govornik niti z eno besedico dotaknil »truda« nemškonacijonalnih poslancev za olajšanje draginje. Navadno se je na takih zborovanjih slavilo Wastiana, Marckhla in dr. do nebes — takrat je bilo vse tiho. Menda celo najhujšim hajlovcem med obrtniki presega trdovratno vpiranje Nat ionalvebranda v državnem zl>oru proti vsaki protidraginjski odredbi. Prazen želodec je hud gospodar!
Poglavje iz spdnjestajerske ja-
stice. Kakor poroča »Marburger Zeitung«, je vložil zastopnik držnvnega poslanca Malika, dunajski odvetnik dr. Forster (zastopa ga v neki tožbi radi razžaljenja časti proti peku Or-nigu) na pravosodno ministrstvo vlogo, v kateri dokazuje, da se je zapis-
Zgovoren, ki je takoj spoznal položaj.
Pogledal je vprašujoče v Zalki-M oči, a ni nič napačnega opazil v njih. Prepričal se je takoj, da ima opraviti na eni strani z dobrim in poštenim dekletom, na drugi pa s strašansko zaljubljenim tekmecem.
»Kako, da vas vendar enkrat zalotim v mestu?« nagovori Zalka pri-sedšega gospoda Zravna.
»Saj vam je znano, da imam tri dni dopusta.« razlaga Zraven.
»Da, tako nekako mi je pravil papa,« mu pritrdi Zalka.
»In ker danes slovo jemljem od dopusta, sem se snoči pripeljal semkaj. Tudi to vam je znano, če se ne motim,« de poštni uradnik.
»Ne, gospod Zraven, tega mi pa ni povedal papa.«
»Saj sem to pravil gospodu pa-pann, vam in celemu omizju v ponedeljek, ko smo sedeli pri »Martin-en«,« se zelo začudi gospod poštar.
»Je že mogoče, gospod Zraven,« de Zalka popolnoma prostodušno; »nič ne vem o tem. Najbrže sem preslišala te vaše besede.«
»Pa sem vam povedal sedaj. Z popoldanskim vlakom se vrnem. Opravil sem vse. Kaj bi potem tratil čas po mestu brez družbe!? Ali se tudi vi peljete s tem vlakom?«
»Ne, gospod Zraven,« odgovori
Zgovoren mesto Zalke. »Gospodična ni še vsega nakupila.«
»Še mi manjka tega in onega,« reče Zalka. »Vi ste se precej obremenili danes, kakor se vidi iz onih-le zavojčkov in zavojev!«
»Pa uganite, gospica Zalka, kaj in za koga je v tem-le zavoju,« reče Zraven v pričakovalnem naglasu ter pokaže na zavoj v finem rumenem papirju.
»Menda za svojo gospodinjo ali pa svojo mamo, če jo še imate.« se oglasi Zgovoren na mesto Zalke s hudomušnim usmevom.
»Nimam nič domačih več. gospodinja se pa že sama preskrbi s takimi stvarmi,« de užaljeno uradnik s c. kr. pošte.
»Potem pa ste kupili zase,« ga draži še nadalje Zgovoren.
»Mnogo sem nakupil zase, a tega ne,« odvrne Zraven s trdim naglasom.
»Prosim, Zalka. pa ti nadaljuj v ngibnnju, če te je kaj v tem oziru,« reče Zal ki Zgovoren zadovoljno ter prične jesti juho, ki jo je ravnokar prinesel natakar na mizo.
Gospod Zraven je že prej začudeno in ogorčeno zapazil, da sta si Zgovoren in Zalka preveč zaupna in prijazna, ali naslednje ga je popolnoma uničilo in ugonobilo.
»Ne Vadko, v tem poslu pa nisem prav nič izurjena,« de Zalka s
ntk, katerega je narekoval sodnik pri prri obravnavi zapisnikarju, nadomestil s dragim, a strojem pisanim Izven sodišča. Pri prvi obravnavi ni bil niti Malik, niti njem* zastopnik navzoč. Prvotni narekovani ta pisani napiamlk je izginil. Ker je sedanji pravosodni minister dr. Hoehen-burger, ne verujemo, da bi zahtevalo ministrstvo akt iz Ptuja in ga izročilo c. kr. generalni prokuraturi najvišjega kasacijskega dvora v obravnavo po t 33 kaz. pr. z. Prav pa je, da spoznajo sedaj tudi nemški opozi-cijonalci spodnještajersko justico.
Ia Celja. Okrajno glavarstvo je izgnalo za vedno is Avstrije rekega Karla Streuna iz Nemčije, kateri je zadnji čas zlasti po Trbovljah in drugod rudarje na zvijačne načine zva-jal v nemške rudnike in jih največkrat spravil v veliko nesrečo in s;ro-maštvo.
Is Štajerske namcstnlje. Podpredsednik štajerske nam^stnije Henrik pl. Hammer-Purgstall je, kakor smo že javili, na živcih težko zbolel in se z dopusta ne vrne več na svoje mesto. Za njegovega naslednika velja, kakor poroča »Tagespost«, dvorni svetnik dr. Ferdinand grof Stiirgkh.
Kako se je »delalo« pri zadnjih občinskih volitvah v Ptuju? Neki F. Zechner iz Ptuja poroča o tem v »M. Z.« sledeče: »Pri volitvah iz 3. razreda dne 8. julija v Ptuju sem oddal najprej sam kot volilec svoj glas: imel pa sem še voliti s pooblastilom volilke gospe A. B. Stal sem od 9. ure dopoldne do konca, kar se je čital volilni imenik, v lokalu, kar je trajalo do prilično pot 1. opoldne. Volilke A. B. se ni klicalo. Ko so vsi volili, se mi je povedalo, da se je s pooblastilom gospe A. B. že volili, ker je njeno ime prečrtano. Ko sem zahteval od predsednika volilne komisije, g. Janeza Steudteja pojasnila, kdo b; bil volil za gospo A. B., ne da bi se njeno ime klicalo, se je konstatiralo, da se je to ime črtalo, ne da bi kdo za volilko oddal glas. Tekom popoldneva dne 8. julija so mi rekli nekateri gospodje, kateri so hoteli s pooblastilom voliti, da se jih je pri volilni komisiji kratkomalo odpravilo češ, da so dotične volike že volile. Ti so na to odšli, ne da bi kaj dalje povpraševali. Ali se je v teh slučajih dogodila ista pomota, kakor pr: gospe A. B.? Ali so se v slučaju resnične oddaje glasu črtala napačna imena in katera? Ker mora biti razloček med številom oddanih glasov in črtanih imen, vlagam proti volitvam protest.« — To so se morale goditi pri občinskih volitvah v Ptuju, kjer si je še obdržala Ornigo-va klika gospodstvo, zanimive stvari! Stvar opozicije v mestu mora biti, da se posluži vseh sredstev za odkritje volilnih mahinacij pri ptujskih občinskih volitvah in doseže obnovitev celega volilnega postopanja.
It Celja. Zveza slov. posojilnic, lastnica slovenske tiskarne in knjigoveznice v Celju, je imela v nedeljo dopoldne v pisarni Zadružne zveze svoj občni zbor. Uvodoma je podal dosedanji predsednik dr. Kukovec splošno poročilo o stanju zvezinih podjetij v minulem letu, dalje o iz-ključcnju članic, ki so rovale zoper ta podjetja in pojasnil posamezne točke bilance, ki se je od zadnjega občnega zbora zdatno zboljšala. Prodajo trgovine (Zvezne trgovine s papirjem itd.) je občni zbor odobraval, prvič za to, ker je ostala podjetja zdatno razbremenila, drugič pa tudi za to, ker se je Zveza slov. posojilnic na ta nr.in izognila velikim sitnostim, da celo razveljavljenju obrtnega lista. Na to se je pregledala in odobrila bilanca. Občni zbor je dal
dosedanjemu odbora absolntorij s pohvalo. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik J os. Smertnik. odborniki dr. A. Božič, Franc Fer-linc, šupan v Šmarju pri J., Anton Gnuf nadučitelj v Dolu poleg Hrastnika, F. Berk, dr. E. Kalan, dr. K. Kodernian, Ant. Kožuh, c. kr. profesor T Celju, dr. V. Kukovec, Ivan Prekoršek, Jos. Sirca, župan v ■nt-cu; preglednika računov sta Benjamin Kune j in Mirko Meglic, zadružna uradnika v Celju.
Ii Središča. Dne 25. septembra se poročita Srečko Dogša, strojarski mojste na Grabah pri Središču in Marija Puklavec, posestniška hči od Sv. Bolfenka. Obilo sreče!
Iz Ptuja. Kakor poizvemo iz nemških krogov, je interveniral drž. posl. Malik te dni pri pravosodnem ministru glede nedostatkov pri spodn ještajerskih sodiščih in pripravlja tozadevno interpelacijo tudi za državni zbor, kjer bo tudi govoril o tem predmetu.
Iz Gradca. (Pogajanja za delozmožnost staj. dež. z b o-r a) se vrše tu sila skrivnostno naprej. Kolikor smo mogli poizvedeti izza kulis, je še vedno v ospredju pogajanj predlog Hagenhoferjev, da se naj Štajerski deželni šolski svet pomnoži za dva klerikalca, enega slovenskega in enega nemškega. Želeti bi bilo, da bi slovenska učiteljska organizacija za Sp. Štajersko zavzela ponovno v tej zadevi stališče, ki z ozirom na Kranjske vzglede in divjanje štajerskih klerikalcev proti šoli in učiteljstvu ne more biti drugačno kot odklonljivo. Vladajoča klerikalna politična stranka ni stopila 7. učiteljstvom tozadevno v nobeno dotiko in ni dala sp^oh nobenih garancij, da bi deloval kak klerikalec v deželnem šolskem svetu objektivno m za interese slovenskega šolstva in nčiteljstva.
Iz Celja. Kaj je z ustanovitvijo slovenskega dramatičnega društva? Ali je cela tozadevna akcija zaspala? Po vseh drugih slovenskih mestih se pripravljajo za redne, četudi samo diletantske, gledališke predstave. Tudi pri nas bi morali priti v tem oziru nekoliko dalje in skrbeti za redno slovensko gledališče, ki bi pa ne smelo biti odvisno samo od požrtvovalnosti in — žepov posameznikov. TTpamo. da bodemo kmalu o tem kaj vec slišali.
Drobne novice. Velik shod za železnico Maribor-Ze-leni travnik se vrši prihodnjo nedeljo v Ormožu. Potrebna je velika udeležba interesentov in njihovih deželno- in državnozborskih zastopni kov. — Iz Celja. Porotno sodišče je oprostilo rudarja Jožefa Fajta iz Trbovelj, ki je dne 4. julija t 1. ustrelil svojo nevesto Nik iz ljubosumnosti, vsake krivde in kazni. -- Neprevidni brat. 161etni vinicar-ski sin Maks Pavlic v Skalcah pri Konjicah se je tako nerodno igral s pištolo, da je 6vojega, 71et starega bratca, smrtno nevarno ranil. —-Zgorel je 14. septembra blizu Ljutomera v smeri proti Cvenn 1 oral gozda, last posestnikov dr. Rosica in Franca Stanjka. — Tz Maribora. Za načelnika okrajnega zastopa je izvoljen dr. Janez Sehmiderer, za namestnika pa dr. Franc Kornfeld. — Komisija za poravnavo meje se sestane 25. septembra na Vidmu-Krškem.Udeležijo se je tehnični in politični uradniki iz obeh pokrajin. — Kolera v varaždinski županiji je proglašena za ugaslo. Vsled tega odpade tudi stra-ženje štajersko-hrvaške meje in bode promet zopet popolnoma prost. Pretepla sta brata Anton in Mar-
prisrčnim usmevom ter iskreno pogleda Zgovornu v oči.
»Potem pa se ne more razrešiti uganka vašega zavitka,« se obrne proti Zravnn gospod Zgovoren, od-loživši srebrno žlico ter si potegne servieto izza ovratnika.
Zalka, ki se je bila tudi že lotila juhe, stori istotako.
»Sedaj pa kar sami povejte, komu ste namenili tiste lepe stvari,« namigne prijazno Zalka zaljubljenemu Zravnn.
»Vašemu gospodu papanu,« se na kratko odreže poštni uradnik ter zmagonosno vpre svoje lene oči zdaj v Zgovorna, zdaj v Zalko.
»Vladko, prav vesel dan se obeta mojemu papanu jutri,« de Zalka s takim glasom, kakor bi se hotela nekoliko ponorčevati iz Zravna.
»Da, prav zares, draga moja Zalka,« se vz radost i Zgovoren pre-širno, ker je prav dobro razumel Zalko, ter ji poljubi levo roko.
Zalka, ki ni tega pričakovala, mu nalahno izmakne roko ter se zar-di do ušes. Zraven pa, ki ga je ta prizor zelo, zelo neprijetno presenetil, obledi, kakor nanovo pobeljen zid.
Zato pa je vstal gospod postni uradnik ter plača vsi svojo ceno in poklonivši se nemo Zalki in Z^vor-nu odšel s svojimi zavojčki in zavoji.
»Varala me je nad eno leto.« je mislil Zraven grede proti kolodvoru.
»Vse povem njenemu očetu in očital ji bom v obraz njeno nezvestobo,« se je dalje jezil v svojem razburkanem sicu nad Zalko. dasi še nista imela nikdar nikakega domenka obojestranske ljubezni.
In strašansko zapnščenost je začutil po teh razburjenih mislih vi-hraje po živahnih mestnih ulicah na kolodvor.
Ali kmalu po tem melanholičnem razpoloženju ga je napadla grozna jeza.
Izprva se je jezil nad samim seboj. Očital si je preveliko obzirnost napram Zgovornu, ker je Zalka pravzaprav njegovo dekle, ker se že nad eno leto poznata. A kmalu je odpustil samemu sebi ter se zakadil nad Zgovorna, katerega bi sedajle prav gotovo oplazil z zavoji in zavojčki, ki si frčali okoli njegove osebe liki divjajoči misli v njegovi glavi. In slednjič" je otresal jezo na vse one, ki so se zadevali vanj in ki se niso zadevali. Hudoval se je nad celim svetom.
Iz vseh teh kombinacij njegove jeze pa se je porodilo nekaj, ki se je osredotočilo le na eno točko — zasovražil je Zgovorna.
Hitra hoja, burne misli in njegova Telesna obilnost so ga tako ugrele. da se mu je potil vsak las na giavi in vs^ka kocina v rumenkasti bradi in redkih na vse strani štrlečih I brkih ravno take barve.
Prispevši na kolodvor se je naslonil na ograjo blizu blagajne, da s' nekoliko oddahne ter mimo razmisli svoj srčni in telesni položaj.
Konec tega nad pol ure trajajočega odpočitka in razmotri van ja je bil trden in neomajen sklep, da se hudo znese nad Zgovornovo predrznostjo. Nato si kupi pri blagajni vorni listek ter odide na peron. Hr.di jezi sledi navadno huda žeja. In tako je bilo tudi pri našem poštnem uradniku gospodu Zravnn. Zato jo je pa krenil v restavracijo, kjer mu je postregel z veliko oliko in prijaznostjo obliznjeni natakar s svežim in dragim pivom, saj je imel še debele pol ure časa do vlaka.
V tem položaju ga dobi njegov stanovski tovariš Vid Rožanec, ki se je privil, kakor sever, ravno tedaj v restavracijo menda tudi hladit kako jezo s kranjskim cvičkom.
»Strašansko pusto se držiš Jaka,« ga nagovori gospod Vid Roža nec, ki je bil podoben po svoji vitkost? in visokosti nad trideset let stari brezi.
»To je tvoje osebno mnenje,« de pikro gospod Zraven. »In na osebno sti se več ne ozira dandanes. V našem modernem in naprednem času se gle da in misli stvarno. Ti in tvoji možgani pa zelo počasi napredujejo. Sicer pa lahko prisedeš, če se ti zdi i moja vsestranska stvarnost všeč.«
tin Goleč iz Trbovelj pri Celju tovarniškega delavca Franca Čaterja tako hudo, da so ga morali spraviti v celjsko bolnišnico. — Z b e ž a 1 je lSletni delavec Franc Schwarzbratl iz Selnice ob Muri iz mariborske bolnišnice, kjer se je kot kaznjenec zdravil. Mož je na sumu, da je ubil nekega Roškarja. Sodnija ga zasleduje s tiralico.
RsroJRo.
Porotno sodišče v Celovcu. Včeraj so se pričele v Celovcu porotne Obravnave. Prvi je prišel na vrsto Josip Steiner radi požiga. Njemu sledi Primož Florijane radi nenrav-nesti, J. B. Zanier radi nenravnosti, J. Kropf, žaljenje časti, tiskovna pravda, Ivana Sam mer in Sebastian i;<.-eh radi detomora in radi ščuva-nja k umoru in Marija Schmautzer radi požiga. Porotne obravnave bodo trajale do petka.
Električna železnica Milstat-Spital. V nedeljo se je vršilo v Spi-T.!i; dobro obiskano zborovanje z dnevnim redom električna železnica liilstat - Spital. Na zborovanju je predaval o napravi lokalnih železnic strokovnjak inženir Fonovita, ravnatelj snodnjcavstrijskega deželnega železniškega urada. Stroški železnice go preračunani v surovem proračunu na 1 milijon kron. V tej vsoti pa je •/.» všteto 250.000 K za napravo električne centrale.
VeHka tatvina. Posestniku in iz-voščeku v Trbižu Francu Pnsarniku je v kratici neznan tat denarnico, v kateri je bilo 840 K. Pnsarnik je imel denarnico spravljeno v zapni omari v svoji kamrici nad konjskim hlevom« Ključ od omare pa je imel skrit v neki izdolbini v hlevu.
Primorko,
Odlikovanje. Strokovnemu ?»«';1-:,iku laiiku trgovskega in pomorsko-sodišča v Trstu Maksimiljanu Brunerju je podelil cesar povodom izstopa iz službe naslov eesarskega svetnika*
Protestni shod v Trstu. V nedelj., se je vršil v Trstu velik slovenski protestni shod radi nepravilnoga ljudskega štetja v Trstu. Shod je priredilo politično društvo »Edinost-. Glavna govornika na dobro obiskanem shodu sta bila predsednik društva dr. Wilfan m dr. Kvhar, ki sta povsem primerno ožigosala krivično postopanje laških ljudskoštevnih uradnikov, katerih nepravilnosti je v jasni biči pokazala revizija, ki bo v par dnevih končana in zapečatila grozen fiaeko laških uradnikov. Končno sta oba govornika pozvala ponovno vse Slovence, da naj se vsi prepričajo, če se jih ni goljufivo prekrstilo v Italijane, kar znajo laski □radnOn tako izborno prakticirati. Kolera« Bakterijologična pre-ra prebivalcev v Bertokih bo že danes končana. Pri preiskavi niso dobili nobenega sumljivega slučaja • h nja. V Trstu ni kolere. Pač pa veljajo št* vedno vse varnostne odredbe glede nevarnosti, da se kolera ponovno vpelje iz tnjine in razširi A' mestu. Za kolero okuženi l:ra-: so proglašeni na novo B raj i a. Rena Donu, Taganrog in Aaom. Vse osebe in blago iz teh krajev se ►rajo podvreči Tozadevnim zdravstveno varnostnim odredbam.
Carinski uradniki v Trstu so z ira dnevnim redom povsem neza-; »voljni! Ni izključeno, da pride med radništvom do kalamitet, če oblasti ega  reda ne premene ali uradnike ak drug način primerno odškodi-jo. Nov dnevni red, ki so ga vpeljali o le na zeljo   nekaterih večjih tvrdk ne krati carinskim uradnikom samo prostega časa, marveč jim skorje rudi fiiianeijelno. Mesto 8 urad-ur jih imajo sedaj 9. Dalje se je skrčil opoldanski odmor od 2 ur na poldrugo uro, kar je za uradnike, ki tnujejo bolj daleč jako neprilično, odmer opoldne je absolutno prekratek. Najbolj pa občutijo carinski uradniki izgubo postranskega zaslnz-a. Delali so namreč preje čez uradne ure in so si ta posebni zaslužek razdelili med seboj   kolegijalno po posebnem delilnem ključu, svoj del je dobil vsak, tudi če ni redno delal čez uradne ure. Uradniki so do sedaj 1 mirni, ker upajo, tla borio oblasti same uvidele njihovo izgubo   in da bodo odpravile ta red, ki je sestavljen le na korist nekaj tvrdk prostovoljno in  brez kakega energičnega pritiska od strani oškodovancev.
Stavka pristaniških delavcev v Trstu Na pritisk trgovskih krogov, ki dvomijo o dobrih uspehih novo vpeljanega dnevnega reda in na željo trgovske in obrtne zbornice* so uvedli v pristanišča provizorično zopet prejšnji delavni red. Tekom teh dni se bodo vršila posvetovanja • merodajnih faktorjev, ki bodo sestavili nov vsem zahtevam odgovarjajoč enotni dnevni rod. Nestalno zaposleni pristaniški delavci, ki so do
sedaj stavkali, so se v očigled tej pre-membi zopet mirno vrnili na delo.
Vreme v Trstu. V nedeljo zjutraj je bilo v Trstu krasno vreme. V
ponedeljek pa se je pojavila nenadoma močna burja in začele so padati
debele in redke kaplje dežja. Burja je vedno silueje pritiskala, nastala
je nevihta in med treskanjem in silnim gromenjera se je vila huda ploha. V mestu je postalo zelo mrzlo. Pomorski promet   v   Trstu. Iz
Trsta je odplul Llovdov parnik »Go-rizia« v Smvruo. Med številnimi potnik! se je odpeljala s tem paru ikom v Aleksandri jo operetna družba Lumbardo, ki obstoja iz 52 oseb. V Bombaj je odplul Llovdov brzovozni parnik »Bohemia«, ki je popolnoma napolnjen. Potniki so skoro sami bogati Angleži. Tudi parnik avstro-ameriške črte, ki je bil do sedaj radi kolere v pomorskem hospicu, je sedaj prost. Včeraj je zopet vkrcal 035 izselnikov in odpeljal ob 11. uri :>o noči v Ameriko. Med potniki so večinoma Hrvati in Dalmatinci.
Požar v železolivarni Ilort. Suoči okoli 5, ure popoldne je izbruhnil Ogenj v železolivarni Ilort v Trstu. Vsled hudega vetra se je ogenj jako hitro Širil. Pogorela je strojnica, risa lniea in oddelek /a modeliranje. Silno nevaren je bil položaj velikih parnih kotlov, ki so bili napoljnenl s paro. V zadnjem času je skočil skozi gorečo strojnico gasilec Tomaž Hudiča, prišel srečno do kotlov in odprl paro. S tem je od vrnil silno nevarno in pogubonosno eksplozijo velikih kotlov. Pogorelo je tudi celo ostrešje in sesula se je streha. Kako je ogenj nastal, še ne vedo. Skoda je zelo velika it1 jo do sedaj še niso mogli cenili. Ta livarna }e gorela enkrat že pred 2 leti in tudi takrat je zgorel ravno ta del tovarne. Ogenj so pogasili okoli 8. ure zvečer.
Nesreča na cesti. Ni ki hotelski omnihus je zadel včeraj na eesti Chiozza v 151etnega kolesarja Pau-zona. Vrglo je kolesarja s tako silo na tla, da si je dečko zlomil levo nogo v stegnu. Kdo izmed obeh je zakrivil nesrečo še niso dognali. Dečka so odpeljali v bolnico.
Kalio le m* da umora sr^sReja Wa AieRsun-dra !n rclllce Drage?
XI.
Kralj Aleksander. — Kdo je kriv i  kraljeve ženitve?
Jaz sem prav dobro pozual pokojnega kralja Aleksandra in kraljico Drago.
Kralja sem poznal dobro zato, ker sem bil vladni poslanec in ker je bil moj zet Genčič minister notranjih del, zlasti pa zato, ker sem bil pravni zastopnik srbskega samostana Hiiendara na Sveti Gori Ato-ški v veliki pravdi, ki se je takrat vodila pred našim sodišči med samostanom in Hadži Pešieem.
Ker je Pešič v tej zanj obupni borbi vporabljaj kot sredstvo, da si iz vojn je uspeh, denar, sem jaz bil primoran, da se poslužujem seveda v dopuščenih mejah vladarjevega vpliva, to tem bolj, ker sem vedel, da je bil vladar takrat vse v državi.
In zares, ko sem kralja prepričal, da je v pravdi, ki sem jo vodil, pravica na strani samostane Hilen-darskega, se je on z vsem vplivom zavzel za to, da se odstrani vsaka nepravilnost in da se proces završi pravično in pošteno.
Eden izmed članov kasači.iskcga sodišča, ki je predsedoval senu tu, ki je razpravljal v dotičnom procesu, je jol v oni pravdi zapirati v svoj predal vse akte ter namenoma zavlačevati končno rešitev. Ko sem za to izvedel, sem stvar sporočil kralju. Aleksander je takoj ukazal strogo preiskavo, ki je naravno podala resničnost mojih navedb. Par dni kasneje je bil dotični brezvestni sodnik že vpokojen.
Ko se je kralj prepričal, da v resnici zastopam pravično stvar, mi je bil v toliki meri naklonjen, da se je celo pokojni metropolit Mihajlo obračal na me, ako je hotel kaj posebnega doseči.
Takšno razmerje je vladalo med mano in pokojnim kraljem Aleksandrom. Toda tako je bilo samo do njegove žrnitve. Po ženitvi, ne samo da mi ni bil več naklonjen in da mi ni več nudil pomoči v pravični stvari samostana Hilendarskega, marveč mi je naravnost nasprotoval. Zato nemara, ker je moj zet Genčič radi žen i t ve padel v nemilost pri kralju in kraljici, je moral trpeti samostan Ilileudarski in jaz kot njegov pravni zastopnik.
Do žen it ve je bil kralj drug človek, a po ženitvi zopet drug. Da pa je Draga Mašin postala kraljica srbska, za ta greh nosi največjo odgovornost pred zgodovino kraljica Natalija.
Ona je dovolila svojemu sinu, mlademu kralju, da je stopil v tesne
zveze z Drago ob priliki njegovega pose ta v Biarritzu.
Kraljica Natalija je napačno računala, da bo vzpričo tesnih odnosa je v med mladim kraljem in Drago v položaju, da odstrani dotedanji vpliv kralja Milana in ga nadomesti s svojim. Na ta ostuden način se je mislila kraljica Natalija osvetiti svojemu možu, a se je varala, ker se je na koncu koncev osvetila najbolj sama sebi.
Ona je edina doživela, da je njen sin, edinec, plačal s svojo glavo njeno brezmerno gospodstvaželjnost.
Draga je bila veliko bolj lokava [ od kraljice Natalije. Ona je Nataliji-! no »naklonjenost« izkoristila. Res je, J da je tudi ona končno plačala svoj j dolg r svojo glavo, ali vendar je zadovoljila svoji ženski nečimernosti, kakor redko katera druga ženska. !        Od navadne, da celo problema-} tične meščanke, je postala kraljica Srbije! . . .
Res, pokojni kralj Aleksander je imel svoje hibe in napake tudi pred poroko z Drago. Toda vse to bi se mu iahko spregledalo in oprostilo: prvič zato, ker vsi- vemo, v kakšnih razmerah je v/rasel ta dečko: neprestani prepiri kralja Milana in kraljice Natalije, ločitev njihovega zakona, preganjanje matere, nasilna ločitev sina od matere i. t. d., in drugič za to, ker je kot mladoleten došel na prestol ter se nahajal v svoji mladosti in neizkušenosti v strahovito intri-gantski in pokvarjeni okolici, ki so jo tvorili naši podli in ničvredni državniki in ]>oiitiki, ki so kralja tako-rekoč napeljavali samo k zlemu.
Po krivdi njegovih roditeljev jc imel on siromak detinstvo, kakršnega mogoče ni imel nihče drugi; ko jo predčasno vzel kraljevsko oblast v svoje roke, so ga obdajali sami podli in nič vredni ljudje.
Ako bi vsega tega ne bilo, bi tudi on ne bil takšen, kakršen je bil. in o največjem grehu njegovem, o ženitvi i Drago, bi v tem slučaju no bilo niti govora.
Te in take okolnosti so napravile iz mladega kralja samovoljnega človeka.
Sicer pa je bil Aleksander mater in talentiran mladenič — z eno besedo: bil je dober kvas, rabljeu v sla-I bein testu.
1 On u i bil eden tistih vladarjev, ki požirajo, kadar se odpravljajo ua pot med ljudstvo, pol noči z opasano sabljo pred ogledalom in po stokrat ponavljajo one fraze, ki jc kasneje spregovore zbranemu narodu.
Kralj Aleksander je bil v stanu, da je govoril, ne da bi se preje pripravil na govor, po eno uro in več in sicer lepo in jezgrovito. Aleksander je bil i z redno hvaležen vsakomur, ki mu je storil najmanjšo uslugo, za vsako večjo uslugo pa je dotičnika že obsipal s svojo naklonjenostjo . . .
Dobre lastnosti, ki jih je imel kralj Aleksander, bi morda vi*ljub neprilikani in slabim okolnostim nadvladale njegove napake, ako bi ne imel ene velike napake, ki je bila fatalna tako zanj kakor za dinastijo Obrenovieev.
m m
Kakor smo že omenili, polemizira i izvajanji v Novakovičcvih me-moarih bivši zarotnik stotnik Bori-v°j Gjurič v belgradskem »Novem Vremenu«.
V nedeljski številki tega lista opisuje G j uric prizor med Genčičem in kraljem Aleksandrom neposredno pred Genčičevo demisijo.
Gjurič piše:
»Ko sem nekoč posetil Genčiča v njegovem kabinetu, sva se mnogo razgovarjala o zaroti. Rekel sem mu, da se bo marsikdo Domišljal pridružiti se zaroti, ko bo videl med zarotniki njega — starega prijatelja Obrenovieev. Genčič je na to odgovoril: Da, prav praviš, tudi jaz trdim, da bi nikdar ne bil nastopil proti poslednjemu Obrenovieu, ako bi se ne bil le-ta pred mano odrekel Srbije in srbel t a, samo da vzame Drago za ženo.
To pa je bilo t ako-le:
Tistega dne, ko je bila zaroka, sem takoj odšel h kralju (bil sem takrat minister notranjih del) ter ga jel pregovarjati in zaklinjati, uaj ne izvrši svojega namena. On je ostal pri svojem sklepu in da hi se ne prepiral daljo z mano, je odšel iz sobe. Počakal sem, da se je vrnil. Nato sva se zopet jela prepirati.
Končno je z vso vstrajnostjo rekel kralj: »Za boga, g. Geučić, zapustite me! Jaz hočem Drago vzeti za ženo in če tudi vse propade.« — »Tudi Srbijaf« — »Vse, vse!« — »Tudi dinastija I« — »Vse naj propade, jaz jo ljubim, idite!« — »Zbogom, veličanstvo, sedaj me ničesar več ne veže.« — »Demisija je sprejeta,« je za-klical kralj Aleksander.
Vidite sedaj, g. Gjurič, če Aleksander sam ne mara več niti za Srbijo, niti za dinastijo, kako pridem jaz do tega, da bi ga še podpiral?! Jaz sedaj nisem več vezan na noliene ozire nasproti njemu, dolžnost moja pa je, da skušam rešiti Srbijo.
Nato sem vprašal Genčiča: »A kaj bo z zarotniki, ako se zarota posrečit« Odgovoril ini je lakonično: »Lgudje, ki so zapleteni v zaroto, za to ne sprašujejo.«
»Slovenef pere ritmojstra Zellerjfl..
Ritmojster Zeller naj bi torej ne bil oni, rad po faro vž i h hodi! To vendar vsakdo ve, da s papeževim križcem odlikovani ritmojster Zelier jako rad v iarovže zahaja, in zato potem — gorje onim orožnikom, ki so po klerikalcih zatožen i, da ne preganjajo napredn jakov. Kakor, je bilo poročano v Slovenskem Narodu« z dne J. septembra so priredili Sokoli v Železnikih javno telovadbo na edino primernem prostoru, to je na javnem trgu pred šolo. Kakor že običajno sovraži duhovščina »Sokole«, zlasti jih sovraži naš župnik Marčič; zato jo je slednji tudi takoj ubral urnih krač proti županu, ko je videl da se dovaža telovadno orodje na omenjeni prostor. Po milosti župnika izvoljeni župan in njega svetovalec hočeta pregnati z javnega trga »Sokole« in slučajno navzoči orožniki bi morali po ukazu župana kar s sabljami razgnati »Sokole« in glodalec. Mirnih ljudi orožniki niso mogii razganjati, in zato je sledila ovadba, spisana od župnika Marčiča in pod-pisana od županstva na c. kr. okr. glavarstvo. Ovadba denuncira orožnike in zahteva razpust »Sokola«. Na pot do ritmojstra Zellerja se je moral podati na ukaz tudi za vse drugo gospodarsko delo nezmožni in leni Cočov Prence ter je baje pri tem gospoda kot i>o milosti duhovščine izvoljeni državni in deželni poslanec i/posloval in dobil zagotovilo, da se dva orožnika takoj prestavita i oba oženjena 1 družino). Komaj je CoŠ prišel domov, že so bili klerikalci alarmirani in raznesli so veselo novico, da zdaj bodo pa šli njentarji« eden v Cerkije, drugi pa na Poljansko. Res velikanski uspehi za državnega poslanca, ko doseže, da se orožnike prestavlja. Kakšen vtisk se napravi na javnost, ako se radi takih malenkostnih stvari prestavlja orožnike zgolj klerikalcem na ljuho, si lahko vsakdo misli in ie posebno, ker v Železnikih je bilo že skoro večina klerikalcev, to je /upnikovih in Co-čovih pristašev radi tatvine, časti-kraje tepeža itd. opetovano kaznovanih. Gospod ritmojster Zelier prav dobro ve, da je v Železnikih mnogo odličnih občanov kakor so na primer vpokojeni deželne sodnije predsednik plcm. Levičnik, vpokojeni nadŠtabni zdravnik E. dr. Kosmelj, dr. Ilier-sehe. gospodje Globočniki in drugi boljši posestniki od katerih je lahko dobiti natančne in poštene informacije Toda ako kdo išče informacij** pri zagrizenem- strankarskem župnike, pri C*oču, ali razglašenem Županu Lotrič u, potem seveda ni čudno, da pride do preganjanja nedolžnih ljudi pO krivici. Ako povemo, da je Janez Lotrič. sedanji župan, dosegel le po milesii župnika to čast. in da je bil prej predsednik klerikalnega kon-■amnega društva in si znal s posebno spretnostjo pomagati, da je postal lastnik istega konsumnega društva iu da še živijo županovi tovariši, ki so svoj čas pomagali krasti ponoči na njivah poljske pridelke kmetom, tedaj menimo, da je dovolj povedano, koliko se u važu je med poštenimi ljudmi tak človek kakor je župan Lotrič. Tudi je znano c. kr. okr. glavarju Schittniku. da župan izdaja"neresnična uradna poročila in vse to se trpi, ker je menda res, da kdor hoče dobiti papežev križec, mora klerikalne hudobije prikrivati. Državni poslanec Coč je tudi posebno jezen na »šentarje«; pravijo.da zato, ker 10 pred kratkim časom dognali, da je neki navdušeni klerikalec v Železnikih ponoči iz žag smrekove krajan kradel. Že takrat se je sovraštvo na te »sen ta rje« začelo in prvi obč. svetovalec, ki je kotel »Sokolom« telovadbo preprečiti, je bil strašansko ogorčen nad dotičnim orožnikom, ki je preiskoval zadevo radi tatvine in rekel baje, da tega ni treba, češ, da jc ta človek nedolžen. No, tisto nedolžnost je orožnik kmalo dognal, ko se je izkazalo, da lastnik krajcev ni zadovoljen, da bi mu jih klerikalci v noči odnašali. Zato pa preč z »šen-tarji«, ki preganjajo klerikalce! Toda kam plovemo, ko se že na ljubo klerikalcev po nedolžnem orožnike preganja? Z gospodom ritinojstroin Zelier jem se pa bodem o še pomenili, ker tega ne moremo prenesti, da hi na ljubo Coeu in duhovščini preganjal orožnike zato, ker tudi z napred-njaki občujejo.
Dnevne vesti.
-f- Herostrat. Na občnem zboru krščansko - socijalne zveze jo poročal o klerikalni zvezi pevskih zborov človek! s katerim je naš list zaradi
raznih njegovih afer ve k rat že imel priliko pečati se. Imenuje se Svete k, pusti se pa zmerjati za pevo-vodjo »Ljubljane« in za c. kr. finančnega koncipista. Pri poročilu o svoji zvezi se je moral za dret i, kakor je to že njegova navada, v »Glasbeno Matico< . ki da je pokroviteljica »liberalne« zveze slov. pevskih društev. Kolikor je nam znano, »Glasbena, Matica« kot taka ni niti dan »liberalne zveze«, ampak le-tc član je samo Matičin pevski zbor. Naravnost neumno je, ako očita navedeno elove-če »Glasbeni Matici -. češ, da je lihe« ral na. Vsem pametnim ljudem bodi povedano enkrat za vselej: da je »Glasbeni Matica« organ i zato ričen del naše stranke, potem bi mi spričo sedanje sestave odltorove prav odločno nastopili proti njej. Saj je skoro polovica odbora v rokah pristašev, klerikalne stranke. Toda mi respektiranu, »Glasbeno Matico« kot edino le kultur; posvečeno društvo, na ka-tero naj je ponosen vsak Siovenee in ki mu ^p't ni I ara nn vsem slovan-tkem pMpBL To je naše stališče napram ^Masbeni Matiri'< vzlie temu, da so »Glasbeno Matico,- ustanovili, vzdrževali in jo Se vzdržujejo — »liberalci*. Seveda ni namen bni vrsti,*, braniti Oh rtu ao Matico« pr*»d lju.l-mi Š la Svetek. Hoteli smo 'o poudariti na eni strani nestrpnost klerikalne stranke, na drugi -f:v»ni pa smo hoteli nekoliko na svetlo postaviti osebieo, koje referat na občnem zboru S. K. S. Z. si« je odlikoval }m> riro-
gantni domišljavosti in pouličnem tonu. ki >mo ga pri Sv**tku vajeni le od nekdaj. V svojem referatu je nftav reč Bvetck /. veliko predrznost jo na }>nde! pristaše klerikalne -tranke, ki delujejo pri >G I as beni ACatiei«. Ka vemo sicer, kako bodo ti možje, ki jim Svotek pač ne sega do gležnjev, reagirali na ta napad: to je njihov«* stvar. Toda. če bi se Svetek še enkra* pirdrznil nastopiti na tak način, g<* borno brei pardona razkrinkali in mu poklicali v spomin take stvari da bo izginil i površja. l*o nSloven-čeveui receptu inu kličemo; < '.> pito?
-j-- Zadno nedeljo so klerikalci tiho in neopaženo imeli skupščinr iakoimenovane krščansko - socijalne /,\vzt . pod katere okriljem so združene vse klerikalne organizacije. Ni«? posebnega ni bile to zborovanj«* |1 : le ba slana in poročila prazna Velike 1 e-edc.    a vse skupaj veliki.
revščina«   Klerikalci   pač napenjaj«
vse sile,    da bi ustvarili organi/.;i": jo, ki ?iaj bi držala na njihovi stran* HialC, ■ vse prizadevanje rodi le m«
kmkosten v apeli. Nedeljska skopšči
n;; je samo dok;iz. da klerikalci uino go delajo za svojo stranko. Društo toliko, ua je že -mesno, a vse skupa vendar ni ni<~. K<» bi ne bilo <«orkv«-nega vpliva in duhovskoga lerori/, ma. bj m VSe čez noč podrlo.
Jlr. Krek zna vse. Z nepopi.^ no samozavestjo, kakov da je vzel *♦ zakup vsi. znanost in vso modrost, s* vtika dr. Krek v najrasHčncjšo atva ri.    Leihnitz je  muha proti   njem ■ Krek    zna vso.    V  kratkem    do\ r<-j ,>Zgodbe« .    ki jih  izdaja Mohorjeva družba, potem pa spišf drago ntdnji »Socijnlizina«.   Marljivost velika samo te je smola, da SO teologi proglasili njegove    Zgodbe    za sušniar-sko delo.socijologi pa njegov »Socija-tizem« za humoristično knjigo.
-|- Deželni uslužbenci so imeli v nedeljo svoj stanovski društveni se stanek pri Miku/u v Kolodvorski ulici. Razpravljalo m je o draginj i in sklenjena je bila resolucija, ki zahteva draginjske doklmlo za de/, uslužbence. Resolucija »<• predloži dež. odboru in če ji ta ne ugodi, dež. iborn. Kesolucija tudi prosi, naj de/., odbor provizorne uslužbence definitivno namesti in dovoli uslužlien-eem in njih družinam prosto zdravniško pomoč. Na tem stanovskem shodu je Lampetov priganjač Jeran začel trobiti na klerikalno politično trombo in zabavljati na časopise, a zborovale i so njegove čenče odločno zavrnili.
+ Velik javen »diod priredi slov. napredno dijaštvo v soboto, 23. t. in. ob 8. /večer v veliki dvorani Mestnega doma. Govorili l>odo poleg zastopnikov dijaštva g. dr. VI. Ravnihar, državni poslanec, in g. dr. M. Bonto bar, docent na praški češki univerzi. Komur je za kultnrni napredek Slovencev, na shod! Agitujte za številno udeležbo!
-f- »Slovenec« za bojkot cvetličnega dneva. Iz vrst narodno - naprednih akademikov smo dobili sledeči dopis: Ker so že celo leto dohajala od podpornih društev za slovenske visokošolee poročila, da bodo morala ustaviti nadaljne podpore radi slabega finančnega stanja, je bilo slovenskemu dijaštvu jasno, da mu preti gmoten polom, če si samo na kak način ne pomore in se ue okrepe podporna društva. Zato se je med naprednim dijaštvom pričelo živahno gibanje v korist podpornih društev; tako ko priredili idrijski napredni { akademiki gledališko igro in veseli-| co v korist vsem   trem podpornim
društvom, sa praško podporno društvo je »Klub naprednih slovenskih
akademikov v Celju« priredil veliko ljudsko veselico na Zidanem mostu, v Braslovčah so napredni akademiki
napravili veselico in dramatako predstavo v korist dunajskemu podpornemu društvu za slovenske visokosolee, na Muljavi so napredni akademiki dohodek Jurčičeve slavnosti naklonili   dunajskemu   in praškemu podpornemu društvu in   končno je ^Organizacija svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva« sklenila,    prirediti v Ljubljani cvetlični dan v prid dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« in skupno napravi napredno dijaštvo dne 24. septembra v ljubljanskem »Narodnem domu« veselico s plesom na korist dijaškim    podpornim   društvom v Pragi, Gradcu in na Dunaju. Reči se mora brez zadržka, da je napredno dijaštvo napelo vse moči, da podpre neobhodno   potrebna podporna društva za slovenske visokosolee. A klerikalno dijaštvo? Ne le, da ni sodelovalo pri nobeni taki dijaški priredbi, ni tudi samo napravilo niti najmanjšega  poskusa,  pripomoči k sanaciji podpornega vprašanja. Popolnoma jasno je,   da klerikalnemu dijastvu ni resna skrb za usodo podpornih društev, kajti drugače bi bila njih brezbrižnost   zločinska. Klerikalni dijaki vedo, da tudi brez lastnega truda dobe polovico podpor iz podpornih društev in zato puste napredno dijaštvo, da se muči za tiste, ki jim v zahvalo obljubljajo politični bojkot, jih odrivajo iz služb in ko-ruptno vrivajo na njih mesta svoje, večkrat nezmožne ljudi.    Pa tudi v slučaju, da bi dijaška podporna društva   popolnoma   propadla, ostane klerikalnim    študentom »Leonovo društvo«,   ki vedno za visoke cene kupuje klerikalne   študente.    In to klerikalno dijaštvo, ki vse počitnice einično opazuje naš trud za podporna društva, ki so, kar si celo »Slovenec^ ne upa tajiti, »skupna« — kaj se pravi »skupno« g klerikalci, vemo, — sedaj proklamuje bojkot cvetličnemu dnevu! Ne samo, da nismo nikoli prosili klerikalno dijaštvo za sodelovanje, smo vedno   vedeli, da imamo sami zadostnih moči, izvesti težko delo sanacije podpornih društev. Nismo delali zase, posebno liberalni akademiki ne, vsaj so nam podlima društva s klerikalci »skupna«, pa vendar nismo pomišljali, pomagati tudi klerikalcem v njihovi bedi, dasi imajo svojih strankarskih podpor, protežiranje na vseh straneh in za nas le bojkot in neusmiljen boj. Će cvetlični dan tedaj »Slovenec« imenuje liberalno prireditev, ima v toliko prav, ker klerikalci niso niti v enem slučaju niti z nami, niti sami hoteli niti najmanj storiti za podporna društva slovenskih visokošolcev; katerim samo liberalci pošiljajo prispevke. »Slovencev« očitek, da »aran-žerji« cvetličnega dneva ravnajo le malo nekorektno ali zlobno, ker so namenili dohodek »Radogoju«, izgubi vsako resnost ob zgoraj navedenih dejstvih in ob faktu, da od 400 pismeno za prispevke naprošenihduhovnikov ni poslalo, razven 20, niti odgovora podpornemu društvu za slovenske visokosolee na Dunaju. Od teh 20 od govorov pa je bilo pozitivnih celih 5. Treba je bilo enkrat le v najmilejšem tonu zavrniti neresnične napade na napredno dijaštvo. Ce se pripomnimo, da razven »Slovenca « nikdo še ni proklamiraj »Rado-goja« za liberalno - radikalno društvo,   lahko     končamo potolaženi, kljub »Sloveneevemu« bojkotu proti cvetličnemu dnevu s klicem: Kdor ni izgubil zadnje kapljice čistega človekoljubja, bo z veseljem in ponosom sodeloval pri cvetličnem dnevu dne 24. septembra.
+ Velik shod proti draginji v Idriji je sklicala socijalno-demokra-lična stranka v nedeljo dopoldne. Prostorna pivarna pri »črnem orlu« je bila natlačeno polna. Govorili so župan Štravs, Anton Kristan iz Ljubljane in deželni poslanec Gangl. Resolucije so bile soglasno sprejete. Po shodu je imel biti obhod po mestu, ki ga pa logaško okrajno glavarstvo iz neumljivega razloga ni dovo-iilo. In če je že storilo okrajno glavarstvo neumnost, da je obhod prepovedalo, naj bi saj ne bilo naročilo orožništvn, ga na vsak način onemogočiti. Že med shodom so patrulirali orožniki z nasajenimi bajoneti po mestu. Po shodu je množica sama improvizirala obhod. Mirno in v največjem redu se je uvrstila v sprevod, kar se ve ni bilo moči ubraniti štirim orožnikom. Na najožjem mestu v neki ulici pa so sprevod nakrat hoteli ustaviti orožniki in brez najmanjšega povoda potisniti nad tisoč broječo množico nazaj. Zapovedati ^zhod v najožji ulici je bila največja nesmisel, ki jo je mogel napraviti poveljujoči orožnik, neki po sirovosti znani Baloh, in da se ni posredovalo, bi se bila po krivdi tega orožnika zgodila lahko največa nesreča. Kričal je: »bo pa tekla kri!« Ko se mu je končno vendar pojasnila nesmiselnost njegove zahteve, je odnehal in
sprevod se je mirna vrnil in izvršil. Ce že okrajno glavarstvo hoče a svojo prepovedjo izzivati mirno manifest njočo množico, naj bi vsaj poskrbelo, da je navzoč kak uradnik, ki bo v takem slučaju znal taktno postopati, ne pa izročiti poveljstva nesposobnemu orožniku, ki taki nalogi ni kos in zamore s svojo siro-vostj) povzrjpčiti največjo nesrečo.
-f- Draginjsko demonstracijo so včeraj priredili socijalni demokrat-je v Gradcu. Priredili so shod, ki as ga je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi. Graški listi pravijo, da se je na shodu klicalo »Dol s vlado, živela r3volucija«. Pripravljeno je bilo vojaštvo in rešilno društvo. Po shodu pa so se udeležniki večinoma razšli. Pred mestno hišo se je pač zbrala velika množica, a se je po vplivu soc. demokratičnih voditeljev razšla. Izgredov, ki so se jih v Gradcu bali, ni bilo.
* -f- Pojm narodne zavednosti je
tudi v slovenskih inteligentnih krogih semintja še zelo medel, zlasti kar se tiče vzgoje otrok. S^čajno nam je prišlo v roke letno poročilo ljubljanske nemške gimnazije. Poleg nemških učencev iz najširših delov sveta se svetijo tudi imena pristnih ljubljanskih in šišenskih Nemcev na -— čič in eč. Pa tudi izvenljubljanski Slovenci nemarajo zaostajati in tako vidimo med prvošolci in drugošol-ci tega pangermanskega zavoda tudi zapisane sinove mož, ki veljajo za rodoljube. Za danes še nečemo z imeni na dan, ker je še čas, storjeno popraviti, a kdor pošilja svoje otroke v tako nemško šolo, stori s tem pravo izdajstvo!
-j- Plačilo izdajalci! — Iz Tržiča se nam piše k ondotnim občinskim volitvam: Ko so podivjani kočevski Nemci pri znanih demonstracijah ogrozili premoženje in življe ondotnih Slovencev, napadli in osu-vali slovenskega duhovnika, za mini v nočni posodi kadili, se norčevali iz cerkvenih obredov itd., tedaj niso imeli v ljubljanski škofiji nobene žal besedice in obžalovalnega p'sma proti nemškim kulturonoscem iz Kočevja, da, še celo ustreči so jim skušali kolikor možno — toliko, da jih niso javno pohvalili, da so napadli Slovence. Kočevei so to spoznali in v znak hvaležnosti so nastopili proti kongregaciji na gimnaziji. In v tem trenolku se je dvignil za nemške gimnazijce ves slovenski klerikalni Izrael z kranjskim dež. odborom na čelu. Toda Kočevarji naj bodo potolaženi. Ako bodo zažugali iz gotovega ljubljanskega denarnega zavoda ali pa dali malenkostno vsoto srebrnikov, bodo dovolil »ad maiorem Dei eleriam« še vpeljavo protestantizma na kočevski gimnaziji. — Ljubljanskemu škofu mrzi vse,kar čuti v srcu slov. narodno. Združenje Slovencev pa ta klerikalni apostel miru žc celo ne more videt'. V Tržiču imamo občinske volitve. Složno smo si podali roke pristaši slovenske ljnclske in narodno - napredne stranke, da iztrgamo ta lepi kos nase zemlje nemškemu Mihlu iz krempljev. Zmaga je bila združenim Slovencem zagotovljena. Sedaj se je pa pripeljal ljubljanski čkof in zaukaže!, da moramo pristaši slovenske fkaka ironija!) ljudske stranke voliti nadute trziške Nemce — naše največje nasprotnike. S tem je vrgel apostel miru t nzdor med združene Slovenec. Ne vemo kako bo, toda pri mnogih se bo i nočno urezal. V Ljubljani sedi 7 Nemcev v obč. zastopu. v Tržiču naj jil« pa še sami volimo! Res izdajalstvo in sovraštvo do vsega slovenskega veje v ljubljanski škofiji. Radovedni smo kako bo plačilo! Menda bodo Škofu naduti tržiški Nemci danes ali jutri ravno tako zobe pokazali, kakor Kočevarji. — Pošteni Slovenec iz Tržiča.
-'- Od južne železnice. Prestavljen je bil Anton Pire, reete Just. načelnik postaje, z Verda kot asistent v Dunajsko Novo mesto, in Avgust Zadnik. adjunkt, z Opčine v Ljubi iano.
-f Vojaška vest. G. Rudolf Ples, c. in kr. nadporočnik 61. peš-polka v Temešveru — sin našega narodnjaka g. M. Plesa iz Devina — je imenovan poveljnikom avstro-ogrske posadke na turškem otoku Ada-Kaleh!
-f- Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet postojnski je imenoval na mesto obolele učiteljice Amalije Tram puž izprašano učiteljsko kaudidatinjo Ivano Zarilj za su-plentinjo na ljudski šoli v Spodnjem Zemonu. — C. kr. okrajni šolski svet kočevski je imenoval namesto obolele učiteljice Mihaele Novak dosedanjo suplentinjo v Stari Loki Ano Ganslmaier za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Kočevju. — C. kr. okr. šol. svet ljubljanske okolice je imenoval absolviranega učiteljskega kandiddata Viktorja Laharnarja za provizoričnega učitelja in voditelja enorazrednice v Notranji Gorici. — C. kr. okr. šol. svet kranjski je imenoval bivšo suplentinjo na ljudski šoli   na Dobrovi pri Kropi   Marijo I
Habe aa provizoričae učiteljice na trirazredni ljudski šoli v Seleih, do-sedanjo provizorično učiteljico na trirazredniei v Seleih Terezijo Rant za provizorično učiteljico in voditeljico na enorazrodni ljudski Mi v Malenskem vrhu, učiteljico Marjeto Bortolotti za provizorično učiteljico na štirirazredui ljudski šoli v Smart-nem pri Kranju, provizorično učiteljico Ivano Valenčič v ften turški gori na dvorazrednico v Velesovem, suplentko na deški ljudski Šoli v Kranju Marijo Novak sa provizorično učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v Predvoru. Amalijo Hrovat za provizorično učiteljico na petraz-redno deško ljudsko šolo v Škof ji Loki, bivšo suplentko Karolino Zupančič za provizorično učiteljico na dvorazredniei v Zabniei, prov. učitelja Leopolda Ažmana za prov. učitelja ir vodjo na dvorazredniei v Zabniei, Frančiško Urbančič za prov. učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Šinartnem pri Kranju ter na mesto učiteljice Eme Peče kot voditeljico gospodinjskih tečajev Terezijo Crnologarjevo za suplentko na ljudski šoli v Selcih.
— Cvetlični dan 24. septembra v Ljubljani. Predpriprave za to veliko prireditev so končane. 21. t. m. se bo tedaj vršil v damski sobi »Narodnega doma« zadnji splošni damski sestanek, ki bo razdelil delo med damami. Na tem sestanku se določijo posamezna okrožja, v katerih bodo za vsak tak okraj določene gospodične in gospe vršile svojo blagotvorno delo Da se vse to na sestanku fiksno določi, je neobhodno potrebno, da vse gospe in gospodične, ki hočejo pri cvetličnem dnevu sodelovati, zanesljivo pridejo v četrtek, 21. t. m. ob 6. popoldne v damsko sobo »Narodnega doma« k   de mskemu sestanku.
— Ker prihajajo iz nekaterih krajev poročila, da je svežih cvetlic bolj malo, prosimo požrtvovalne gospodične, da v večji meri izdelujejo iz svilnega papirja lične astre v beli, vijoličasti ali rožnati barvi. Imena teh gospodičen, kakor onih dam, ki nam pošljejo večje množine svežih cvetlic priobčimo z zahvalo v časopisih.
— Danes ob 6. zvečer seja »odbora za cvetlični dan«. Vse odbor niče in druge sodelovalke pri cvetličnem dnevu se vabijo na važen posvet, ki bo danes zvečer ob 6. v Narodni kavarni««.
— Za cvetlični dan! V nedeljo se vrši ob vsakem vremenu cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj«. Lepi in človekoljubni namen ne more odbijati r. ikoga r od sodelovanja. Zato se vabijo še enkrat vsi Slovenci, posebno pa vse gospe in gospodične, brez razlike stanu, starosti in miš^nja, da se prijavijo odboru za cvetlični dan k sodelovanju in pridejo v četrtek, 21. t. m. ob 6. zvečer v damsko sobo Narodnega doma na zadnji splošni sestanek vseh pri cvetličnem dnevu sodelujočih gospa in gospodičen.
— Poročil se je včeraj gosp. Stanko Jesenko, sin znane narodne rodbine v Ljubljani na Starem trgu, z gosoico Mici R a j e r j c -v o. Bilo sre'no!
— Na II. državni gimnaziji ob Poljanski eesti se je pričelo danes novo šolsko leto. Na zavod je sprejetih 443 učencev, ki se dele po razredih: v I.a razredu — 40; I.h — 39; I.c — 40; Il.a — 45; Il.b — 45; IH.a
— 20; IILb — 29; IV.a 27; IV.b 26, V. - 41; VI. — 23; VIL — 30; VIII. — 29 učencev. Na zavodu je 22 učnih moči za obvezne predmete.
— Pozor, medicinei! Na dunajski medicinski fakulteti bode letos s prvim tečajem razpisana neka ustanova v znesku letnih 600 K. Ustanovil jo je pred 50. leti neki slovenski rodoljub s pogojem, da pridejo pri podel jen ju z enako kvalifikacijo v poštev v prvi vrsti medicinei doma v sevniškem okraju; če teh ni, potem pa drugi. Dosedaj še te ustanove bržčas ni noben Slovenec užival, ker je bila za nas Slovence popolnoma pozabljena. Kdor se pa zanima za njo, dobi potrebne informacije od dr. Ivana Matka, Ljubljana, Wolfove ulice 10.
Nova župnija. Z dnem 1. septembrom t. 1. se je ustanovila na Gorenjskem pri Tržiču nova župnija imenovana Lom (Sv. Katarina). Poslovala bo seveda tudi kot matični urad, toda v prvi vrsti menda kot agitačna postaja oziroma kot operacijska baza v vojski zoper naprednjake.
Zahvala. Dne 19. avgusta je v Mokronogu razsajal ogenj. Ker sem bil s posestvom tik pred plamenom, se mi je ponudil v pomoč tudi gospod Ivan K r e m ž a r, dežnikar iz St. Vida pri Ljubljani, ki je bil slučajno kot sejmar v našem trgu. V veliki razburjenosti se mi je ponudil prostovoljno, da reši imetje moje in moje rodbine. Deloval je nevstraeono ter našel med delom tudi precejšnjo svoto denarja, katero mi je pošteno izročil. A za plačilo ni zahteval niti vinarja, ne okrepčan ja.    Za to veliko-
dušne dela ne vem, kako bi aa mm zahvalil! Sodijo naj o tem vsi cenjeni bralni, a jaz klicem: Bog naj mn vse stoterokrat povrne! — Peter Strel v Mokronogu.
Strela je vžgala, V noči na nedeljo 17. septembra je razsajala v Belokrajini posebno nad Črnomljem velika nevihta s tako silo, da se je videlo in slišalo, da je par mesecev ni bilo oh izpregled. Deževalo je kakor bi iz kabliča izlival, vmes pa bliskalo se in grmelo. Okoli poldveh po noči je mahoma treščilo v gospodarsko poslopje Ane Jerman po domače Prešlevke na Gričku pri Črnomlju. V petih minutah je bilo vse poslopje v ognju. Ker je pihala močna burja, so letele iskre čez severni dei mesta noter v Dobličanko. Sreča je bila, da je tako močno deževalo, ker bi bil zahteval sicer požar gotovo en del Črnomaljskega mesta za žrtev. Ana Jerman ima škode za okoli 4000 K, osobito ker je bila zavarovana le za neznatno vsoto in le za poslopje, pogorelo pa je seno in otava, pa tudi del drugih poljskih pridelkov. Koruzo je bila ravno par dni poprej spravila s polja v to gospodarsko poslopje, da se posuši. Zdaj ji je tudi ta živež pogorel. Pri sosedo Kušlanu, čegar hiša je skoraj tik zdaj pogorelega poslopja, je bilo med ognjem staro in mlado na strehi in jo pokrivalo z mokrimi rjuhami ter otelo pred ognjem.
Slepar se je za sina izdajal. Janez Zn'daršič, kočar v Zagorici ima že dve leti svojega sina Janeza v Amer'ki, pa je vedno bolehen in so ga pričakovali vsak čas domov. Dne 4. juliji, je dobil Znidnršič iz Reke brzojav, v katerem ga prosi njegov iz Amerike vrača »oči se sin, da naj mu nemr.doma pošlje 200 K, ker mu je zmanjkalo dennr'a in ne nore priti orugače domov. Takoj bi mu bil poslal denar, če bi ga bil imel. Sreča pa je hotela, da ni imel denarja, temveč ga je šel na posodo prosit k Jožetu Steh. Ta mu je posodil 200 K, izrekel pa sum, da tiči v tem morebiti kaka goljufija in rekel, naj povpraša poštni urad brzojavno, če poznajo Znitlaršiča v Reki in kakšen da je. Posta mu je odgovorila, da ga ne poznajo. Stari Znidaršič je tedaj zelo »kurštno« ukrenil: pisal jo prosilcu, naj mu naznani, katero številko ima njegova hiša. In točno je dobil iz Reke brzojav, da ima njegova hiša v Zagorici št. 45. kar je tudi res. Tedaj ni več dvomil, da je v Reki res njegov pravi sin in je odposlal brzojavno vseh 200 K. Dne 7. julija zvečer je šel stari Žnidaršič v Dobrepo-1 je na rclndvor čakat svojega sina, ki ga pa ni bilo ne tisti dan in ne pozneje, pač pa se je pripeljal dne 7. julija z vlakom iz Ljubljane v Do-brepolje skoraj 60 let stari kajžar Janez Germ po domače Soldatov. Stari Žnidaršič je pisal nato gostilničarju Jožetu Kauzlar ču v Reko, pri katerem je Čakal glasom vposla-nega naslova njegov namišljeni sin Janez na denar. Od Kauzlariča je zvedel, da je prišel 4. julija k njemu nek okoli 60 let star majhen in neznaten mož, sivih las in obritega lica ir. obritih brk in rekel, da je prišel iz Amerike v Trst, kjer je vzel karto v Ljubljano. Trdil je, da se je v Št. Petru pomotoma vsedel na vlak proti Reki in prišel tako brez denarja v Reko. le za brzojav je menda še imel. Čakal je par dni na denar, ki je res prišel one 6. julija in sicer kakor naročeno, na naslov Josipa Kauzlariča, ki je denar tudi na pošti dvignil in izročil namišljenemu Janezu Znidar-šiču le 60 K. ker je tudi sumil kako goljufije. Pozval je »Znidaršiča«, naj se pelje z nj:m fKauzleriČem) dne 7. julija v Ljubljano, kjer mu bo izročil se ostalih 140 K. Amerikance je obljubil to storiti, toda 6. julija ga je vzela noč, ker si ni upal iti skupaj s Kauzlaričem v Ljubljano. Izginil je Amerikanec kakor kafra. No, storilca ne bo težko dobiti, ker si ga je Kauzlarič prav dobro zapomnil. Kauzlarič ie ZnidarŠiču tudi vrnil ostalih 140 K.
Rubežni se je uprla. Agnta Ža-lchar v Dolžu je precej zadolžena, kar pri tej draginji ni nič čudnega. Neki posestnik ji je zarnbil. ker dragega ni imela, grozdje na trtah v vinogradu. Agata Zalehar in njen mož France pa sta mislila, da hi bilo škoda, če bi kdo drugi pobral tako krasno vinsko kapljico, kakršno bo letos rodila trta. Pa tudi trud sta hotela prihraniti neusmiljenemu upniku, zato sta ponoči obrala vse grozdje, ga stisnila, mošt pa skrila. Pa pravijo merodajne osebe, da sam mošt ni dober, da je treba tudi krepke jedi, recimo ričeta.
Zahvala. Krajni šolski svet v Zavratcu pri Idriji se zahvaljuje »Okrajni hranilnici in posojilnici« v Idriji za velikodušni dar, 50 K, katerega je podelila v svrho nabave učil in obleke revnim šolskim otrokom v Zavratcu. Z a v r a t e e, 15. septembra 1911.)
Slučaj, Pred enim letom je bilo posestnikovemu sinu iz Zgornje Se-nice pri Medvodah, Križaju ukradeno
pred neko gostilno v Svetjn kolo. Po tatu, kakor po kolesa ao ostale vse poizvedbe varnostnih organov brezuspešne. V nedeljo sta se pripeljala v Ljubljano dva kmetska fanta in se ustavila pri izposojevalki koles Ani Gorevi na Dunajski cesti. Ko si je Gorče ve soprog kolesi ogledal, je spozna' enega za Križajevo ter o tem takoj obvestil policijo. Fant se je izgovarjal, da je kolo kupil od nekega hlapca, kar se bode pa šele izkazalo pri sodišču.
Nesreča. Ko je včeraj popoldne na južnem kolodvoru pripenjal pri-penjač Štefan Erjavec vozove, sta mu dva zmečkala desno dlan. Prvo pomoč mu je dal domači zdravnik, potem se je odpeljal pa v deželno bolnišnico.
Sadje kradel. Posestniku g. Viktorju Orlu je nek tat otresel jabolka, hruške in breskve, poleg tega mu je polomil tudi vrtno ograjo in mu napravil 10 K škode. Orel je drugi dan tam našel črn trd klobuk, iz česar se sklepa, da je moral biti rabutar >*boljše« vrste.
Budnico so na tamburice igrali včeraj zjutraj po Sv. Petra cesti štirje brivski pomočniki. Ker pa stražnik o tem ni imel nobenega smisla, je brivcem v njihovo žalost budnico ustavil.
Plesna šola. Plesni učitelj Mor-terra je prispel zopet v Ljubljano in začne v kratkem s podukom. Natančnejše pove inserat v današnji številki.
Današnji list ima prilogo paro-brodne družbe »Austro-Amerikana (zastopnik v Ljnblani g. Simon Kmetetz) o novem parniku Franc Jožef I.
narodna obramba.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili p. n. gg.: 940. prijatelji umrlega Štefana Pogačnika v Ljubljani (plačali 200 kron).
Dražbi sv. Cirila in Metoda je
postal g. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem, 5 K iz neke kazenske poravnave. G. Janko Premrov, rač. nad-svetnik v Sarajevu je poslal 20 K, katere so znosili Sarajevski Slovenci za bi\anja nekega gosta iz Kranjske pri malem sestanku in ob slavlju avancementa nadzornika gosp. Plrhla. Hvala!
DruStraa naznanila.
Iz odborove seje pevskega dru* štva »Slavec«. Društveno pevovod-stvo prevzame g. Lavoslav Pahor. Na »Poslano« v časopisih g. drja. Gojm. Kreka se sklene za sedaj ne odgovoriti. Sklene se otvoriti začetkom oktobra pevsko šolo za pevce začetnike in pouk v pevski teoriji za pevski naraščaj, to je trgovske in obrtne vajence po drugem ietu učne dobe. Poučuje se bre/T»lačno. Prijaviti se je pismeno odbora ali osebno pri pevskih vajah ob sredah in petkih od pol 9. zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, I. nadstropje, levo. Plesne vaje se prično 1. oktobra in bodo vsako nedeljo in praznik popoldne od 3. do 7. zvečer v »Narodem domu«. Dne 1. novembra bode nagrobno petje pri Sv. Križu, dne 12. novembra »Martinov večer v veliki dvorani »Narodnega doma«, dne 10. decembra zabavni večer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«, na pustno nedeljo, dne 18. februarja p. 1.. velika društvena maskerada, začetkom marca meseca p. 1. pa koncertni večer. Ker so se pričele sedaj pevske vaje za jesenske in zimske prireditve, vabi odbor vse one, ki imajo veselje do petja k pristopu v društveni pevski zbor »Slavca« in se je prijaviti ob dnevih pevskih vaj zvečer v društvenih prostorih ali pa pismeno pri odboru. Clani-pevci so članarine prosti.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v idrijskem sodnem okraju priredi dne 1. oktobra t. 1 ob 9. dopoldne v razpravni dvorani Št. 3 c. kr. okrajne soinije v Idriji izvanredni občni zbor.
Železniški uradniki so se pod pritiskom naravnost neznosne draginje začeli gibati po vsej Avstriji. V severnem delu naše državne polovice so imeli že nebroj manifestacijskih shodov, in dan na dan imamo priliko čitati po listih o nadaljnih shodih železničarjev. Iz vseh teh shodov pa odmeva en sam klic, glas, ki upravo železnic resno opominja, da v očigled resnega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo Jijih uslužbenci, končno in v zadnji uri priskoči z izdatnimi in trajnimi odredbami na pomoč vsemu osobju. — Da se bo pa tudi na slovanskem jugu naše monarhije cul glas železniškega uradni-štva, ki često bolj kot pripadniki drugih kategorij občutijo potrebo po primernem povišanju njih stalnih dohodkov, je »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« sklicalo za danes, dne 19. t m. ob 8. zvečer v
Ljubljani, hotel »Ilirija«, javen shod železniških uradnikov a dnevnim redom: Sedanji položaj železniškega uradništva. — Dolžnost vseh uradnikov železniških je, da se v najćast-nejšem številu udeleže tega shoda, ki naj bo poklicanim faktorjem resen opomin v resni uri.
Železničarsko gibanje. Včeraj zvečer z brzovlakom so se odpeljali zastopniki »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« na konferenco »Lige«, ki se vrši dne 19., 20. in 21. septembra na Dunaju. Konference se udeleže zastopniki sledečih železniških organizacij, in sicer: »Spolck českveh uredniku železnič-nich v Praze«, »Zwiazek urzednikow c. k. kolei panstwowich v Galiciji«, »Društvo jugoslovanskih železničnih urndnikov v Trstu«, »Deutsch-osterr. F.isenbahnbeamtenverein«, Zemska iednota zfizencu drah v kralovstvi Češkem«, »Zviazek obronv prawnej Samopomoč v Galiciji«, »Zveza jugoslovanskih železničarjev v Trstu«, »Reiehsbund der deutsehen Fisen-bahner Osterreichs« in »Verein jisterr. Zugsexpedienten. — Zastopniki zgoraj omenjenih, na narodni podlagi stoječih društev, zastopajo čez 70.000 železničarjev in se podajo po izvršeni konferenci v železniško ministrstvo, kjer predlože skupno sestavljeno spomenico.
Prosveta.
Matice Slovenske odborova seja bo v sredo, dne 20. septembra t. 1. ob ti. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedni-stva. 2. Tisk letošnjih knjig, zlasti Mencingerjevih zbranih spisov. 3. Poročilo o popravah hiše. 4. Tajnikove poročilo. 5. Slučajnosti.
Slovensko    deželno gledališče.
Prihodnja predstava se vrši v soboto zvečer ter se vprizori prvič slavna komedija življenja v treh dejanjih • Zemlja«, ki jo je spisal najodličnej-ši moderni nemški dramatik Karel ^ehbnherr. Ta komedija je že par let stalno na repertoirju dunajskega dvornega gledališča. Glavne vloge igrajo gg.: Verovšek, Skrbinšek, Nučič, gospa Danilova, gospa Bukše-kova in gdč. Thalerjeva. Predstava se vrši za par abonente. — V nedeljo popoldne se vprizori kot ljudska prelistava pri znižanih cenah Etbina Kristana »Samosvoj«. Zvečer se igra drugič »Ruv Blas« (za nepar).
Javna produkcija »Dramatične šole«. Letošnji tečaj »Dramatične šole« pod vodstvom   režiserja g. N u -čiča je zaključil svoje delovanje z vprizoritvijo Anzengruberjeve ljudske igre »Četrta božja zapoved«. Šola je trajala en in pol meseca in je poučeval gojence g  X u č i č. Izmed teh gojencev jih obeta nekaj, da postanejo enkrat dobra moč, za kar gre prva zasluga njihovemu učitelju gospodu Nučiču, ki  pač ni  hranil ne truda ne skrbi, da naredi iz mladih začetnikov kolikor možno že sedaj za oder poraben naraščaj. Ako pomislimo, da je marsikdo teh mladih ljubi-teljev slovenske Tali je stal pri ne-deljski   predstavi   sploh   prvič na odru, moramo presojati celo predsta vo tudi s takega stališča in ne gre vzeti v zlo vsako hibo. kakršne se dogajajo pač še pri pravih igralcih. Telo dejanje »Četrte bcžje zapovedi« se suče okrog nje in njenih posledic. Pisatelj nam predstavlja   dobre in siabe starše, dobre in slabe otroke. Kakor ne pade jabolko daleč od drevesa, tako so lastnosti otrok slične onim staršev. Delo samo na sebi je zelo poučno in bi zaslužilo pač mnogobrojne jšega obiska. V ospredju dejanja stopita zakonska Klobučar, ki prisilita svojo hčerko v zakon s Po-i osnikom.      Poleg stojita zakonska Dolinšek   s  svojo  zanikamo vzgr.jo •trok. Alkohol! Kot protiutež je dvojica Lepee s sinom Edvardom, duhovnikom. Ljubezenski zapleti jo ji zahtevajo kot prvo žrtev Prost ina, glasbenega učitelja   pri   Klobučarjevih. ki ljubimac domače    hčere Iledvike. On odide k vojakonu kjer mu je priseljen   sin   —   pijanec Dolinškov Martin kot rekrut. Sestra Martinova, Pepca, je bila poprej ljubica Ponosni ka, ki jo pusti, ker se ženi pri pe-tični Klobučarjevi Hedviki na siljenje njenih staršev. — Do tu sem ni pravega skupnega dejanja in mu tudi manjka zadostne vezi. Po naključju izvedo Doiinškovi za bivšo ljubezen Prostina s Hedviko. V nrepiru v gostilni ustreli Martin Prostina, kar poplača sani s smrtjo. -   Delo ima iepo moralno smer in posamezne scene so zeio dramatične. Vse postranske osebe, in teh je mnogo, so le v izrazitost glavnih karakterjev, vendar se nam zdi, da pride   kolikor mogoče mnogo gojencev do nastopa. - - Glavno dramatično vlogo je igral   g. A. Štrukelj. Izvršil je svojo nalogo v naše popolno zadovoljstvo. Začetna pasivnost vloge ga ni pustila na površje, toda z dejanjem je stopnjeval tudi on. Sceno pred kremo in v ječi je pogodil izborno. G. Štrukelj je
član gledališč* in kaže že sedaj, da
postane še dobra moč slovenske drame. — Njemu ob strani bodisi glede značaja kot navad stoji tesno rodni mu ode. Pijanec, ki je pognal vse po grlu in pri katerem se koncentrira vse dejanje in nehanje v zabavi in pijači. Ta tip, ki je sam na sebi zelo težko vstvarljiv, je pogodil g. A. Prek odlično. — Drugi oče, g. P1 n t, nam je znanec že izza prejšnjih diletantskih prireditev. Sedaj je presedlal od komike na karakterje in ta poskus se mu je še precej dobro obnesel. Svetovali bi mu le, da ne vzkipi že v pri-četku igre preveč, kajti do vrhunca igre mora iti vskipevanje čustev korakoma. G. Plut je epizodist slovenskega gledališča. — Tretji oče je dobrovoljni Lepec. Vedno dražljiv, vesel in zgovoren. Stara korenina in blaga duša. G. M. T r e b a r, ki je igral to vlogo, ga je pogodil vrlo dobro. Včasih se mu zapleta govor mo mentno, vendar vaja odpravi to in ob pridni študiji postane še enkrat dobra opora našega gledališča. Res ponosnega Ponosnika je igral gospod Gorjanec, Lahkoživee, ki ga pred zakonom ne vznemiri nobena stvar. Potem se predrugači in vsplamti ob dejstvu, da je ljubimkovala žena njegova z drugim in vzela njega le na pritisk staršev in radi gmotnega stanja. G. Gorjanec je pogodil svojo vlogo, a tudi njemu moramo klicati v spomin stopnjevanje. Ob sceui z ženo bi lahko položil malo več čustva v igro. Ti nedostatki so lahko odpravljivi. — G. Petrovčič je imel žal kot Janez premajhno vlogo, da bi se moglo izreči o njem določno sodbo, ugajal pa je v komičnem prizoru z mojsterco zelo in publika mu je ponovno ploskala. — G. P. G o -r a n je imel v rokah lepo vlogo ljubimca, a začetniška trema ga ni pustila priti do veljave. Njegov govor v prvem dejanju je preveč Šolarski, trd, brez prostosti. Trema ga je v poznejšem dejanju zapustila in ob koncu je postal še precej živahen. Le padel je že pred strelom. G. Goran je član gledališča in po svoji inteligentnosti zna postati porabna moč.
— G. A. Š k e r j a n e e je imel kot duhovnik precej pasivno vlogo, a jo je izvedel popolnoma zadovoljivo. Mirna govorica se je zelo prilegla njegovemu ležečemu nastopu, le koncem (dejanje v ječi) bi želeli več igre. — Ostali gospodje in sicer Gorjup, Dro v eni k, Rozman, Smole, F 1 e g a r, V e b e r, Oblak in gdčna. Gorupova ter Gregoričeva so imeli episodne vioge in so storili po svoji možnosti. Izmed sodelujočih dam so se kosale nekatere medsebojno in to tekmovanje je rodilo krasen plod. Ako vzamemo posamezne, lahko rečemo, da so storile vse, prav vse, kar se je moglo iz teh vlog sploh izžeti. — Prva je bila brezdvomno gdčna. R a k a r-j e v a. Izborno se je znala prilagoditi vlogi in jo je držala v vajetih strogo do konca. Gdčna. Rakarjeva nam je znana še izza prejšnjih sezon in se bodemo pečali ob kaki večji vlogi z njenim zelo uporabnim znanjem.
— Ob strani omenjeni gospici je stopala srčkana gospica Pretnarje-v a. Lahkoživo dekle, kojo je imela za nalogo, je pogodila zelo dobro. — Gdčna. Ravnikova je igrala staro mater imenitno. Take vloge so kot nalašč za njo. — Istotako še precej povoljno je igrala gdčna. Klopci-č c v a svojo ^vlogo. Malo več ognja bi priporočali in proč s tremo in šablono! — Gdčna. G r a n d o v i e v a je ostala precej v defenzivi. Tudi njej bi priporočal več ognja. Nastop ima zelo eleganten in siguren. — Kot hči njena in junakinja romana dvojih zaljubljenih src je nastopila gdčna. P. Srečnikova. Pozna s» gospici, da ima talent in ob nekaj letih tuke šole kot jo ima sedaj, zna postati dobra igralka. Želeli bi le več odločnosti in glasnejše izgovorjave. — Glavna zasluga cele vprizori t ve gre brezdvomno g. režiserju Nučiču, ki se je posvetil z vrnemo in ognjem lirama tični šoli. V znak hvaležnosti so mu poklonili gojenci velik lavo rov venec n trobojnico in  srebrno vazo.
— Gledališč« je bilo prazno. V ložah je vladala tema. Kaj naj pomeni to? naj bode treba zopet pridig in pridig, predno se doseže izpolnitev dolžnosti .slovenske gledališke publike!
Književnost
— Slovenski sokolski koledar z« leto 1912. Dotični župni nafietaiJđ, ki ,še sedaj niso poslali statističnih pol za leto 191.'. se prosijo, naj to More nemudoma, ker sicer po nepotrebnem zavlačujejo in otežujejo koledarjevo izdajo. Ista prošnja velja tudi dotičnim pisateljem, ki obljubljenih sestavkov še niso poslali.
U r e d n i š t v o.
— Janko Kersnik v srbskem prevodu. Srbski list »Dan«, ki izhaja kot organ srbske samo ii dne stranke v Sarajevu, je jol v prevodu priolče vati Janko Kersnikovo novelo >-Pon-krčev oče«. Prevod je dokaj dober in točen.
Mztlcd po jlonojken
AKti.
— Ruski jesik in slovanska literatura na Bolgarskem. V bolgarskih gimnazijah se je dosedaj v V. in VI. razredu po dve uri na teden poučeval ruski jesik, v VII. razredu pa se je v kratkih črtah učila tudi zgodovina vseh slovanskih literatur. Naučni minister S. S. Bobeev namerava sedaj na gimnazijah pomnožiti število ur tako za ruski jezik, kakor tudi za slovansko literarno zgodovino.
V to svrho se ima predrugačiti ves učni program. Ministrstvo bo dajalo v bodoče stipendije profesorjein-sla-vifltom, da bodo v naučne svrhe potovali po slovanskih zemljah ter se seznanili s posamnimi slovanskimi jeziki.
— Stoletnica slovaškega rodoljuba. Dne 22. t. m. poteče 100 let, odkar se je v Rukši rodil znameniti slovaški rodoljub, narodni buditelj in pisatelj Mihael Miloslav Hodža, sotrudnik dr. Ilurbana in Ljudevita Štura za kulturno in politično osvoboditev slovaškega naroda. Slovaški narod bo svojemu zaslužnem u prvo-boritelju ob njegovi stoletnici vzidal spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Rakši, v Mošoveih pa prirede v njegovo proslavo slavnostno akademijo. \
Razne stvori
* Kolera. V nekem zaporu v Ottakringu je zbolela včeraj neka ženska za sumljivimi znaki kolere. Prepeljali so jo v kužno bolnišnico. Ker je primanjkovalo zaradi ekscesov na Dunaju prostora, so morali spraviti v isti zapor tudi več drugih ljudi, katere so vse prepeljali v kužno bolnišnico, kjer jih bodo opazovali in preiskali. — V Sušaku je zbolela neka ženska za kolero. Zgodil pa se je tam še drug slučaj kolere pri neki Mariji Reuner, ki je prišla iz Gradca. — Preiskava donavske vode je dognala, da nosi Donava s seboj bacile kolere. — Sanitetni departe-ment ogrskega notranjega ministrstva razglaša, da se je zgodil v pc-štanskem in fejerjiškem komitatu po en slučaj kolere. — V Konigswalde pri Schluckenavu je umrl pod sumljivimi znaki neki tovarniški delavec. — Ker je izbruhnila kolera v Brajli, v Rostovu ob Donu, v Tagau-rogu, Azovu in Novorosijsku, je odredila tržaška pomorska oblast strogo preiskavo nrovenijenc iz teh krajev. — V Solunu se je prebivalstvo, kakor smo že poročali, uprlo proti sanitarnim odredbam. Celo zdravniki pravijo baje, da v Solunu sploh ni kolere in da hočejo oblasti samo jk>-klicati v deželo tuje zdravnike. Pri nemirih, ki so jih uprizorili v Solunu proti odredbam oblasti, sta bila dva demonstranta z bajoneti zabodena. 15 oseb pa je bik> ranjenih. V nedeljo je zbolelo v Solunu za kolero 5 oseb in je umrl eden. Umrli so pa poleg tega še štirje bolniki, ki so bili preje zboleli. Komisija za varstvo proti koleri je konstatirala, da je neka ženska kopolj inficirana, iz česar se dado razlagati številni slučaji kolere med mohamedanskimi ženami.
V Bitoljn so morali potrebne sanitarne odredbe izvršiti z vojaško asistenco. V zadnjih 24. urah je umrlo v Bitoljn 12 oseb, v Skopi j u sta umrli 2 osebi, v Peri 4 in v Novem Pa/aru 1 oseba.
* Požar. Iz Rio de Janeira poročajo, da je tam zgorela cela državna tiskarna. Škoda znaša več milijonov.
* Sovraštvo. Med rodbinama Ghiggi in Giovanelli v Brissaga v Švici je bilo že dolgo vrsto let veliko sovraštvo. V nedeljo je srečal 6l!et-ni Ghiggi nasprotnika 401et. Giova-ncllija z njegovim sinom na cesti. - — Prišlo je do prepira in Ghiggi je ustrelil Giovanellija in njegovega sina ter se potem sam javil sodniji.
* Kača. Kmet Peter Veketič v Dugli v Bosni se je oženil. Ko je šel s svojo mlado ženo spat. se je priplazila, v njegovo kočo velika kača in zlezla na posteljo ter zastrupila oba zakonska. Drugo jutro so ju našli mrtva v sobi.
Krvavo nedelja na Dunaju.
Nek? visoki policijski uradnik je izjavi!, da so bili izgredi od nedelje že dolgo pripravljeni in da so eks-eedenti nosili s sel>oj v petrolej namočene cunje, da bi lahko vsak hip provzročili požar. Oeividno je tudi, da so ljudje na povelje napravili barikade. Tudi ropanje po trgovinah je bilo brez dvoma dogovorjeno. Pri nedeljskih demonstracijah so eksceden-ti vlomili tudi v skladišče tvornice »Agentor« v Thaliastrasse, razbili vsa okna in ukradli mnogo srebrn Včeraj je množica napadla v Opern-gasse neko dvorno kočijo in razbila na nji eno šipo. Promet v mestu in tudi v Ottakringu je bil včeraj zopet normalen. Do včeraj popoldne so izročili deželni sodniji 19 oseb, med njimi 17 do 20 let starih fantov. Do
zvečer so nameravali izročiti deželni sodniji še nadaljnih 100 ekscedentov. Aretiranih je bilo 263 oseb, od katerih pride pred deželno sodni jo 160.
Dodatno k našim včerajšnjim poročilom Še izvemo, da je bilo v Thaliastrasse 6 vojakov od kamnov, ki so jih metali iz hiš, ranjenih. Vojaki so celo obvezani še ostali v vrstah. Protzenbergerja, o katerem smo poročali, da je bil z bajonetom zaboden, je zabodel neki častnik s sabljo. Na njegovi uri se pozna vbod sablje, ki je odskočila od ure in se mn nato zarila v srce. Obe šoli v Ottakringu ste nerabni in se bo začel poduk šele dne 10. oktobra.
Telefonske in Brzojavna
Dogodki na Dunaju.
Dunaj, 19. septembra. V OttaK-
ringu so se včeraj zvečer ponovili izgredi od nedelje, samo v mnogo manjšem obsegu. Ko se je vojaštvo ob 10. vrnilo v vojašnice je prišlo zopet (io izgredov in je bilo mnogo sveti1 k razbitih. Policija je aretirala 158 ekscedentov, večji del mladih fantov od 16 do 24 let. Več redarjev in demonstrantov je bilo ranjenih. Iz bolnišnic prihajajo vesti, da se poe.itijo ranienci še primeroma dobro. Samo delavec Afrat, ki je bil ustreljen v trebuh in Joachimsthal, ki je dobil strel v prsi, sta smrtno Livarno ranjena in ni upati, da bi
okrevala.
Dunaj, 19. septembra. Tudi v nekaterih drugih okrajih Dunaja je prišlo snoči do demonstracij in izgredov, tako zlasti v okrajih Favo-riten in Landstra^se. Policiji *e je TH^rečilo večje izgrede še pravočasno prepreeiti.
Dunaj, 19. septembra. Jutri bodo obdncirali truplo zabodenega Protzenborgerja. Socijalni demokrati močno agifirajo, da bi se udeležilo Protzenhergerjevega pogreba čim več ljudi.
Novi vojni minister.
Dunaj, 19. septembra. Cesar je dano* ob 11. dopoldne sprejel v avdi-jenei sarajevskega kornega poveljnika generala Auffenberga, ki je sprejel ponuđeni mu ministrski portfelj. Uradno bo njegovo imenovanje razglašeno žele pojutršnjem.
Dunaj, 19. septembra. Cesarjevi lastnoročni pismi, s katerima odpušča cesar barona Sehonaich.a in podeljuje portfelj sku onega vojnega ministrstva generalu Auffenbergu, bosta še danes popoldne objavljeni. Izgred! v Pragi.
Praga, 19. septei^.bra. Sn<či je prišlo tu zopet do dravinjskih demonstracij. Par tisoč delavcev je hotelo prodreti na Žofin, kjer se je ravno vršila slavnostna poj edina na čast londonskim gostom. Policiji se je sieer posrečilo demonst »*av.te raz-gnat:. vendar pa so ti proti njim pri odhodu z banketa demonstrirali. V Žižkovn je demonstriralo 2000 delavcev pred rotovžom.
Senior odvetnikov umrl.
D u na i. 19. septembra. Tu je umrl senior avstrijskih odvetnikov, 821etni dr. Makao Neuda.
Kolera.
Dunaj, 19. septembra. Sanite-ni departement notranjega ministrstva razglaša, da je Janoš Nahodil v Prel-lenkirchenu na Nižjem Avstrijskem za kolero umrl. Oblasti so uredile vs\ da preprečijo razširjenje bolezni.
Trst, 19. septeiubr;i. V Novem gradu v T^tri jo /.bolel mornar Fran Nordio neke italijanske jadroniee ;:a kolero in snoči umrl. Preiskava je dognala z vso gotovostjo pravo kolero.
Kongres jugoslovanskih zdravnikov.
Bclgrad, 19. septembra. Danes dopoldne je bil v dvorani »Rdečega križa« ctvorjen prvi jugoslovanski kongres za operativno medicino. Kongres je odlično posečen z vseh strani slovanskega juga. Kongres je r. navdušenim pozdravnim govorom otvoril ilr. S u b o t i e. S strani srbska vlade je kongres pozdravil minister notranjih d*»l T r i f k o v ie. Otvoritvi kongresa sta prisostvovala tudi ministrski predsednik dr. Milovan Milovanovič in mestni župan Ljuba Davidovi č. Pozdravne govore so imeli: Dr. Petrov za Bolirare, dr. f a f k o v ' č za Hrvate in dr. Demc-ter vitez Bleiweis-T r s t e n i š k i za Slovence. Za predsednika je bil izvoljen dr. S r h o t ie, za podpredsednika pa dr. Gjur-gjevič. Za častne podpredsednike so bili izvoljeni: Dr. Petrov, dr. Sla-vojer, dr. Bel i nov in dr. Kozagarov iz Sofije, dr. Stojauov iz Varne. dr. Cakovie, dr. Šwarc in dr. Misek iz Zagreba, dr. Smolčie iz Dubrovnika, dr. Vrbanie iz Vukovara, dr. Etfo Šlajmer, dr. Demeter vitez Bleiweis-Trstenlški in dr. Vinko Gregorič iz Ljubljane, dr. Kostič iz Sarajeva in dr. Jeremič iz Tuzele. Po konstituiranju so jeli prijavljeni zdravniki citati svoje referate.
^Krvava noč v Belgradu«.
Beigrad, 19. septembra. Tu je izšla brošura z naslovom »Krvava noč v Belgradu«, ki ima namen do kazati, da je kralj Peter kriv umori» kralja Aleksandra in kraljice Drage Brošura je bila konfiscirana.
Dcželnozborska volitev v Splitu. Split, 19. septembra. Pri včerajšnji nadomestni deželnozborski volitvi je bil z veliko večino izvoljen predsednik hrvaške napredne stranke dr. Josip Smodlaka.
Ubit bolgarski vojvoda. Skuplje, 19. septembra. Turški vojaki so v vasi German ustrelili bolgarskega vstaškega vojvodo Jon* četa Cakuleva in enega izmed četni-kov. Oba mrtveca so prenesli v Besan, kjer so njihova mrtva trupli* razstavili na ogled in svarilo.
Arnavtske čete.
Skopi je, 19. septembra. V Galič-niku je neka arnavtska četa z Niči-forske planine srbskemu kmetu Jovanu odvzela 260 ovac in jih odgnala. Uplenila je tudi 6 konj. Drugega dne je takisto neka arnavtska čets na Zajaški planini bratoma Toinov-skini odgnala 800 ovac.
Zažgana cerkev. Solun, 19. septembra. Arnavtt so v vasi Omoran v veleškeni okraju zažgali ondotno srbsko cerkev. Cer kev je pogorela do tal.
Dementi. Beigrad, 19. septembra. Vesti nekaterih nemških listov, da so imeli srbski radikalci v Nišu zborovanje, na katerem so pozvali kralja Petra, da naj odstopi, so popolnoma izmiš J jene. Radikalci v Nišu sploh nobenega zborovanja niso imeli.
Bolgarsko sobranje. Sofija, 19. septembra. Pri volitvah v bolgarsko sobranje je opozicija hudo podlegla in bo imela le kakih 20 do 25 mandatov. Posebno hudo jt* nazadovala agrarna stranka, ki je dobila samo 10 mandatov. Radikalni socijalisti si niso priborili niti ene-ra mandata.
Stolvpin.
Kijev, 19. septembra. Ruski ministrski predsednik Stolvpin je v grozovitih mukah umrl. Popoldne ar je zbrala ob njegovi postelji cela rodbina in kijevski metroix>lit mu je dal svetotajstvo. Stolypin je vedno ječal in z grozo govoril: Smrt hodi okoli mene. — Proti večeru ga je obiskal zdravnik profesor Rein, katerega je zavrnil Stolvpin z besedami: Pustite me umreti, da se rešim strašnih muk. Ob 10. je nastopila katastrofa. Stoh pinova žena je par minut omedlela, niso se ji upali povedati, da-je njen mož umrl šele o polnoči. Pretresljivi prizori so se odigravali pri Stolvpi-novi smrtni postelji. Še v poznih večernih urah so izvedeli po mestu o Stolvpinovi smrti. Oblasti pa so te vesti odločno dementiralc, ker so se bale pogromov.
Stolvpinov naslednik.
Petrofcrad, 19. septembra. Finančni minister Kokovcev je prevzel orovizorično vodstvo ministrstva. — Kot najr- snejša kandidata za mini-strsko predsedstvo se imenujeta Maka rov in bivši notranji minister Dum ovo.
Kijev, 19. septembra. Žid je trn« moma sapošcajc mesto. Oblasti so izdale ukaz, v katerem prepovedujejo nositi orožje. Vsi k najmanjši posku*» kaliti mir, bodo oblasti z največjo -trogo^tjo kan ovale. Garnizija v Kijevu je ojačena, vojaštvo v vojašnicah konsignirano.
Petro^rad, 19. septembra. V Odesi so aretirali strica atentatorja B.igrova, znanega ruskega psihijatra profesorja Bagrova. Aretirali so tudi Bagrovo teto in dve sestrični. Šef kijevske polieije je demisijoni-ral.
Kijev, 19. septembra. Po uradnem zatrdilu je bil Bagrov pri policiji nastavljen in je dobival 185 rub-!j**v mesečne plače. Revolver, s katerim je ustrelil StoJvpina, je bil policijski. Socijalno - revolucijonarna stranka pa izjavlja,da Bagrov ni bil nikdar v službi policije, in da oblasti to vest razširjajo samo zato, da bi s svojim obrekovanjem še bolj očrnili mladega idealnega moža.
Nemiri na Španskem. Valencija, 19. septembra. Nemiri v mestu vedno bolj naraščajo. Ob popoldne so bili stavkujoči gospodarji mesta. Promet in delo je bilo ustavljeno. Ob 5. popoldne se je posrečilo vojaštvu po hudih bojih ulice zopet zasesti. Tudi mestni delavci so se pridružili stavki. Oblasti groze z najstrožjimi kaznimi. Mnogo delavcev je bilo aretiranih.
Proces Eulenburg.
Berolin, 19. septembra. Proces Eulenburg se bo vršil najbrže sredi meseca oktobra. Eulenburgu se je zdravje izboljšalo.
Hmeljska kupčija.
Norimberg, 19. septembra. 800
200. Mirno, cene padajo.
Gospodarstvo.
0 bistru alkoholnega vrenja (kipe-nja) in o uporabi čistili d rož pri pridelovanju vina.
Noisai  ravnatelj  kmetijsko - kemijskega ]>reskuševališčn   zii Kranjsko ing. ehem. J. T u r k.
(Dalje.^
Kljnb vsem zaprekam pa, ki se postavijo v praksi nasproti življenjskemu delovanju drož, je ujidt raa-innožitev v moštu izredno velika. Kako velika mora biti razmnožitev drož v pravilnih razmerah, nam pojasnu-
jejo navedbe Wortinannove, ki je iz-raeunil. da more od ene same prvot-uo kvasne stanice nastati pri -4" t" v 1!4. arah 40Dr> stantC ako se klitje slanice vsake dve uri izvrši, kar odgovarja resnici. To pa je, kar nam lHvjasnuje izvir milijonov kvaanih stanic v litru kipečega mošta. Kavno iz tega pa si razlagamo tndi, kako in od kod prihaja, da morejo neskončno mule droži izvesti lako m>govm» v/.-premembo v moštu. Svojo neznatnost nadomeščajo namreč droži s svojim silno velikim številom.
Glede dolgotrajnosti življenja drož, je omeniti, da zavisi le-lo od kakovosti družnih vrst samih. Nekatere droži vzdrže v tem oziru jako mnogo, druge pa prav malo. Vendar i>e so tudi razmere, v katerih droži gr\ . merodajne in je v tem oziru od-ločilna zlasti stopinja vlage. Ako se kvasne stanice posušijo, tedaj usahnejo in prav kmalu poginejo. Trpežne oblike drož pa se ohranijo v tleh »< ta in leta, ne tla bi izgubil* življen-sko sposobnost, ki jo v tem slučaju pridobt- s >tvarjanjem trosOV. Ako pa so razmere z ozirom na vlago in hrano količkaj ugodne, potem se večina kvasnih vrst vzdrži desetletja pri ■življenju, četudi se kaj rade izprevržejo i**! takimi pogoji.
rA; tvorbo svojih teles in za raz-v j svojih življenjskih opravil potrebujejo droži celo vrsto hcanin (hranilnih snovi). Vse te hranine zajema-droži pri pridelovanju vina iz mosta, ki ji!i > sebivje skoraj vedno v za-«i"->tni množini.
Poleg vode,   pride za hranenje
sladkor v prvi vrsti v poštev. V gr >zdju in tedaj tudi v moštu je slad-
v obliki grozdnega in sadnega sladkorja in sicer znaša njegova po-vprečna množina v moštu 15 do 1!0'. poleg grozdnega in sadnega sladkorja morejo \insko droži poki-peti tndi trsni, oziroma pesni slad-kor, T«> svojo lastnost imajo droži od neke dušikove snovi, ki ji pravimo invertin in ki j«' v stanu pretvarjati tisni (pesni) v kipelni invertni sladkor. Invertin je zakvase«- (fennent), ki nastaja \* kvasnih stanicah u kojega lastnosti se krijejo z onimi zakvasca inaltose, ki pretvarja sladni v grozdni sladkor in » trm usposablja za k i p* nje. Tudi iaktasa jo zakvasec, ki izpreininja mlečni slatikor tako, da postane spo-soben /a kipenje. Redke pa so ono vinske kvasne glivice, ki vsebujejo laktaso in jih j*« zaraditega tudi prav malo, ki bi bile v stanu pokipoti , -rni sladkor. Od sladkorja potrosijo droži k večjem W'< za svoje hranjenje. Ves ostjtli sladkor, kar ga je v moštu, služi pri vrenju za tvorbo alkohola i;, ogljikove kisline.
Da more mošt vzkipeti, morajo biti droži vsekako v njem. Ako bi teh v moštu no bilo, kar pa se more zgoditi le tedaj, če --o bilo v njem s pri-ternim segre\anjem (pasterizacijo) zamorjene, potem   se   morajo dro>,; uoštu dodati, ker bi sicer ne kipe]. V svežeizt isnjenem naravnem mošt o pa droži vselej navzoče, ker jih je v izobilju že na zorecera grozdju, ka-rnor s<> bilo zanesene po vetru ali pa m žel kah (osah). Z grozdjem pridejo droži v mošt in zaraditega ne-
1 »asterizovan, ©air» um s aesteriliaovan, naravni mošt. sam <>d sebe vzkipi.
\ko so torej droži v moštu ali pa so mu bile po pasterizaciji dodane, tedaj so začno hraniti in s ]><►-
oiočjo klitja razmnoževati. Sporedno .- t eni i življenskimi p<*stopki drož se vrši razkroj sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino in ta poslednji j>o-stopek imenujemo alkoholno vrenje ali kipenje. Spočetka je pri vretju udeleženih prav malo kvasnih stanir in so zaraditejga o vretju prav malo ali pa nič no čuti. Šele potem, ko so
se droži primerno razmnožile, posta« Izredne ^ažnosti za hranjenje drož so dušikvsebujoče snovi mošta r: od teli so še posebnega pomena beljakovine. Beljakovine, kar jih ne po-1 rešijo droži pri svojem hranjenju, postanejo sčasoma netopljive ali pa bc s*>.iu*> s čreslovino v netopljive spojine in se potem izločijo in vse-dejo na dno ler tako mnogo pripomorejo, da se vino očisti. Posledica tega pa je. da je v vinu čedalje manj dušikovih snovi in to more imeti zopet za posledico, da se na novo vpeljano kipenje ali prekipenje vina, ako bi se imelo izvršiti, ponesreči popolnoma, ker primanjkuje drožem za hranjenje potrebni dušik in se jim s tem odvza-
me sposobnost za razmnoževanje iu kipenje.
Velike važnosti za hranjenje drož so tudi  rudninske (mineralne)
snovi mošta. K temu je prištevati raznovrstne spojine organskih in ne-organskih kislin z alkaljami. z alka-ličnimi zemljami in pa s kovinami. Od teh prevladujejo v moštu vinsko-in loslorovokisli kali in pa žvepleno-kisli magnezij in zavzemajo obenem najvažnejše mesto pri hranjenjn droži. Droži potrebujejo za svoj živež primeroma prav malo rudninskih snovi. V moštu je njih množina pre-mična in znaša i>ovprečno 4rt/,M).
Proste kisline, čreslovina iu pa vonjave ali dišečine, ki so vselej v moštu, ne pomenijo dosti pri hranjenju drož; pač pa je od njih v veliki meri odvisen značaj pokipelega mošta, <siroma vina. Vendar pa je gotova množina prostih kislin in čreslovino za pravilno pokipenje mošta i u poznejše zorenje vina potrebna, ker so nedogotovljcni kipelni proizvodi, ako jim primanjkuje prostih kislin in čreslovino, prav primerno zarejališče raznovrstnih vinskih škodljivcev in to še zlasti tedaj, ako je v vinu še sladkorja.
Glavna stvar pri hranjenju drož pa je voda. To se da posneti že iz dejstva, da vsebujejo sveže droži čez SO'< vode. Voda pa ne služi samo za ustrojstvo kvtisnih stanie, ampčik z njo, oziroma v njeni razstopini zajemajo droži vse ostale hranine za svoj živež. Iz tega si lahko razlagamo, za-kii.. ne morejo kipeti prezgoščeuo sladke tekočine in prezgoščeni sladki sokovi, četudi vsebujejo v izobilju vse ostale kvasne hranine. Takim tekočinam in sokom primanjkuje namreč vode in zato se ne sme iti pri napravi mošta, in to velja še zlasti za mošt iz izbranega grozdja preko gotove gost obe, ker sicer mošt nepopolno kipi iti so potem tudi vinski proizvodi nedogotovljeni in v mnogih ozirifa pomanjkljivi ter prav vsled tega podvrženi raznim bolesnim.
Trav tako, kakor vsi ostali živi organizmi, dihajo tudi droži in potrebujejo za dihanje zraka, oziroma kisika iz njega. Za razvitje svojih živ-Ijenskih sil, potrebujejo namreč tudi droži moči, ki jo zajemljejo iz gor-kote, katera nastaja, ko vsled dihanja drož zgorevajo ogljiko vsebujoč, ■ snovi v ogljikovo kislino in vodo. Za dihanje, oziroma za zgorevanje in dobavo gorkote potrebni kisik zajemajo droži iz zraka, ki ga je spočetka v moštu v obilni meri. Ko pa se potroši zračni kisik v moštu, potem se droži omejijo na pretvorbo sladkorja v alkohol in pa ogljikovo kislino, pri čemer nastaja tudi gorKota, ki jo porabijo droži za razvoj svojih živi jonskih procesov.
Oipo nrihodm"**
lilisiji
telita-
MM
•a latnstfflii pudingi
jt f resnici najboljši način za okrepitev kože na glavi in za ojačenje las.
im n steklenico K Z"50..
Zadostije n vet mesecev
s 31 jfkl jfeifi iS 1311
Serravallo
vo
železnafo Kina-vino
Higijenlćna razstava na Dunaju 1906: Državno j odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri In je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
ss Izborni okus. :a
Večkrat odlikovano, n Nad 7POO zdravniških spričeval ::
J. SERRAVALLO, t in k dmi Uobaviteij j
TRST-Bark o vije.
4
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemsek.
Žitne Gene v Budimpešti.
Dne 19. septembra 1911. Termin.
Pšenica zaoktob:r 1911. Pšenica za april 1^12 R?. za oktobei 1911   . . Koruza za september 1911 Koruza za maj 1912 Ovc^ za oktober 1911
za 50 kg 11 87
za 50 kg 12-11
za 50 kg 10 30
za 50 ker 8 7.=» ;
za 50 ki! 8 37 j
za 50 kg 9*58
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
hjiiiira«j5f        llustravaii »sili fcrnp'aćn?.
K. Ca mernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Spitial. trgo¥ina s kol?s)rn psssni. dsll.
Izposojevanje koles-
3215
konfekcijska trgovina
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča svojo velikansko zalogo zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečkz in otroke   — /Najnovejša konfekcija za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba, /fajmjje cene.
mm mm
Najcenejše In na]boljše se nakupi :;
Vil        e e al vv«
1
a»
3128
v trgovini papirja
Iv. Bonača v LJubljani,
Selenburgova ulica (nasproti glavne poite)
Bj^toUdaa peitreib«. - Blago nalboliie vrste v n«|ve6]i lsfeorl
S
fceri. ■
mmm
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. septembra: Bernardina Kastelie, knrjaefna luVrka, 7 mesecev, Streliška uliea 15. — Fran Ro-gier. sin tiskarni&kegn knjigovodje, :] leta, Strrdiska ulici 15. — Rudolf Justin, rejenee, 7 meseeev, Poljanski eesta i!). — Viktor Zupaneie, re-
jenee, S meaeea, Rožna uliea 8.
Dne 1H. septembra: Melhijor Anton Stražišar, posestnik, 54 let, Krakovska uliea 1.
Dne 17. septembra: Viktor Blaž, železniškega uslužbenca sin, S mesecev, Dolenjska eesta ID. — Marijana Ramovš, mestna ubojra, *4 let. .Tapije vri u'ica 2. — Cecilija Bordajs, iona nadpaznika prisilno delavnice, 58 let,   Pred pnilami 21.   —   Gabri i«'1
1'us't, kljntevsioarski ri mojstra lin, V/.j leta, Ilovica 58.
Meteoroiooično Nnflfc
Učenec
iz dobre biše 80 takoj sprejme pri tvrdki Ford* Škof, trgovina z mešanim blagom v Slov. Gradcu. 3159
V:Sins m        ner f«i   "%t — .
.    travki tlak  ** ■•> n
o 1— C-* 05	trn Opazovanja	Stanje barometra VMM	2C» s 5 i- a	i >	Nebo
IS	2. pop.	737 6	170	pr m.svzh	del. oblač.
	9. zv.	7387	10-4	^ szah.	jasno
n	7. zj.	739 3	74	si. jvzh.	del oblač.
Siednja vcerajinia temperatura 11"9 , norm. 14 5'   Padavin.-;*  24 uraliOO0 mm.
se ceno prodajo.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3204
Povsem izvežban
3206
solicitator
v  odvetniških  in   notarskih zadevah
spremeni službo.
Naslov na upravništvo »Slov. Naroda«.
na najbolj prometnem prostoru v Ljubljani,   pripraven   tudi za vsako obrt,
se tskei z ouravoali im mw odda.
Pisma postno ležeče pod „Lokal".
Ji
^Belokranfaki Sokol11 v M
t! ki naaaaja«     je umrl v soboto | 16. sentrmbra po dol^i mučni bolezni dolgoletni član in prvi podna-čelni?- 3210 ¥X
€M1 Fras-
Pogreb bo v ponedeljek, dr. 18. septembra ob 4 uri popoludn*
ODBOR.
izurien v vrtnarstru /a zelenjavo in cveti ce se spreJRlO pri ribniški graščini 3211 Ponudbe je nasloviti na Oskrb-ništvo graSćine v Ribnici, Dolenjsko. Plača m drugo po dogovoru.
===== z vsemi pripravami =
:: se prostovoljno proda. ::
Vpeljana je tudi za eksport na Češko in Moravsko. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Ceno se odda v novi niši cb poti
V ROŽEIO dolino dvoje stanovanj in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopainico in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K stanovanju spada tudi del vrta. Odda se za november- 3214 Več 5p izve r>n blagajniku Kranjske stavbinske družbe.
Zelo uriponDjiio je
J da se pregleda pred nakupom raznovrstnih 5 porabnih in darilnih predmetov moj bo-l gato ilustrovani glavni katalog z ca 40(30 j slikami, katerega pošljem na zahtevo : vsakomur   zastonj   in  poštnine prosto.
C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št. 1169, Češko
E5če se spreten
za plesne vaje, ki se vrše vsako nedeljo in praznik popoludne Piača po dogovoiu, takojšnje ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 3213
Proda se
iz   proste   roke  po   dogovoru lepo parcelirano
posestvo
obstoječe iz nove enonad=tropne hiše, urejene za  verjo  trgovino   in zraven
zembišče.  —   Več se  izve  pri lastnic;
Ani Strenčar, posestnici in gostil ni čarki v Mozirju. 3207
Privatni plesni pouk.
Usojam se p. n. občinstvu javljati, de sem dospel v Ljubljano in da s 1, oktobrom pričnem s plesnim poukom.
Posebne ure za vse stare in moderne plesove po lahki in hitro pri-učljivi metodi se daje vsak čas dneva.
Priporočam se velesl. društvom, klubom in rodbinam in prosim pravočasne prijave, da lahko določim poučne dni, ker sem že na več krajih prevzel pouk
Prijave in vpisovanja vsak dan od U,—12. dopoldne in od J.— 4. popoldne v hotelu r,pri Slona11, soba št. 73. 3203
Z velespostovanjem
Ginlio Morterra
avtor, plesni nćitel).
g. f. jurasek, trgovec s klavirji
LJubljana, Poljanska cesta 13/L Klavir, pianino in harmonij
trpežen in dober, kupimo edino le, ako
1. Blagovolite si ogledati bogato zalogo naj-slovitejših instrumentov, 0. T. Juraska, prvega in edinega slovenskega vgiaše-valca in trgovca s klavirji v Ljubljani.
2. Varujte se kričečih inseratov tvrdk, ki so navadno malo ali nič zmožne.
3 Ne glejte na jezično umetnost trgovca, nego opazujte blagoglasnost instrumenta.
4. Ne pustite, da pri izbiri trgovec sam igra, ker on slabe glasove izpusti in tudi na slab instrument lepo zaigra.
5. Pri nakupu poskušajte instrument sami in sicer v posameznih tipkah ne po komadih, da poznate enakomerno in mehko barvo hromatike.
se strogo ravnamo po sledečih točkah
6. Ne glejte na ceno, raje na dobro blage
7. Pred nakupom instrumenta vprašajte \ vseh ljubljanskih trgovinah te stroke.
8. Vzemite na znanje, da je v Ljubljani trgovcev s klavirji.
9. Priporočajte vedno in povsod pravo slovensko koncesionirano tvrdko Jurasek.
10 Kupujte klavirje, pianine in harmonija pri edini slovenski tvrdki Jurasek, ku dobite desetletno pismena garancijo.
Slavnemu občinstvu priporoča svoje klavirje, pianine in harmonije, dobre, trpežne in po solidnih cenah tvrdka 3208
G. F. Jurasek, Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
3160
Radka prilika!
1 najini te da dolro iftta
špecerijska trgovine
z lepim  stanovanjem. — Vefi pov-. MHkovič,  Mest« pri LJubljani, j
H iskra kavo, aaorablla aajraje „pravoga :Pr aacka:M s kavalm mlin-ekon, U sa iiaeleje temeljem največje skrb-s  aostt le dolgo let v zagrebški to varal, s
ia izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Krompir
-: brezhiben, lep ter prebran
kupuje v vsak množini tvrdka 3v. fi. Jtartmann naslednik fi. Jomažič
Ljubljana, Marije Terezije cesta.
A 257 11-6
3193
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Št. Lenartu na Štajerskem, oddelek I. naj vsi  tisti,   katerim  gre  kot upaikom  kaka  terjatev  do  zapuščine dae
7. septembra 1911 umrlega
posestnika Janeza Majhen iz Žiharc
zapustivšega naredbo posledni? volje, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 3. oktobra 1911, popoludne ob 3. uri, ali pa naj do
tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaijne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica
C. kr. okrajno sodišče Št. Lenart na Štajerskem
oddelek I. dne 14. septembra 1911.
T Največje podjetje konfekcijske stroke le
ogromna trgovina
, Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg  štev. 5
ačetko
nad 30.000 kom. svežega blaga
= po najnižjih cenah z=
nad
L
in to : 3205 5000 kom. najfinejših oblek za gospode
2000    »    najfinejših površnikov, športnih in zimskih sukeoj »    3000    » pelerin
a    2000    »   posameznih hlač in telovnikov »    3000    »   oblek za dečke in otroke
a 15000 » najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Solidna postrežba! Priznano nizke cena!
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica in svetlollkainica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::      Udno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe 9  brisalke,  prti.   prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::   ::     poskušnja vsakega zadovoljila.     :: :: ¥zo aci  urim. it AzroiiA-a »•
prodaja ia pošilja po pottien imetji Iv. Bonač v Ljubljani
—- -'- -  .liki a
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrainovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica.
Zlasti je  ugodno  zavarovanje aa doživetje In smrt z manjlajočimi se 94 vplačili.
▼ sredini mesta, ki obstoji ie dolgo let. Režijski  stroški majhni  — Naslov
L Urita, Tolpabo-Opatija. 3170
Mlada perutnina 1. 1911.
Franko aa vsako postajo, dospe lajaučeeo žive 20 velikih, debelih piščancev za pečenje K 19-50 12 „     orjaških rac      .      K 21*50
• • .    gosi      »      K 23*—
Frasko po povzetje dobavlja Josip Major, Skakat ttev. 14. 3198
Ma C0]Z0Ti cesti v bližini obrtne Šole in realke M Oddda takoj alt
!  poineje velika, lepo meblovana
mesečna soba
a posebnim vbodom.
Več se izve v I. nadstropju Štev. 9a 3135
Prodajalka
zmožna voditi  večjo podružnico, naj manj  25 let stara, v vseh strokah tr govine izvežbana, vešča slovenskega in nemškega ieztka, no takoj Sprefme
pri tvrdkt Lndovika Smoleta, Sevnica, »tajersko. 3182
Iščei
vzgojiteljico
svev m a hčerkama Pogoj je znanje laŠčine. Absolvirane učiteljske kan* dtdatinje, zmožne poučevati klavir, imajo prednost Plača in vse drugo po dogovoru. Dr« Aatoa SchUfrer, Ribnica, Kranjsko. 3210
kako hiša, posestvo Itd.
ima sedaj najbolj ugoden čas in pribko. Obrne naj se na
konceslontrano pisarno
Peter jKateliča, Ijubljana.
Škofijska nllca it. 10. 3202
il
ima oddati
Ponudbe na naslov
Josip Bo£16 trgovec, Celovec, Bel-laika cesta 14. 3162
z dne 23. moja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
S   mfihtiim propisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _
ras vezan IIN?, po poeti S ■ SO v.
Ma kijiiaru i LjiHjaii.
Na drobno!
Na debelo!
ne šolske potrebščine, ter ne šibke zvezke in prepiranje
po  najnižjih  cenah  brez  konkurence priporoča
Fr. Iglic
Ljubljana. Mestni trg št. 11—12.
E 276 11-5 330/11-5
3199
Dražbeni oklic.
Pri spodaj oznamenjeni sedniji v izbi štev. 4, bo
1. ) hm 3. oktobra 1911, dopoludne ob 10 uri,
dražba posestva vio/., št. 25 k. o. Vel. Lašče, obstoječega iz zidane hiše, hleva, kašče, skednja, kozolca, več njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, s pritiklino vred, ki sestoji iz nekaj gospodarskega orodja.
Nepremičnini je določena vrednost na 17.300 K, pritiklini na 34 K; najmanjši ponudek znaša 11.556 K; pod tem zneskom se ne prodaja.
2. } Sne 17. oktobra 1911, dopoludne ob 10. uri,
draiba posestva tki. štev. 103 in 267 k. o. Mlaka in vlož. štev. 457 k. o. Dvorska vas, obstoječega iz dveh hiš, žage, hleva, skednja, kozolca, vrta, več njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, s pritiklino vred, .\  A ki sestoji iz nekaj gospodarskega orodja. .\
Nepremičnini je določena vrednost na 25 050 K, pritiklini na 285 K.
Najmanjši ponudek znaša 16890 K, pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjiini izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Št. 4 med  opravilnimi urami.
C. kr. okrajna sodnija Velike Lašče, oddelek II.,
dne 7. septembra 1911.
za ljudske in srednje sole, učiteljišče ln licej, za obrtne w    ln strokovne šole m
ima v najnovejših izdajah
v zalogi
v Ljubljani.
v Prešernovi ulici štev. 7.
laadl a 1S.7SUSM4. —
Fe velikosti draga najemaš zavarevalaka
la kapnaUie m UMH.NHL
ssie drtave i v stih ari
tamn ntotti i IMd
čigar pisarne so v
lastnefbari hiS
i festi ni itn. 11
Zavara}« poslopja ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Is čistega dobička izdatno podporo v narodne ia obcaokoristae namene.
55
34
6
9D
TB
61
22
75
32
Keil" lok
Kcil-or« bel« g lana xa ■■Hikn ariie Ktil-evs ve&čeaa peste is ftarkete .
se ▼
M . 4t .
Keil-ev lak is sszlatenje tkrirtv Keil-o? lak za sla« Bike v vseh barvan Keil-ot« teste ze ČctIjc...... M .
2921       Dobiva se vedno pri Leskovicu * Medinu v Ljubljani.
Postotna: Anton Ditrich. Idrija: Valentin Laaajne. 6rBon*et|s Anton Zsrc Škofje Loka: Matej Žigon. Kamnik: Edvard Hejek. Kranj: Franc Doleti. ~ Radovljica: Oton Human.    Novo mesto s Ivan Picek.    Kočevje: Franc Loy.
„Z" svetiljka
ie naizmožneifa in najvarnejša vseh električnih sveti.
?843 Zaloga in prodala:
Franc Železnik, Ljubljana, Sodna ulica 6/1.
Far'cr
Engllsh lessons
DsU mati nov* ulice, št« 7« Proda mm do»<*v lotosa, ta stara
trgovina \
3180
f.
stoječa tik farne cerkve — Več pove Vidali v Mengšu  štev. 57.
lepo stanovanje
obstoječe iz 4 sob, shrambe, kuhinje s prtiklinami v I. nadstr. SelenbuT« gOVa Ulica Št. 6a z lepim razgledom v to u>ico in Knntlovo ulico mm Odda
s 1« novembrom t. i.
Vpraša se ravnotam pri hišnem posestniku. 3190
■■pajte bi SeusteTonfte
It v
je najboljši.
Glma zalega pri Prvi .lev. zalogi taja in roma na libelo v Ljebljanl Rožna oliu itn. 41.
13
t o
Tehnična  pisarna   in  stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlft
f Šolske knjige)
B za vse Sole -
v najnovejših predpisanih  izdajah ter
vse šolske potrebščine
8       v   najboljši   kakovosti   priporoča po
—   _ zmernih cenah
vina
3801
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Mtm izitiltn rab mt iilrtn in sroiaconov, strokovni znanstveni iziiti. prevzelja ziiileb.,
L ili.il    V/UUUli -— jm»
iVENTNER!
Mišni posestnik v Vizinadi na progi blizu Poreča (Parenzo) v Istri,
ieli oddati v najem ob času trgatve vinsko klet, sode in vso pripravo  za  izdelovanje vida.
Dotičnik, ki želi kupiti grozdje okolu Vizinade, ima lepo priložnost. 3179
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
HMlSttafc!
Iz hrastovega lesa, prav močni -g
:-:   in nekatere skoraj nove od    56 —    100 litrov
m   200 —    400 „ 3177      „   600 — 1000
Vso
na tukajšnjih in zunanji učnih zavodih vpeljane
jj šolske knjige jj
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovin! s Knjigami in liiii ur £ l||l,M"
»s  Ljubljana, Kongresni trg 2. «■
^g^T Seznami učni'i knjig se dobivajo zastonj. *^OS a^^f
WŠ>*m m sgg asi nsnsas) nasna aan m ssjžfcfr ^araisa^nB^asnsaataasfsnf mf*®9
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceiijskega, ■ ■.   koroptoarskeecga, ris?irskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■ .
najboljše kakovosti ta po itafnižfih ceaah.
Pisalne in risalne Črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
h.
kancelijski, konceptni, ministrski Jn trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj;  mali  in veliki  oktav za  navadna pisma, barvasti papir in papir za zaviianie.
Trgovske knjige
vseli vrst od aajpriprostejŠih do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
peresa. držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprosteiše in najfinejše, črne, vijolča^te in barvaste.
Šolske mape
iz platn.'.   n vi usnja ter jcrrrterta   .a knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papinem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, sa dame In za gospode, za navadno rabo m tud. za darila«
Albumi
za slike, razglednice m poezije.
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
jfarodna knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
- ----- vseh sistemov ■ • ■ ■ m m
po tova niskih cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč   zavitke,   vi ritnice,   oznanila, faktore, trgovska pisma itd itd.
Lastnina in tisk »»Narodne tiskarne*
4
3A
W/*