SLOVENEC Političen list za "slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemži nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. čsUtev. 284. V Ljubljani, v sredo 12. decembra 1894. Letixilt XXII. Kapitalizem in — kmečki stan. Organizacija kmečkega stanu je jedna naših prvih domoljubnih dolžnostij. Sto- in stokrat smo že slišali in tudi sami ponavljali, da je kmet najtrdnejši steber v državi in da se vzlasti naš narod brez kmečkega stanu niti mislili ne more. Govorilo se je res že dovolj; čas je, da se prične delovanje. Nikakor ne preziramo tega. kar se je dozdaj storilo. Kmetijska družba, deželni zbor in tudi država je sem pa tja že kaj storila za kmeta. Toda kaj nam vse to pomaga v sedanji sebično razkosani družbi. Dokler ne prično kmetje res skupaj držati, dokler ne prešine zadnjega moža med njimi čut solidarnosti, čut stanovske samozavesti in vzajemnosti, bodo vsi pripomočki brez stalnih vspehov. Z jedno besedo : Dokler se kmečki stan ne organizuje, se ne bo izkopal ; morda si podaljša za nekaj časa obstanek, toda brez organizacije ga čaka neizogiben pogin v žrelu velikega kapitala. Mi smo v tem oziru s socijalnimi demokrati jednega mnenja. Ako pojde tako dalje, je zastonj vsako jadikovanje, zastonj vsaka še tako lepo ele-gično sestavljena žalostinka' kmečki stan mora propasti. Zadnjih štirideset let ni samo nebrojno kmečkih posestnikov izginolo v pozabljeni četi brezimenskega proletarijata in še izginjajo, ni samo vse posestvo se grozovito zadolžilo, niso prišli samo pridelki v odvisnost od zlatih brezdomovincev velikih kapitalistov, ni samo država s svojimi carinskimi, davčnimi in sploh gospodarskimi vredbami kopala jame kmečkemu stanu in ga izročala socijalno in politično ua milost in nemilost denarnim mogotcem, veliki industri|i in prekanjenim špekulautom, marveč vrednost posestva samega je dobila isti zua-čaj, kakor premakljivi kapital. Dalje na slabem potu že ne moremo več iti. Gospodarski nazori naše kapitalistične produkcije smatrajo posestvo, kakor premično blago, kakor kapital, ki je naložiš v hranilnici ali v kakem drugem plodonosnern podjetju. Vse, tudi posestva se pri nas merijo, cenijo in brojijo kakor premični kapital. Ta premični kapital je tako s silo uropal pridelkom, ki jih proizvaja zemlja, njihovo ceno. Duhovito je razkrojil Marks (Kapital I.) to smer kapitalistične produkcije, trddč, da menjava vrednost blaga nima v sebi niti trohice rabne vrednosti; t. j. da pri kupčiji in prodaji prav ničesar ne določuje uporabna lastnost blaga, marveč samo troški proizvajanja ali delo. Ne gleda se tedaj na to, v koliko je kaka stvar sposobna zadovoljiti kako človekovo potrebo, marveč ceni se samo po produkcijskem razmerju njenem do druzega blags. Naša doba ne vprašuje, je-li si sit, je-li si dobro oblečen, marveč samo to vprašuje, koliko je v produkciji vredno tisto, kar ješ in s čimer se oblačiš. Zato so posestva izgubila svoj naravni značaj; ne eeni jih nikdo več kot jedini vse preživljajoči kapital, ki ga ohranja in oživlja Stvarnikova vsegamogočnost; marveč stavijo se pod mrtvi denar. Posestvo ničesar ne nese, resnice tega stavka se v našem času zaveda vsak od velikega posestnika do zadnjega kočarja, ki v rebri pase jedino svojo kozo. Toda pri tem pa ostane še vedno resnično, da zemlja rodi za vse, da posestvo vse hrani, vse vzdržuje. Brez zemljiških pridelkov obstanejo tvornice vkljub milijonom delniškega kapitala, vse čudovito vstrojstvo velike industrije na mah utihne vkljub največjim tehniškim znajdbam ; brez njih ugasne življenje in človeški rod se lakote v prah sesede. Tako tedaj res obstaje nepojmljivo protislovje mej dvema resničnima stavkoma: Z e m 1 j a n i č ne nese in zemlja nosi vse. Pojmovati je moremo le v kapitalističnem gospodarstvu naše dobe. Ce nese kako posestvo na leto 1000 gld., se broji ta svota kot obresti od kapitala, ki je v posestvu. Če je obrestna mera visoka, bo tedaj kapital v posestvu manj vreden, če bo nizka — več. Pri petodstotui obrestni meri ima vrednosti 20.000 gd., pri štiriodstotni 25.000 gld. Cim bolj pada torej obrestna mera, tem bolj se draži posestvo, dasi so pridelki primeroma jednaki. S tem se množi velika nevarnost. Kmečki posestniki bodo tem laglje delali dolg, čim nižja bo obrestna mera, iu čim bolj se bo tako umetnim potom podražila vrednost posestva. Dolžnost vsacega domoljuba pa je skrbeti zato, da kmetu ne bo treba delati dolgov. Vsi kreditni zavodi skupaj, ako so samo obročki v kapitalistični verigi, t. j. ako svoj denar posojajo posestvom zato, da se jim obrestuje, ne meneč se sicer za kmečki stan in njegov obstoj, so slabi in morda le bolj zavirajo rešitev kmečkega stanu, nego jo povspešujejo. — Zato mu pomore le taka organizacija, ki ne bo tičala od vrha do tal v kapitalizmu. Državni zbor. Dunaj, 11. decembra. Volilna reforma. Danes je imel odsek za volilno reformo zopet sejo. K u t o v s k i je kot prvi govornik konštatoval, da so vse koalicijske stranke se sporazumele o tem, da je z vladnim programom natančno načrtano, koliko se sme največ, koliko pa tudi najmanj dovoliti. Kateremu te meje ne zadoščajo, ni pri koaliciji. Tako se ima izključiti občna volilna pravica LISTEK Knjige dražbe sv. Mohorja za leto 1895. (Dalje) V. Slovenske Večernice; 48. zvezek. Najbolj zaželene med Mohorjani so gotovo „Slovenske Večernice". Letošnji osem in štirideseti zvezek ne podaja bralcem samo jedne daljše povesti, marveč se odlikuje z raznovrstno vsebino. 1. Na prvem mestu je zanimiva razprava: „Turki naslovenskemŠtajerskem" (sp. M. Slekovec). V dva iu petdeset strani zavzenaa-jočem spisu nam je podal g. pisatelj štiri in trideset turških navalov v zeleni Štajer. Pazljivi bralec se bode zgrozil nad okrutnostjo turško. Tretjo žalostno stoletnico so praznovali štajerski Slovenci 1. 1596., a še je poteklo dvajset let pred zadnjim navalom. V predgovoru nam obeta g. pisatelj nekako podobo o turških navalih v slovenski Štajer. Spolnil je svojo obljubo še prenatančno. Kajti v prvi polovici svojega spisa nam je podal v malem zgodovino vseh slovenskih kronovin. Bralec že meni, da ni umel prav naslova. Se manjše važnosti za štajersko zgodovino v tem obsegu so uasledstveni prepiri na Ogerskem (I. 1439—1444) ali dogodki v Albaniji. Nadalje se premalo povdarja požrtvovalnost štajerskih stanov. Koliko krepkih mladeničev in koliko denarja je daroval slovenski narod na altar domovine, da bi odvrnil pretečo nevarnost. In v kateri namen so se porabile nabrane svote? Je-li peljal Friderik IV. slovenske čete v boj zoper krutega sovražnika krščanske vere? Z obžalovanjem moramo povedati, da se je vse porabilo v druge namene. Slovenski narod se je moral sam braniti kljub premnogim žrtvam. Cesarju Maksimilijanu I. je nasledoval vnuk Karol V. Dedne kronovine je izročil svojemu bratu Ferdinandu 1. 1521., čegar potomci še dandanes slavno vladajo v Avstri|i. Zakaj ni omenil g. pisatelj tega prevažnega dogodka? Prvo obleganje dunajskega mesta se popisuje dokaj natančno. Zakaj ni navedel gosp. pisatelj še ogromnih svot, koje so privolili štajerski stanovi v Gradcu? (Glej Letopis Matice Slovenske 1. 1871 str. 118. ali Muchar, Gesch. der Steiermark VIII. 369). Deželna vojska se je zbirala v Bruck-u, Filr-steufeldu, Radgoni in Ptuju. Prosili so Štajerci kralja Ferdinanda, naj skrbi za izvedene vojake, premetene vohune, hrano i. t. d. Vsega tega ni nevedel gosp. pisatelj iz porabljenih virov. Cesar Maksimilijan II. je izročil voditeljstvo vojaške krajine bratu Karolu II., ki je vladal v No-| tranji Avstriji. Weiss (Weltgeschichte, Neuzeit, IV.a str. 598, izdaja leta 1870) omenja, da so plačali Štajerci 200.000 gld. za utrdbo Karlovca. Tudi Gradec je dobil nove okope in nova vrata. Leta 1576 so obljubili štajerski, kranjski in koroški stanovi v Bruck-u letni donesek 548.205 gld. za vzdržavanje obmejnih trdnjav. Štajerci sami so obljubili polovico, če se jim dovoli prosto veroizpovedanje. V drugi polovici je navedenih več dogodbic, ki zakrivajo preveliko množico letnic. Gotovo bode čital priprosti bralec z večjim zanimanjem zgodovino turških navalov v XVII. stoletju, ker mu bode umljivejša, od zgodovine prvih dveh. Hvaležni smo lahko g. Slekovcu na tem spisu, čeprav ni posebno prikladen za ^Slovenske Večernice". Slovensko ljudstvo prebira le tedaj rado zgodovinska dela, kedar so polna raznih dogodbic. Sta retovo „Občno zgodovino" cenijo na deželi pred vsem radi zgodovinskih povestic. Spis, ki tako zelo zanima naše ljudstvo, kakor ravno o turških bojih, ne sme biti preveč napolnjen s številkami in tujimi imeni. Povesti „Miklova Zala, Juri Kozjak ali Mati Božja dobrega sveta" tudi popisujejo te žalostne čase. S kakošnim veseljem prebira ljudstvo te spise. Mnogo sposobnejši bi bil ta spis za Matico Slovensko kot nekako nadaljevanje Parapat-ovega spisa: „T u r š k i boji v XV. i n XVI. stoletju sposobnim ozirom na Slovence" (Letopis I. 1871, str. 1—159). Predelati in popolniti bi sicer iz skupnega programa. Ta stranka tudi ne želi, da bi se politična nasprotja še poostrila. Da se pa more izvesti volilna reforma, morajo se vse stranke odreči po kaki čisti pridobitvi, jedna stranska ne sme škodovati drugi. Nobena volilna reforma ni mogoča le zaradi obstanka koalicije, pa tudi nobena, ki bi kaki stranki naravnost koristila. Tiste ljudi, ki dobe volilno pravico na novo, ni jemati v poštev, kajti nikdo ne ve, kam se obrnejo. On je prepričan, da mora propasti vsaka volilna reforma, ko bi se hoteli novi elementi uvrstiti v sedanje volilne skupine. Na tem je padla Taaffejeva volilna reforma. Nadalje je govornik proti tistim, ki se boje duševnega proletarijata. Temu se lahko s tem odpomore, da se določi, da le tisti absolventi raznih srednjih šol dobijo volilno pravico, kateri so že bili jedno leto v kakem praktičnem poklicu. On je proti zadružni organizaciji. S tem bi se podrl sedanji zgodovinski kurijatni sistem. Nova kurija pa ne bode nevarna. Zaradi tega, da se da nekaterim znova volilna pravica, se ne sme podirati, kar je zgodovinski nastalo. Dr. G r e g o r ec se je izjavil v imenu jugo slovanskih poslancev, ki so zunaj koalicije, da je sedanji volilni red krivičen kmečkim občinam zlasti Slovanom. Najbolj bi se temu odpomoglo z občno kolikor je moč jednako volilno pravico. Govornik je za to, da se volilna reforma kolikor je moč daleč raztegne v sedanjih volilnih skupinah in sicer : 1. na vse davkoplačevalce, 2. na vse zavarovanja dolžne delavce, 3. na vse moške državljane, ki se morejo izkazati z neko gotovo omiko. Ti volilci naj ne volijo v novi. temveč v dosedanjih skupinah. Njegova stranka je proti predlogam dr. Rutovskega in dr. Baernreitherja. S stališča Slovencev je govornik proti temu, da bi deželni zbori volili poslance za državni zbor. Poslanec Hagenhofer je proti občni volilni pravici, ker bi po njegovem mnenju bila v škodo kmetskemu stanu. Poleg delavcem se mora volilna pravica dovoliti tudi majhnim davkoplačevalcem, ki se pa ne smejo uvrstiti v delavsko kurijo. Zs direktne volitve v kmetskih občinah je on samo, ako se bode volilo v vsaki občini. Dr. Pattai tudi ni zato, da bi mali davkoplačevalci se uvrstili delavsko kurijo. Knez Sch warzenberg je zato, naj bi se oziralo na deželno avtonomijo. Sicer se pa za volilno reformo tako ne mudi, da bi vsekako že sedaj morali nekaj skleniti. Lahko se še več let vlada brez volilno reforme. On je proti občni jednaki in neposredni volilni pravici. Ohrani naj se zastopstvo interesov sedanjega volilnega reda. Gleda naj se, da se sedanjim volilcem ne škoduje. Pred vsem se pa sme volilno reformo izvesti le v sporazumljenju koaliranih strank. On je za delavske zbornice. Potem je govornik razvil popolnoma nov sistem, glede na volitev v sedanjih kurijah. Volilo naj bi se po volilnih možeh. Vsak volilni razred za občinske volitve naj bi volil jednako število volilnih mož. Ti volilni mo^je naj bi volili poslanca. Ce bi v mestih ne hoteli indirektnih volitev , naj bi pa volili posamezni razredi volilcev kurijativno poslanca. Voljen bi bil tisti, za katerega bi glasovala dva razreda. Nato se je seja zaključila in volil pododsek desetih članov. Konservativci so želeli, da se voli v pododsek dvanajst članov, da bodo zastopane tudi nekoalicijske stranke, a se je njih predlog odklonil. Politični pregled. V Ljubljani, 12. decembra. Volilna reforma. Glasilo poljskih konservativnih plemenitašev „Czas" očita koaliciji, da nobene večje stvari ne izvrši v državnem zboru , da sploh še ni nikdar državni zbor tako malo delal, kakor sedaj. Potem pa hudo prijemlje poljske poslance, da vlado podpirajo pri volilni reformi. Ta list misli, da bi Poljaki ne smeli podpirati nobene druge volilne reforme, kakor tako, da se vrne deželnim zborom pravica voliti državne poslance. Ta nasvet poljskega plemenitaškega glasila pač ne bode imel drugega vpliva, da bode vprašanje o volilni reformi nekaj zmedel. Nekateri poljski poslanci se le utegnejo okleniti tega nasveta in se bode vsled tega mej Poljaki v tej zadevi povekšala nesloga. Lorberja, liberalnega poslanca ljubenske mestne skupine, še ni v zbornici poslancev. Govori se, da je nevarno zbolel in menda že naznanil predsedstvu poslanske zbornice, da odloži svoj mandat. Ce se to potrdi, bode za liberalce to hud udarec. Pri novi volitvi najbrž ne bodo več zmagali. Lorberju je k zmagi pripomoglo mnogo osebnih prijateljev. Pri volitvi se je pa tudi močno pritiskalo. Pri drugi volitvi bi se pa tako sredstvo najbrž ne obneslo. To. je pa zadnji liberalni ljudski maudat na Štajarskem. Druge mandate so liberalcem že vse vzele druge stranke. Kdo bi si bil mislil, da bode liberalcem slava tako hitro izginila. Ljudstvo spoznava, da mu liberalno gospodstvo ni v korist. Sankcijo cerkvenih političnih zakonov hočejo si dobro izkoristiti ogerski liberalci. Začeli so po vsej deželi veliko agitacijo, da se pošlje vladarju zahvalo, ker je potrdil omenjene zakone. Povsod se nabirajo podpisi. Vse to pa ima očividen namen, svetu pokazati, da je narod za liberalno postavo-dajo iu tako pritiskati na gospodsko zbornico, da vsprejme še ostali dve predlogi. Po mestih se prirejajo v ta namen tudi velike demonstracije. Od vseh stranij prihajajo telegrami, kako je povsod prebivalstvo sankcijo z veseljem pozdravilo. Da je vse to umetno napravljeno, ni nobene dvojbe. V tem slučaju so pa liberalci zaradi tega na boljem, ker katoličani ne morejo nasproti demonstrovati, ker bi se take demonstracije le prerade tolmačile, kakor da so naperjene proti vladariu. Da so v agitaciji in demonstraciji liberalci mojstri, o tem smo se že prepričali. Položaj na Ogerskem. Veliko veselje je mej liberalci iu židi v Budimpešti da so tri njih trebalo ves spis, a hvaležni bodo vsi pisatelju, ki bode nadaljeval Parapat-ovo delo. 2. Pogrebna morju. (Povest. — Spisal Fridolin Kavčič.) Vsebina temu spisu je sledeča: Pomorski kapitan Druškovič pripoveduje prijatelju, kako je naletela ladija „Adrija", kateri je bil on krmar, na zapuščeno švedsko jadralko. V njej je našel Druškovič mrtvo mater in živo dete. To je vzel na ladijo. Ali dolgo se niso kratkočasili z ljubeznivim otrokom usmiljeni mornarji. Nekega jutra jame ga zvijati krč in mali „Olaf" odpotuje po kratki bolezni k svoji materi. Lepo se poslove mornarji od svojega ljubljenca, predno ga spuste v morsko globočino. Ta spis ne zasluži imena povesti. V njem se nam popisuje samo dogodek brez vsake spletke. Ideja je prav lepa. Pisatelj nam hoče pokazati z zgledom, da ostanejo mornarji dobrosrčni in verni, akoravno na svojih potovanjih občujejo z raznovrstnimi ljudmi. 3. Poljudna razprava g. Strukelj-eva : »Spanje in sanje" (str. 64—83) bode gotovo vsakemu ugajala. Pisana je tako mikavno, da ne bode preje odložil bralec knjige, dokler ni prebral tega šaljivo-poučnega spisa. Vsakemu je vsebina večinoma znana iz lastne skušnje. Kako se zaspi in kako sanjamo, tega še niso zvedeli dušeslovci. Zato nam tega ni mogel povedati pisatelj. Ravnajmo se tudi mi po zgledu sv. Leopolda in nikdar ne pojdimo spat nepripravljeni na smrt — najdaljše spanje. Jezik g. pisatelja jako ugaja. Bere se gladko iu z velikim zanimanjem. Na str. 81. beremo: „Kruh že spi". Bolje bi bilo: kruh š e spi. Pomen je namreč ta : Ojroci naj bodo tiho, ker še spi kruh. Kedar pride čas za malico, bode se zbudil. 4. Vmes je pesmica: »Zvečer* (P. Gregorc), ki nam ne pove nič novega; no pa je dobro, da se ta resnica pogosto vabi v spomin. 5. Velik del »Slovenskih Večernic" zavzema povest .Cujte in molite da ne padetev skušnjavo" (spisal Žaljski). Vsebina te daljše povesti (str. 84—127) je kratka: Pavle, trgovski učenec pri Antonu Smrekarju, hiti neke nedelje popoludne k službi božji. Med potom ga zvabi znanec Mušič v gostilno, kjer pijeta do večera. S tem prestopkom je bil Pavle vjet v Mušičeve mreže. Ta je zahteval od njega, naj krade pri Smrekarju in mu nosi denar, sicer pove, da je bil v gostilni in ne pri krščanskem nauku. Pavle se uda in postane tat. Vedno več in več jemlje ter se pogreza dalje v tatvino. Nekoč ukrade mošujiček, v katerem je bilo 27 gold. Smrekarica ga pogreši. Gospodar preiskuje ali ne zasledi niče-česar. Mušič zatoži nedolžno Jerico, Smrekarjevo proticerkvene predloge potrjene. Izsilili so njih sprejetje v gospodski zbornici, pa tudi na odločitev na najvišjem mestu so po možnosti vplivali. Vzlic tej zmagi je pa dvomljivo, da bi se obdržala sedanja vlada. Preveč je kompromitirana z njenimi zvezami s Kossuthovo stranko. Wekerle nam je sam naznanjajoč sankcijo nekako napovedoval svoj padec. Mogoče je, da pade vlada, ko gospodska zbornica zavrže še nerešeni proticerkveni predlogi. Tedaj utegne priti vlada zopet v podoben položaj, kot je bila potem, ko je bil v gospodski zbornici zavržen civilni zakon, iz katerega se jej pa ne bode tako lahko izmotati, ker je njeno zaupanje pri kroni vidno omajano. Pač pa pride za Wekerlom zopet liberalna vlada. Socijalni demokratje v nemškem državnem zboru. Nemški vladui li,ti na vso moč dokazujejo, da za demonstracije nemških socijalnih demokratov proti cesarju Viljemu v nemškem državnem zboru ne velja posianiška nekaznjivost. Poslanci se ne morejo kaznovati za glasovanja in izvrševanja v svojem poklicu. Demonstracije proti vladarju pa ne spadajo v poklic poslancev in so zloraba govorniške svobode, zatorej se morajo socijalno-demokratični poslanci še le prav hudo kaznovati. Obsoditi se morajo zaradi razžaljenja cesarja in v obsodbi izreči, da zgube vse časti iu torej tudi mandate. — Vidno je, da bi vlada rada tako uničila so-cijalnodemokratično stranko. Ce bode večina pritrdila takemu tolmačenju zakona, je dvomliivo. Omeniti pa moramo, da niso v Beroiiuu iznašli tacega tolmačenja poslanske nekaznjivosti, temveč so nemško-liberalni listi ob svojem času na podobni način dokazovali, da se Mladočehi lahko kaznujejo zaradi izgredov v češkem deželnem zboru. Armensko vprašanje zadnje čase razburja politične kroge. Posebuo Anglija obrača večjo pozornost temu vprašanju. Prisilila je, da pošlje Turčija posebno komisijo v Armenijo, da preišče vzrok poslednjim izgredom. Komisijo bode spremljal jeden tuji diplomat, da se stvari ne bodo mogle potlačiti. Upanja pa ni dosti, da bi sedaj Armenija že dobila samoupravo, Turčija se bode na vso moč upirala. Bilo bi pa tudi težko uvesti reforme, ker Armenci ne bivajo skupno, temveč so pomešani mej drugimi narodnostmi. Mnogobrojni Kurdi in Turki bi se ne marali z lepa pokoriti Armencem in bi bile gotovo pogoste vstaje. V Armeniji najbrž ne bode reda, dokler si je ne prisvoji Rusija. Cerkveni letopis. Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z zapadno. IV. Se nekaj besed o Srbih. Zgodovina priča, da so bili Srbi v 12. stoletju za vladanja Štefana Ne-rnanje zjedinjeni s katoliško cerkvijo. Sina njegova Vuk in Štefan sta bila v vedni dotiki z Rimom-Štefan je od papeža Honorija dobil celo kraljevo krono, katero mu je leta 1222 djal na glavo brat deklo, češ da je ona ukradla. Orožniki jo odvedo v zapor. Mušič priseže po krivem, Jerico vsled tega obsodijo na tri mesece. V Pavletu se vzbudi vest. Pove sodniji, da je Jerica nedolžna in zatoži sebe iu Mušiča. Jerica je prosta, Smrekar jo pohčeri, da bi popravil krivico. Ali Jerica ne vživa te sreče. Umrje. Preveč jo je pekla kriva obsodba in to ji je izpod-kopalo zdravje. Pavle je bil zaprt in se vrne prav k pogrebu Jeričinemu iz ječe. Mušičeve sleparije — ponarejal je denar, kradel — pridejo na dan in tudi njega zaloti pravična kazen. Kakor razvidimo iz vsebine, vzeta je snov iz naroda. G. pisatelj nas z vzgledom spominja na Gospodove besede: „Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo!" Povest je prav lepo izpeljana, le na nekaterih mestih moramo dvomili o možnosti Pavle-tovega značaja. Petnajstleten deček, ki vestno izpolnuje svoje dolžnosti nasproti Bogu in strogemu gospodarju svojemu, ue bode kar naenkrat postal tat. Ce se je toliko časa vadil v dobrem , bode najbrže tako trden ostal, da se ne bode pustil preplašiti s tako grožnjo. Pri petnajstih letih bode imel že toliko razuma, da bode spoznal odpustljivost prvega svojega prestopka. Neverjetno se nam zdi nadalje, da bi tako nanagloma omedlel trgovski učenec. Učenci Rostko. ki je pod imenom Sava živel kot meuih na Sveti gori ter umrl kot svetnik. Proti koncu 13. stoletja pa se je širil razkol po srbskem ozemlju Mi-Ijutin je začetkom 14. stoletja prosil papeža Elementa V., naj pošlje v Srbijo učenih mož, da ljudstvo poučč v katoliški veri, a pozneje je preganjal katolike ter prepovedal rimski obred. (Lr Dušan Silni je pretrgal zvezo s Curjimgradom in proglasil srbsko cerkev neodvisno. Leta 1389 so na Kosovem polju vsled izdajstva zlomili srbsko moč, zar6bili narod. Srbija je malone 500 let ječala pod turškim ižesom, ločena od Rima in omikanega sveta. Politično je zopet oživela, a tava še vedno v verski megli, kajti ravno pri tem slovanskem narodu je najgloblje vkoreninjeno sovraštvo do rimske cerkve. Kakor smo videli v glavnih potezah, poskušal je Rim neštevilnokrat, da bi se iztočna cerkev, oziroma njeni poglavarji, zjedinili z rimsko cerkvijo. Toda pisatelji iztočne cerkve trde in učč, da so jedino le papeži krivi razkola, da se ni iztočna cerkev ločila od zapadne, temveč obratno, da je v iztočni cerkvi ostal nepokvarjen Kristusov nauk, da se je v iztočni cerkvi ohranila kontinuiteta prave cerkve Kristusove, da se je zapadna cerkev vsled novot&rii oddaljila od pravih naukov in tradicije, da med apostoli ni bilo razlike v prvenstvu; da sveti Peter ni bil v Rimu in da torej rimski papeži niso njegovi nasledniki. Brezvspešni so bili doslej dokazi, da so neosuo-vane trditve razkolnih pisateljev, da zgodovina dokazuje odpad iztočne cerkve, da v rimski cerkvi ni nobene verske resnice, katera bi se ne mogla dokazati v knjigah iu izročilu iztočne cerkve pred razkolom, kajti tudi brezmadežno spočetje Marije Device živi v tradiciji iu knjigah iztočnih cerkvenih učenikov. Prva ovira zjedinjeuju je primat rimskega papeža, a ta ovira ni toliko verskega, kakor političnega značaja, kar izpričuja nepristranska zgodovina, kar potrjujejo odgovori na najnovejši poziv papežev. »Cerkveni Vestnik", glasilo petrograjske duhovne akademije, je na papeževo okrožnico „Priucipibus populisque universis" v več števiikah odgovarjal jako nervozno, rekoč: Papež želi, da se slovanski pravoslavni narodi zjedinijo z Rimom, dobro vedoč, da so ti narodi mlada aila v človeški zgodovini in boljši nositelji pravoslavnih idejalov, kakor grški narod, ki živi le ob spominu na slavno preteklost; a med Slovani nosi zastavo pravoslavja narod ruski. Zgodovina se nagiblje na korist narodov slovanskih, kajti zapadna Evropa omaguje, narodi so ostali kakor jesensko listje .... Zato govore rimski časnikarji in potniki z nekako zavistjo o zdravi naravi pravoslavnih Slovanov, ki žive v trdni veri ua Boga in v bodočnost List dalje omenja Vanutellijeve knjige, papeževe okrožnice in hvale o Slovanih ter dostavi.a: Vse to ne pomeni druzega, kakor da hoče Vatikan sveta slovanska apostola vzeti pravoslavnim Slovanom. te vrste so po triletni službi že dokaj utrjeni. Tudi Jerica je bila najbrže krepkejša, kakor razne junakinje v sedanjih modernih romanih. Ce to spregledamo, moramo pripoznati, da so dobro opisani značaji posameznih oseb te povesti. Mušič, pravi tip sleparja in sprijenega zapeljivca, ki mu ni dovolj, da je sam hudoben, marveč hoče, da so tudi drugi. Pavle, pošten sin pobožne matere, se omami za nekaj časa od zapeljivca. Ali sledniič pa vendar spregleda in Pavle je stari poštenjak — ko .se spokori za grehe. Trgovec Smrekar se nam kaže moža poštenjaka. Strog in natančen je sicer, zraven pa tudi pravičen. Storjeno krivico je takoj pripravljen popraviti. Nasprotno je mati .Smrekarica" dobrosrčna in skrbna gospodinja. Vsi so že dolžili Jerico tatvine, ona še ne veruje občnemu mnenju. Kolikor prestrog je njen soprog, toliko prijaznejša je ona s posli, da ostane hiša vedno v najboljšem glasu. 6. Tej daljši povesti sledita dve pravljici, spisani od r. g. Josipa Freuensield-Radin-s k e - g a. Kako plodovit je bil r. g. pisatelj, razvi-dimo lahko iz življenjepisa v letošnjem .Koledarju družbe sv. Mohorja" (str. 30—32j. Na str. 135. naj blagohotno popravi g. bralec v vrsti šest in dvajseti: „plava riba" v .plava vidra". 7. Nazadnje je dodanih še deset .zgodovinskih povestic", katere bodo gotovo kratkočasile in učile. Vsem je v spominu poskus, ko so trume jezuitov skušale prepričati slovanske narode, da sta se sveta brata držala latinske vere ter priznavala primat rimskih papežev. Ali ta poskus se ni posrečil in sveta brata sta ostala pravoslavna ... Zgodovina sve-doči, da so slovanski narodi, ki so zjedinjeni z Rimom, v politični odvisnosti od drugih narodov, a najmočnejši slovanski narod ohranil si je svojo cerkveno samostalnost ter ustanovil močno državo, ki je glavna garancija svobode tudi drugih malih narodov slovanskih. Stopiti torej pod krilo rimske cerkve, pomeni za slovanske narode toliko, kakor odreči se svobode ter podvreči se cerkvenemu jarmu Vatikana, za katerim pride jarem politiški. Take in jfduake izjave svedočijo, da odločujejo v vsem tem vprašanju v prvi vrsti politične koristi, katerim podrejajo cerkvene. Najodločneje pa se upirajo, najbolj strupeno pišejrj proti zjedinjeuju Srbi, trdeč, da jedino le pravoslavje je ohranilo njihovo narodnost in jim je najboljše zagotovilo za bodočnost. O tem prihodu ič. Socijalne stvari. Ženske na vseučiliščih. Cas. ki hoče vse narobe postaviti, seveda ne more pustiti ženske pri miru. Na materijalističui podlagi stoječi modroslovci , iuijologi iu socijologi tekmujejo, kedo bo preje ženskam dal jednakorodno mesto z možaki. Socijalna demokracija hlastno vspre-jemlje take nauke in vporablja za svojo agitacijo. .Ženska je tlačanka v sedanjem družabnem redu ; osvoboditi se mora novodobnega suženjstva!" Tako se glasi geslo, s katerim skušajo uihilisti v delavski obleki pridobiti ženske zase. To se godi v nižjih stanovih. Višji stanovi pa izvajajo posiedice .ženske znanosti" s tem, da odpirajo ženskemu spolu visoke in višje in najvišje izobraževalnice: gimnazije, realke in vseučilišča. Zanimivo je vedeti, v koliko tedaj vstopajo v kroge, koder jim svita — zlata svoboda. Jeden in tisti duh je večinoma, ki žeue nižjih stanov ženske v socijalno-demokratična društva in višje — na vseučilišča. Po vspehib sodčč smemo reči, da imajo socijalni demokratje s svojim osvobojevanjem več vspehov, nego njihovi sodrugi izmej gorenjih 10000. Avstrija sama ima na tisoče socijalnih demokratinj; tudi bela Ljubljana ui brez njih. — Vseučilišča, koder se smejo vdeleže^ati tudi ženske akademičnega življenja, pa niso tako zabasaua z ženskim rodom. Oglejmo si številke s sedmerih švicarskih vseučilišč z zadnjih 8 let: leta 1887 je bilo vseučiliščnic 167 med 2229 dijaki, n 1888 . . . 206 „ 2239 . b 1889 . „ „ 196 . 2412 . - 1890 . . . 248 . 2552 „ „ 1891 „ . „ 297 „ 2889 . „ 1892 . . . 318 „ 3076 . „ 1893 . „ „ 451 „ 3307 „ „ 1893/4 . . 599 „ 3696 «, Te številke kažejo torej vsekakor velik napredek. Vseučiliščnic število se je v tem času potrojilo, dijakov sploh pa komaj za polovico pomnožilo. Največ žensk obiskuje vseučilišča vOurihu, Genfu in Bernu. Bogoslovni oddelek nima ženskih slušate-ljic, da si bi bilo za večino dobro, da bi se malo bolj poučila v verskih resnicah. Po drugih oddelkih se nam pa kaže to le razmerje : Zdravilstvo. Pravo. Modroslovje. 1. 1887 .... 79 1 41 . 1893 .... 175 7 93 . 1893/4 ... 210 5 383 Di|ačke so iz Rusije, Bolgarije, Severne Amerike iu domačinke Švicarske; nekaj jih je tudi iz »rajha". — Ruske in Bolgarke so večinoma na zdravilskem oddelku, Švicarke in Amerikauke pa na modroslovskem. Iz Rusije jih je po številu največ 194 ; Bolgark je 15. Morda pošlje naša višja dekliška šola tudi kaj akademic v svobodno Švico. Ce se to zgodi, bomo že svoječasno natančne podrob no8ti poročali svojim bralcem. Glasba. I. Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijin h. 7 obhajiluih in 2 Tantum ergo.) Zložil I g n. H I a d n i k. Op. 21. Cena 80 kr. — Skladateli je v Slovencih dobro poznat. Skazal se je s svojo marljivostjo in spretnostjo že nekaterekrati. V naznanjenj zbirki nam podaje cerkvene napeve za moški zbor. Dasi naši pevski zbori niso ravno v zadregi pri izbiranju cerkvenih napevov, vendar nam je ta zbirka dobro došla. Saj je znano, kako radi pevci godrnjajo, češ veduo le stare mlatimo, in kako pritiskajo na pevovodjo, naj jim izbere .kaj novega". Ii tega vzroka te napeve priporočamo moškim zborom. Ure-jeui so po cerkvenih uačelih in brez dvoma se bodo vsaj uekateri tudi udomačili na uaših korih. Vendar menimo, da je komponistom paziti na to, da ne stavljajo svojih glasbotvorov v prenizke lege, kakor smo tu parkrat opazili. Osobito pri kompozicijah za cerkev imej to pre očmi skladatelj, kajti večkrat ni dobiti dosti močnih basov in tako kompozicija ostane brez učinka (f. u. 16). Vemo sicer, kaj nam bodo skladatelji na to opazko odgovorili, ali naj bodo prepričam, da tudi tu velja pesnikova beseda: In der Beschiiinkung zeigt sich erst der Meister. — Naj slednjič še dostavimo, da je tisek Mtličeve tiskarne prav lep, popir trden in da cena 80 novčičev si previsoka za dvajset stranij obsegajoče delo. Jutri prijavimo še dve cceni. 2. Pozdrav Gorenjske]. Valček, po slovanskih napevih za glasovir zložil Viktor Farma. Večidel iz slovenskih narodnih melodij sestavljena kompozicija, katera bode v slovenskih rodbinah mladini učeči se igre na glasoviru napravljala mnogo veselja. Prisojamo tej glasbeni uredbi tudi radi tega večo vrednost, ker si je skladatelj prizadeval prirediti vse delo kolikor mogoče priprosto. Tako bodo tudi oni veselo segli po valčku, ki se še niso po-peli na vrh muzikaluega Parnasa. — Cena mu je 1 gld. Dobiva se v založbi L. Schwentnerjeve knjigarne v Brežicah. Pripomnimo še, da je delo po-kloujeno č. gosp. dr. Edvardu Savnik-u. Delo je priporočila vredno. — Skoda, da je že Miklavž minul, sicer bi to glasbo njemu nasvetovali, da jo raztrosi po slovenskih hišah. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. decembra. (Vdanostna izjava.) Dn4 5. t. m. sta stolni kapitelj in tržaška duhovščina izročila mil. škofu tržaškemu dr. J. N. Glavi ni adreso, v kateri ga zagotavljajo neomejene svoje vdanosti in ljubezni ter zato odločno protestujejo proti izgredom mestnega odbora zoper prevzv. škofa. — Jednaka izjava se napoveduje z dežele. S tem je najsijajnejše ovrženo sumničeuje tržaških lahonov, kakor da škrf dr. Gla-vina strankarsko postopa, s tem je tržaška duhovščina soglasno obsodila podlo pristransko natolcevanje laških iredentistov, kateri so se že sedaj s svojo nameravano spomenico na papeža, naperjeno proti škofu, osramotili pred poštenim svetom. (Osebne vesti.) Naslov in značaj deželnega sodišča svetnika sta dobila državnega pravdnika namestnika Fr. Trenz v Celju in dr. G ros s v Gradcu. — Načelnikom cestnega odbora za radovljiški okraj je izvoljen Andr. Jurgele, posestnik na Otoku, namestnikom Miha Pesjak v Kamni Gorici. (Koncert .Glabeuc Matice".) Drugi letošnji koncert .Glasbene Matice" ne more biti pred Božičem, kakor se je poročalo, ker je deželna redutna dvorana že pripravljena za bližnje zasedanje deželnega zbora. Odbor pa prosi p. n. člane pevskega zbora, da kljubu temu redno obiskujejo pevske vaje, ker se bodo že sedaj učili tudi za tretji koncert. Po končanem deželnem zboru bota drugi in tretji koncert kmalu zaporedoma po kratkem presledku. (Za slovensko šolo v Velikovcu.) Prevažen korak je storila naša slavna šohka družba sv. Cirila in Metoda, ko je sklenila zidati slovensko šolo ob Velikovcu na Koroškem. Da bi se lepa misel le tudi prav hitro vresničila in namerjavana šola prav kmalu delovala v korist našim tlačenim bratom Korotan-skim! Za to pa treba sredstev vzlasti denarnih in zato veselo pozdravljamo misel, ki jo je sprožil dopisnik .Od Save" v zadnjem .Miru", pišoč: .Novo leto je pred durmi in zopet se bo v tem času ne-brojno število posetnic (vizitnic) razpošiljalo. Kaj komuhasnijo? Prav nič 1 Ce imamo sorodnike, znance in prijatelje, za te itak vemo, če nas ljubijo, da nam tudi vsaki čas, ne le ob novem letu želijo vse dobro in tudi, če ne izrazijo teh voščil s pošiljatvijo posetnic. Dragi Slovenci in Slovenkel prenehajmo 8 tem in storimo na mesto tega kaj dobrega. Položimo rajti v ta namen kak mali dar na altar pre-koristne družbe sv. Cirila in Metoda. Kedo ne ve, kaj nam je ta družba? Komu ni znano, kaj je že dobrega storila in koliko naših otrok rešila?! Posebno zdaj ji prihitimo na pomoč, ko ji bo treba veliko novcev za šolo v Velikovcu. Pomagajmo |i rešiti slovensko, našo deco v tužnem Korotauul Pa tudi že o božičnih praznikih je lepa prilika za to, ker se tak čas navadno obilo zb ramo v družbah. Naj ne pretek6 torej ti lepi duevi, da bi se mi ne spominjali vsaj z malimi doneski plemenite šolske družbe sv. Cirila in Metoda I" — Tako se zgodi povsod in lahko bo delovala naša družba vspešno za svoj vzvišeui smoter I (Dvojezični napisi v Istri in Vatikan.) »Oser-vatore Romano", glasilo vatikanskih krogov, je due 17. nov. objavil članek pod naslovom »Italijani Istri", v katerem omenja, da že več časa liberalno časopisje p;še o Italijanih v Istri, dasi ne ved6, v koliki množini stoje nasproti slovanskemu prebivalstvu. »Mi nočemo" piše dalje ,0.sservatore R.' »staviti vprašanja o številu obeh narodnostij in naj ie jačja po številu ta ali ena, toda mi naglašamo, kolikor velj a narodnostno načelo, da se morajo enako upravljati Italijani in Slovani. Zato menimo, d a morata oba jezika v Istri imeti je dnako veljavo pri uradih, kakor v Belgiji francoski in flamanski. Pač ui treba, da liberalni naci jonalizem vzuemirja ono deželo in ljudstvo z brez-koristnirai in brezumnimi članki, kakor to delajo italijanisimi in irredentisti." (Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto dne 15. t. m. drugi svoj večer v tej sezoui v dvorani „zum alteu Schottenthor" I. Schottengasse 7. Na duevnem redu je berilo c. kr. s'otnika g. Igo Kaša: „Slovenci v severnih Alpah — spomini na potovanje od Lajte do Rena". Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop imajo samo povabljenci. (Celjski »Narodni dom".) Iz Celja se nam poroča iz obrtuijskih krogov : Kakor čujemo izza kulis, hodijo k odboru za zgradbo »Narodnega doma nadlegovat ljubljanski nemčurski obrtniki za dobavo različnih del. Tudi tukaj bi nam Slovencem radi kalili vodo, k*kor so jo v Ljubljani. Povemo jim pa na vsa usta, da take tuje golazni imamo že v Celju preveč iu prav nič ne potrebujemo, da bi se nam še vsiljevala iz Ljubljane. (Posojilnica v Brežicah) se je osnovala dn<5 8. decembra. V ravnateljstvo so izvoljeni gg.: A. Levak, veleposestnik, za načelnika; L. Schwentner, trgovec, za namestnika; Mihael Balon, Jos. Agrež, K. Gregorič, Ign. Polaušek, J. Zevnik, J. Gerjovčič, J. Seti nec za odbornike; pregledovalci računov so gg.: Pr. Perenčak, vpok. dekan; župnik Jos. Ko-čevar iu posestnik Jos. 2mavc. Posojilnica bo pričela svoje delovanje z novim letom. (Z Brezovice) 11 dec. Ze dolgo ni nihče nič poročal z Brezovice — zato naj pa sedaj omenim nekaterih r- čij, katere so vredne, da se objavijo. Kratka je sicer doba jednega leta, vendar se tudi v jednem letu lahko prav mnogo napravi. To je tudi v dejanj u pokazal naš župnik č. g. A. Hočevar, kateri je pred dobrim letom prišel k nam za župnika. Prav mnogo je že rauii g. župnik storil za olepšavo hi?e božje, naslednik njegov pa pridno nadaljuje. Že kmalu ob začetku svojega bivanja na Brezovici je dal prenoviti in lepo okinčati tabernakelj, potem popraviti orgije, popolnoma predelati stolpno uro in še več drugih rtčif. Najlepši spomenik dosedanjega svo jega delovanja pa si je postavil dne 8. t. m. v praznik brezmadežnega Spočetja, ko je blagoslovil novo oltarno sliko, ki je res pravi kinč brezovške cerkve. Podoba je 3 5 m široka, delo g. Jebačin-a, na Bre zovici že zuanega slikarja. Kakor je že prej več slik prav okusno napravil, tako je tudi to prav mojsterski izdelal. Stika predstavna Mariio, kraljico sv. rožnega venca. Marija z Detetom v naročju podaja z desnico spodaj klečečemu sv. Dominiku kito cvetic; poleg stoječi angelj pa drži v roki troje vrtnic (belo, rdečo in rmeno), ki pomenijo tri dele sv. rožnega venca. Jezus pa drži v svojih ručicah rožni venec (molek). Podoba je res mična in vsaka poteza hvali nje stvaritelja. Pod njo pa je pritrjenih v polukrogu 12 svečnikov, delo g Tratnika, vsled kater,h ima fr)liki oltar še veličastuejše lice. — Nov kras pa dobi v kratkem tudi pokopališče. Napravljen je že namreč nov križ; le vreme zadržuie, da ga še ni bilo mogoče postaviti. Podobo Križanega je prav okusno izrezal g. Trnovec, podobar iz Polhovega Gradca. — Vsa ta dela pričajo, da nam ni treba naročati pri tujih umetnikih, ko imamo dovolj domačih umetnikov, ki naročeno delo res dostojno hiši božji izvršijo. Toraj svoji k svojim I — H koncu še nekaj. Kdo izmej čast. bralcev bode znabiti ugibal, kako je bilo mogoče vse to napraviti v jednem letu, od kod toliko denarja? Tu pa moram pohvaliti vrle Brezovčane, kateri so vse to napravili le s prostovoljnimi doneski. Kadarkoli je bilo oznanjeno darovanje, vselej so darovali toliko, da č. g. župnik skoro ni našel pravih besed, s katerimi bi se bil mogel zahvaliti. Za olepšavo cerkve vneti župnik in pa radodarni farani res lahko prav muogo napravijo. (Javna varnost.) Vas Vodmat je izločena iz okrožja žendarmenjske postaje v Vevčah ter pridrn-žena okrožju okr. žeudarm'v- v- V- V- v-V- V- V- V- V-' u 'ji 'j. '.> Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra cesta 18, priporoča se prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke, kožuhovnatlh žakljev za ogrevanje nog. V ialogi ima tudi storjeno obleko za gospode I^PIMifff %in dečke |\ zimske suknje, nepremočne havelooke, men-TlmWMM\ iikofs. ženske plašče, Jope po najnovejšem kroju izvršena, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd. v veliki izberi. 606 8—5 a£ŠT" "Vso po nizki oeni. -gSK Naročila na izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem kroju. Za dobro blago jamči. 1 1/ „THE GRESHAM" vo za ži Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko: Unij, Mastra l, Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva, kron Društvena aktiva dne 31. decembra 1893 ........ Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru štva (.1848).............• . . Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polie z glavnico Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno 131,435.657 — 23,942.149>— 287,452.809*— 73,023.675'■ glavni zastop v Ljixt>ljani 503 (12—4) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Vizitnice priporoča Katol. Tiskana. Izvrstni novi 568 17 c vicek, n Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni Pavlino Vil Kranjska vinarna. v Ljubljani, Slonove ulice 52. jasne JI j i Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje Štefanije. 'M Kapljice za zobe I odlikovane E lekarne Piccoli ,pri angelju' ffi v Ljubljani, Dunajska cesta. lj Favola napojena z nekaj kapljioami dene se v votel zob in Lwj nahujšl zobobol takoj pojenja. 588 10—5 Stekleničica lO kr. VII. zvezek ......................1»"iilnilln,MH1r........In....... Andrej Kalan TI je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Dobe se še II., III.. IV., V. in VI. zvezek. Dunajska borza. Dn6 12. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ Ogersna zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 97 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1042 „ Kreditne delnice, 160 gld............393 „ London vista ..........124 „ NemSki drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj. 60 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ — kr. 05 „ 30 „ 65 „ 75 „ 90 „ 50 " 45 „ 92 M, „ 19 * 89 „ 60 „ 87 Dni U. deoembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 41o kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4 % 151. gld. — kr. 163 „ — 19« „ 75 98 „ 80 142 „ 75 133 „ — 107 „ 50 IU n 25 67 „ — n 98 . 70 223 „ 25 166 „ 50 130 „ — 98 „ 50 M Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 25 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 147 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........70 „ — . St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ - „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ — „ Ljubljanske srečke.........25 „ 75 „ Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 180 „ 25 „ Akcije Ferdinandovesev. železn., 1000gl.st.v. 3478 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 534 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 107 . 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....102 „ 75 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................134 „ 50 „ MJf Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K u 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba »M KRČU Nollzeile it. 10 Dunaj, Rariihilfirstraste 74 B. 66 3SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in Dnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, m