Liudska ali vvnarodna šola Domači listi mi pripovedujejo, da je to vprašanje zdaj pri nas aktualno. Da je dan ukaz, da je šola samo »ljudska«, ne pa »narodna«. In da se politične »partije« kregajo o tem, ali naj bo »ljudska« ali »narodna«. Meni, ki živim »izven sredine«, se zdi vse to celo nekam smešno. In povem, zakaj. Ko sem začel v Ljubljani hoditi v šolo, sem hodil v »ljudsko« šolo. Kot učitelj pa sem služboval samo na bivšem Štajerskem in sem bil zmeraj v »narodni« šoli. Jezikoslovec nisem, »prav6pisov« ne morem izdajati, pač pa sem tako-le poslušal razlike v jeziku in sem se časih le kaj naučil. Ko pa sem te dni čital prepire o »ljudski« in »narodni« šoli, sem se hotel še prepričati, kaj pravita o tem naša slovarja, Wolfov in Pleteršnikov. In sem n. pr. našel, da je pri Wolfu izraz »ljudski« identičen z izrazom »narodni«: »ljudski pevec« je »narodni pevec« ali kratko »pevec«; »ljudska igra« je »narodna igra«: »ljudska pripovedka« je »narodna pripovedka«; »ljudska šola« pa je »šola na kmetih«. Zmeraj je nemški »Volks« po slovensko »ljudski« ali pa »narodni«. Samo pri besedi »Volkshaufen« ni razlike. Kogar zanima, kako se to reče po slovensko, naj pogleda v Wolfu. Pri Pleteršniku pa beremo, da pomeni »ljudski«: »1) Menschen-, (Cig., Jan., nk.); ljudski strah, Menschenfurcht, (C); ljudska drhal, der Pobel. (C); ljudsko delo, das Menschenwerk, (C); — 2) Volks-, (Mur., Cig., Jan., nk.): ljudske učilnice (šole), Volksschulen, (Levst, Nauk, nk.); ljudski starejšina, der Volksalteste, (Ravn); — 3) leutselig, (C); on je tako ljudski, (Gor.); on je preveč ljudski, zato nima nič, (Z.); (izgovarja se na Gor. »leški«); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, (Dalm.); gledati po ljudskih ženah, (Dalm.); v ljudski deželi, (Dalm.); na ljudske stroške, (Cig.); posestvo je prešlo v ljudske roke, (Zv.); ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, (Polj.).« — In še pomenijo nemške sestavljenke s »Volks-« po Miklošiču in Cafu »ljudstven«. Kakor rečeno, nisem jezikoslovec in nisem poklican, da bi pisal slovenske pravopise. Ampak sem kot učitelj na Štajerskem prav dobro razumel, zakaj so bili tam že od nekdaj na šolah napisi »Narodna šola« in ne »Ljudska šola«. Zato, ker tamkaj »ljudski« pomeni »tuj«, kar je pri nas povedal že Dalmatin in kar so označili tudi Miklošič in Caf in dr. In tako rabijo ta izraz med ljudstvom še daleč južno-zahodno od pravih »Prlekov«, t. j. potomcev Panonskih Slovencev. Zato so pred vojno bile »ljudske šole« po Spodnjem Štajerskem šulferajnske »Volksschulen«. V pomenu »tuj« pa je izraz »ljudski« tudi v rabi Goričanom in Vipavcem in Kraševcem. In se je za »narod« in »narodne« krepko potegnil Ivan Cankar posebno v »Predgovoru« k »Gospe Judit« in je napisal knjigo »Za narodni blagor«, čeprav bi v obeh primerih brez skrbi pisal »ljudski« namesto »narodni«. No, on je že vedel, zakaj je tako pisal. Jaz pa vem, zakaj to-le pripovedujem. Zato, ker se mi po vsem tem zelo zdi, da se vračamo v čase, ko ie Prešeren moral napisati svoj sonet o kaši. P. Flere.