GLASILO NARODNO -SOCIJALISTICNE STRANKE 16. štev. Požlnlna platana»30t0,,n.': V Ljubljani, sobota 19. aprila 192i. p«am«a,a iW.iikal 50 Din. Leto "Vik Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon štev. 77. — Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ......... ■■ v oglasnem delu. ----------- ~ Vstajenje. Velikonočni zvonovi sežejo do srca! Ne mogoče toliko radi zunanjega bleska cerkvenih ceremonij, ampak predvsem radi notranjega doživetja, ki vstane v človeku ob prihodu pomladi, ob času prerojenja narave. Danes izgublja človek smisel za nadnaravne sile in ne veruje v čudeže. Vrača se k naravnemu pojmovanju živije-uja, k realizmu, goli resnici. Vse, kar je okrog nas, doživljamo z razumom. 7.a-libog veliko preveč z razumom, ki je včasi zelo blizu grdemu osebnemu ego šzmu. Nikdar se ne smemo oddaljiti od človečanskih dolžnosti. Nikdar ne smemo pozabiti da »človek ni le razum, ampak, da sta njegova bistvena dela čustvo in volja«, kot pravi Drtina. Čustvo solidarnosti do družine, do naroda, to je tista gonilna sila diružbe, ki daje smisel za življenje. Samo povdar-janje imaterijalizirane interesne skupnosti ne ustvarja ljubezni do bližnjega, ampak ustvarja le trenje egoističnih smotrov in čustveno posurovelost. Delo za preporod današnje družbe kot celote moramo pričeti pri edinici ki sestavlja družbo — pri narodu. Zgrešena je ona pot, Id gre preko naroda v svet. V oni svet, ki nain je tuj, v svet, ki nas ne inore razumeti, ki ne more dojmiti nase duSe, našega čustvovanja, našega razvoja. Delo za preporod mora izhajati iz naroda in predvsem za ljudstvo, iz katerega se sestavlja ta narod. Šele potem, ko smo svoj colj dosegli v narodu, šele potem gre naša pot naprej, izven mej naše domovine. Apostolsko delo je, zastaviti vse svoje sile za preporod naroda. V čem pa je vteineljeno vse današnje nezadovoljstvo ljudskih množic? Predvsem v neednakosti posameznih slojev naroda. Na eni strani neizmerna bogastva, ua drugi strani pomanjkanje in revščina. Na eni strani izkoriščevalci, na drugi izkoriščani delovni sloji. Na eni strani posedujoči, na drugi nepo-sedujoči. To je slika današnje dTužbe! In ta krivična neednakost povzroča ne- »Moderua ljubezen do bližnjega mora biti energična, resnična, trajna, stalna, premišljena. Zanjo ui dovolj, če čutiin bedo še.e. ko mi pride ubožec pred oči in me zdrami iz udobja. Danes je ta ljubezen v tem, da nimamo ne miru. ne pokoja zaradi fizične In moralne bede. danes pomenja ta ljubezen- neprestano delo z odprtimi očmi proti tej bedi, če je tudi ne vidimo.« Masaryk, T. k. Otšzka socialni. zadovoljstvo, odpor, in boj brata proti bratu. V zmoti je oni, ki misli, da bo ozdravil neznosne socijalne in gospodarske razmere samo s pisanimi zakoni o družabni preureditvi. Še bolj pa je v zmoti oni, ki misli, da bo s surovo silo preuredil družbo. S takimi metodami ne bo po-rnagano ponižanim in razžaljenim. Ce zmagajo doslej teptani sloji naroda s premočjo sile, potem bo dosežena samo izmenjava vladajočih faktorjev: tisti, ki so doslej vladali, bodo odslej vladani in tisti, ki so bili doslej vladani, bodo odslej vladarji.' Boj pa s tem ni končan. Nasilno vlado se mora obdržati z nasiljem. Vsako nasilje pa enkrat pade. "Vlada delovnega ljudstva bi bila torej obsojena na pogin. Prej ali slej. Ml pa hočemo doseči trajno zmago pravice nad krivico. Toda to dosežemo le takrat, če bo naša zmaga slonela na takih temeljih, ki so nepremagljivi. Trajna zmaga je mogoča le v ljudstvu, ki je zrelo za zmago. Zrelo je pa takrat, če je prišlo do novega družabnega reda z novim človekom. Novega človeka pa dosežemo z notranjim preporodom celega naroda. Preporod. Prepojen mora biti celokupni narod z etičnimi silami humamte-te, dejanske in zavedne ljubezni do bližnjega. Pripomniti i>a je, da pojem nacijonalne zavednosti ne sme temeljiti na , solzavem rodoljubarstvu (ki je v službi kapitalizma), ampak na notranji uverjenosti prave bratske solidarnosti. Neprestano moramo delati na to, da uverimo vsakogar, da ni radi samega sebe na svetu, ampak radi družbe (naroda). v kateri živi. Verujemo, da bo delo za preporod našega naroda kronano z uspehom. V naši veri nas potrjujejo zdrave sile v nurodu, ki so zlat kapital za ustvaritev boljše, pravičnejše in srčno visoko stoječe družbe. Verujemo, da mora priti Vstajenje vse?i4, kar je dobrega in pemenitega v našem narodu! Univ. prot. <*r. M. Rostohar: Masiranje o sedanji državni krm, i Nekateri politiki so mnenja, da v sedanjih političnih bojih ne gre toliko za državno krizo, kakor le za rivaliziranje političnih strank in za moč ter vodstvo v državi. Jaz sem mnenja, da za politično rivalizacijo tiči težka državna kriza. Že dijametralno si nasprotujoči politični gesli: za vidovdansko usiavo (centralizem) in za revizijo ustave (za federalizacijo, avtonomijo itd.), okrog katerih se zbirajo danes vse politične ^e v Jugoslaviji že od Zagrebškega kongresa duševnih in javnih delavcev, nam dokazujeta, da obstojata tu dve divergentni politični orijentaciji, dva bistveno različna nabiranja o načinu notranje organizacije države in njene uprave. Ta državna kriza ni od včeraj, ampak se vleče že od časov ničnega' rojstva, ko je razbita in fragmentarna konstituanta ob protestu hrvatskih in slovenskih zastopnikov sprejela ustavo, ki je zgrajena *na političnih fikcijah, ne Pa na obstoječih dejstvih. Tako n. pr. izhaja na&u ustava iz fikcije enega jugoslovanskega državnega jezika in pravi izrecno, da je državni jezik srbo-hrvatsko-slovenski. V resnifi jpa tega jezika ni^ niti ga nikoli ni bilo, kakor je to moral »na žalost« pripoznati in ugotoviti v *Novi Evropi« slavist Murko, da v resnici eksistirata dva jezika: slovenski in srbo-hrvatski. To dejstvo, katerega so vstvaritelji Vidovdanske ustave ignorirali v napačnem mnenju, da je mogoče kak živ jezik brez posledic ustavno ignorirati ali kak fin-giran jezik dekret iratl Živ jezik je več kot vsakdanje občilo; tiajodni jezik je duSeviu org^n vsakega naroda, brez katerega i« o&rod mrtev. Za to resnioo lizrna zadušil, korist kvečjemu kak leni birokrat, da bi se mu ne bilo treba učiti slovenskega jezika. T^kozvana jugoslovanska ideologija, ko govori o jugoslovanskem narodu, sicer priznava eksistenco treh plemen: slovenskega, hrvatskega in srbskega, torej tri soc. individualnosti, kar je v bistvu isto, toda to pojmovanje se ne vjema z dejstvi: pleme nima svojega jezika, ampak ga ima le narod, zato je pravilneje govoriti o enem jugoslovanskem plemenu brez lastnega jezika in o treh narodih z lastnimi jeziki, ki v res- nici eksistirajo. Bodoča revizija ustave bo m oral n take socijološke anahronizme odpraviti in se bolj ozirati na žive kulturne jezike pri določevanju njihovih pravic v državi. V prvi Vrsti pa je treba, da ustava izraža narcdno-kulturna dejstva, na katera se mora opirati državna zgradba, ne pa jih prezirati, sicer se utegne zgoditi, da se bomo še desetletja naprej prepirali za ustavo, dokler nam je ne bodo dali drugi. Potem šele bo med nami mir, ko bomo zopet hlapci... imamo v zgodovini dovolj dokazov: narodi so izginili kot socijalne celote, ko so izgubili svoj jezik, duševni organ. Ako pa sta dejansko dva jugoslovanska jezika v državi, je jasno, da ne more biti enega jugoslovanskega naroda, zakaj narod, ki bi imel dva. lastna jezika, je socijološki nesmisel. ^ Zaradi tega pa še nisem nikak separatist. ako priznavam dejstva in povdar-jani eksistenco slovenskega naroda, ampak sem in ostanem zagovornik političnega in državnega edinstva Srbof. Hrvatov in Slovencev in v tem smislu sem Jugoslovan. Jugoslovanstvo mi ne izključuje eksistence slovenskega naroda, ampak pomeni 'zame jugoslovanstvo državno-po-litično integracijo, ne pa postopne narodne asimilacije ali reintegracije v fiktivni jugoslovanski narod. Da se izrečem konkretneje, pravim: jaz sem zato, da Slovenci z ostalimi Jugoslovani tvorimo eno državno voljo, ki se izraža v državnem- edinstvu, nisem pa za to, da bi Slovenci kot narod izginili. Zahteva postopnega narodnega in jezikovnega strnjevanja je renkcijonarna, ki nas spominja na čase. ko so narodne jezike smatrali za socijalno zlo. je pa tudi protikulturna, ker hoče s tem ubijati pozitivnega činitelja kulture; zakaj kulturnih dobrin slovenske narodnosti danes ni mogoče niti utajiti, niti zapostavljati dobrinam srbske in hrvatske narodne kulture. V' interesu kulture mora torej slovenska narodnost in .slovenski jezik kot njen duševni organ ostati neokrnjen, posebno še, ker bi imel od tega, /Ee bi se ta kulturni činitelj r interesu ceatra- Vsi somišljeniki na krov! Opozarjamo vsakega somišljenika na naš poziv in prilogo v zadnji številki. Dnevi dela za „Novo P«avdo“ so tu! Velika noč in pa čas do prvega maja ter 1 mal sam je za to delo' najbolj prikladen. Prečitajte si vsi zadnji naš oklic! Vsak naj pridobi najmanj 3 nove naročnike! Opozarjamo tudi na razpisane nagrade. Denar za naročnino pošljite na podpisano upravo po poštni nakaznici ter si poštnino odračunajte! Zato položnic ne prilagamo. Uprava ..Nove Pravde", v Ljubljani, Gradišče 7. Drugi ustavni faktor. (Iz zadnje številke zagrebških »Slobodnih novin«.) O priliki razprave o današnji politični in špecijelno vladni krizi se mnogo imenuje »drugi ustavni faktor«. On da je začasno rešil, ali pravzaprav podaljšal krizo s tem, da je poveri PaŠlču po njegovi demisiji ponovno mandat za sestavo vlade; on da hoče naročiti vladi, da omogoči verifikacijo Radičevih mandatov, potem pa da bo rešU kriz« ali tako, da poveri vlado večini — in to bi imel opozicijonalni blok — ali do od-godi končno rešitev krize bodisi z odgo-ditvijo, bodisi z razpustom skupščine. Ta »drugi ustavni faktor« je kralj- V kraljevih rokah torej leži ključ k položaju. More 41 on rešiti kriao tako, kakor sam hoče ati je na to vezan na ustavine odredbe? Brez vsakega dvoma je, da ima kralj po ustavi (čl. 52) pravico sklicevali narodno skupščino k rednemu ati izvenrednemu zasedanju; trna pravioo zaključevati seje zasedanja (skupščinske sezije); fma pravico vsak čas po državni potrebi sklicevati narodno skupščino, ki je sama odgodila svoje seje; ima končno pravico razpuščati narodno^ skupščino, ali pod pogojem, da istočasno odredi nove volitve v roku od naj-dalje treh mescev in skliče, no\o skupščvio , v roku štirih mescev, j Kraljev vpliv na narodno skupščino je j torej zelo velik, ali ne neomejen. Njegove pravice riapram narodni skupščini so ob- enem omejene, oziroma zvezane r goto- i vimi dolžnostmi. S tein, da ima kralj svoj vpliv na narodno skupščino, ga ima tudi na vlado, na ministre. Kajti ministri so odgovorni narodni skupščini, kar pa ima samo tedaj smisel, če se more ta odgovornost vsak čas izvajati v praksi. Da se izvaja, mora funkcionirati narodna' skupščina. Radi tega kralj ne more dovoljevati dolge odgoditve skupščinskih sej m da odgoditve ne sinejo dosegati treh mescev, se vidi iz tega, ker morajo biti v slučaju razpusta skupščine razpisane volitve najkasneje na tri mesce. Da pa mora biti odgovornost vlade, odnosno ministra, trajna in efektivna, je dokaz tudi to, da je naša država po členu 1 ustave: »ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhija«. To se pravi, da je monarh pri svojem postopanju vezan na ustavo in da more skupno delati samo s parlamentom in samo z ono vlado, ki izhaja »z tega parlamenta, oziroma, ki ima v njem večino. Iz vsega je razvidno, da daje ustava kralju direktive za rešitev krize. Sploh pa, če vlada že po ustavi ne bi morala imeti večine, tudi beseda »kriza« ne bi iinela smisla, ker vladna kriza znači, da je vlada prišla v položaj, ki je po ustavi nevzdržen. Da kralj ni poveril sestave vlade opozi-cijonalnemu bloku pred verifikacijo Radičevič mandatov, je razumljivo, ker ta blok brez verificiranih mandatov še ni imel večine, ali vsaj ne sigurne večine. Pogrešek bloka je, da si ni znal verifikacije preje zagotoviti. Vendar, če bo znal blok po verifikaciji obdržati slogo, in s tem tudi večino, tedaj bo kralj vezan po ustavi, potrjeni z načelom parlamentarizma, da poveri bloku vlado. Karakteristično je, da nameravajo ti, ki drže vlado navidezno zato. da branijo Vidovdansko ustavo, svetovati kralju, da naj postopa nasprotno, torej protiustavno. Kralj za svoja dejanja sicer ni nikomur odgovoren, ali odgovorni so zanja ministri, ki jih bo prej ali slej ta ali bodoča narodna skupščina lahko poklicala na odgovornost. Politično, ne pravno vprašanje je, če dela viada s takim nasvetom za kralja uslugo ideji monarhije. Republikanci nimajo vzroka, da bi se pritoževali zlasti proti take vrsti uslugi, vendar imajo vzrok s prstom kazati na takozvane branitelje Vidovdanske ustave. ki samo radi sebe kršijo ustavo in njena osnovna načela. i^ugačen bi bil seveda položaj, če bi kar ni — Vidovdanska ustava izrecno povdarjala načelo ljudske suverenosti in ljudstvo kot izvor vsake oblasti. Tedaj ne bi mogel ostati Pašič pri današnjem razmerju moči v parlamentu niti minuto dalje na vladi. Hugo Stinnes mrtev. 10. t. m. je umrl eden izmed največjih kapitalistov sveta, Hugo Stinnes. Njegovi pradedje so bili že koncem preteklega stoletja mogočni gospodje v Poruhrju. Na tisoče delavcev iihi je robotalo po rudnikih. Bili so v svojih podjetjih pravi despotje, ki so z železno roko tlačili svoje podložne. Poleg te »človekoljubne« lastnosti, ki jo je Hugo Stinnes podedoval od svojih prednikov, je imel tudi precejšnjo strast za špekulacije. Združeval je železno industrijo in premogovna podjetja v truste ter skušal zediniti proizvajanje surovm in njihovo predelavo ter izdelovanje v eni roki. Toda kljub vsej njegovi podjetnosti in smelosti te operacije niso imele sigurnega uspeha, vsa zgradba je stala na pesku. Tu Poči vojn«! Takoj j« izrabil Stinnes konjunk- turo : v sporazumu z nemškim armadnim vodstvom je izropal belgijske tovarne ter potom nasilnega dela, ki so ga morali vršiti belgijski delavci, izkoriščal premogovnike v neposrednem annverpenskem zaledju. Nanuih pa je Stinnes postal tudi poli. trk! Na čelu .velekapitala je kar najodločneje zastopal geslo: »Vzdržati do zmage!« Kaj kri, kaj življenja tisočev in tisočev, kaj vse trpljenje proletarskih mas, samo da si je sam napolnil svoje požrešne žepe! Vse to mu je izborno uspelo in še več. Ko je prišel polom, namreč za nemško ljudstvo, je bil zopet Stinnes tista hijena, ki je brezvestno izrabljala celol> ilpnost, da iztisne zase Čim naj večje koristi. Izposojal si je milijarde papirnatih mark ter zanje. kupoval In koncentriral vsa mogoča podjetja. .Kar naenkrat je bil gospodar nad premogom, železom in jeklom. Leta 1920 je združil tudi vsa električna podjetja (Siemens-Rhein-El-be-Schuckert-Union). — V njegovih podjetjih tlačani okroglo bOO.OCKJ delavcev. Vse to Stinnesu še ni bilo dovolj. Največjo kapitalistično moč v Evropi je hotel združiti s politično. Za to je treba imeti y roki tisk. Pokupil je prostrane gozde, velike papirne tovarne, časopise, poročevalske zavode, brzojavne agenture. Dal se je voliti za poslanca. — Kmalu so se pokazale posledice tjjegovega vpliva. Kot sovražnik repa-racijskih dolžnosti je povzročal, da je maf-ka bolj in bolj padala. »Čim bolj pade, tem bolje!« Da pa je to padanje v isU meri kre pilo Stinnesa, kakor je uničevalo proleiari-jat, to se je šele pokazalo. — Prišla je »Stinnesova« vlada s Cunom na čelu. — Francozi so zasedli Poruhrje.... Drugi polom za nemško ljudstvo, ne za Stinnesa! Pod zaslombo francoskih bajonetov je bil za Stinnesa uveden ldurni delavnik. — Potem v Monakovem priprave za Hitlerjev puč: diktaturo naj bi uvedla Lu* dendorff in Minoui, generalni direktor Stln-nesovega koncerna! Sami zavezniki iz Wi 1916 in 1917! — Stinnes — diktator! Toda prišlo je drugače! Puč se je ponesrečil, Stinnes je prvič zaigral in — zadnjič! -------- VSE TOVARIŠE SOMIŠLJENIKE OPCK ZARJAMO NA NAŠE IZBORNO STRANKINO GLASILO »SLOBODNE NOVINE«, KI IZHAJAJO PO DVAKRAT NA MESEC V ZAGREBU. LIST IZDAJA IN UREJUJE TOV. DR. J. POIJTEO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ZAGREB, DALMATINSKA ULICA 40a DL NAROČNINA DIN 10.— NA CE-TRT LETA. Zurnalistični banditi. Ljubljana podpira akcijo levičarjev v demokratskem poslan skein klubu, ki jim načelu jo 14. Davidovič v boju proti Pribiče-vič-Zerjavovi kliki, ki se za vsako ceno hoče obdržati na površju. Poznamo mnenje g. Lj. Davi-doviča samega, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad tem. da sino ostali zvesti zagrebški prisegi id šli v Ljubljani skupno v boj. (»Jugoslavija«.) Predlanskim, ko smo stali v Ljubljani v volilnem boju pod praporom Jugoslovanske zajednica na podlagi zagrebške resolucije, je takratni poslanec tov. Brandner napisal v »Jugoslaviji« gornje stavke in bil radi njih od »Jutra« ozmerjan z žurnalističniin t,anditom. »Jutro« mu je namreč očitalo, da je stavke, kolikor se tičejo Ljube Davido-viča, kratkomalo izvil iz trte. V doka2 je navajalo neko falzificirano brzojavko Ljube Davidoviča, v kateri je bilo rečeno, da Davidovič na x>ti v Prago z Brandnerjerii sploh ni govoril o ljubljanskih občinskih volitvah. Pod nobe>-nimi pogoji »Jutro« takrat ni pustilo veljati, da bi Lj. Davidovič stal na strani Jugoslovanske zajednice. Toda čez leta vse prav pride. Kar takrat javnosti ni bilo jasno, je pojasnjeno danes. Ljuba Davidovič je definitivno prelomil s Pri-bičevič - Žerjavovo kliko. Takrat že. ko smo vodili volitve v Ljubljani, je bil Lj. Davidovič proti tej klild, kar je očitno pokazal s svojim glasovanjem na zagrebškem kongresu javnih delavcev. Mi smo to vedeli, zlasti pa je dobro vedel za Davidovičevo mnenje tov. Brandner, ki se je o tem razgovarjal z njim. Kdo se danes še upa dvomiti o tem. ali je govoril resnico tov. Brandner ali gosp. okoli »Jutra«? Korak, ki ga je storil g. Davidovič-s tem, da je za vedno obrnil hrbet Pribičeviču in Žerjavovcem in jih celo vrgel iz stranke, potrjuje, da so takrat »Jutrovci« Davkiovičevo brzojavko v resnici potvorili. Pa še nekaj nam povedo gornji stavki iz »Jugoslavije« iz 1. 1922 Da smo namreč narodni socijalisti pravilno sodili o situaciji, da smo že leta 1922 predvidevali dogodke, ki so nastopili L 1924. To je eno. Drugo pa je to, da se sedaj jasno vidi, Mo spada med zurna-listične bandite. I INTRIGE IN DENUNCIJAC1JE. Toliko intrig ih denuncijacij, kolikor s« jih. je izvšilo zadnje tedne v Beogradu, ua ša presiolica menda ne bo doživela več. Iz verodostojnega vira nam je znano, da so bili denuncirani tudi nekateri narodno socialistični boriteljLTo danes samo ugotavljamo, da se bomo svoječasuo lahko sklicevali na to ugotovitev. — Pripominjamo pa, da se mtt možje tudi denuncijacij in eveatuaUh (ff-s«ku čl lll-l zakona z dne 15. okt. 1868 št. 142 d. z. in se obsodi po čl. IH-5 omenjenega zakona na 200 Din denarne kazni eveot. za slučaj ueiztirljivosti na dva dni zapora in pf) S 389 kazenskega pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja ln even-pisnllcarja, zasebnega obtdžltelja zastopnika j tuelue izvršitve kazni ter po tar. post. namestnika cjr. Fetticha, obtoženca Antona ! 193 tak*s. zak. na plačilo takse 50 Din. < ib-Brandner in zagovornika dr. Marušiča o ob- \ toženec ima v smislu S 39 zakona z dne tožbi, katero so dvignili zasebni obtoži teli! j 17. dec. 1862 št. 6 drž. z. na svoje stroške ur. Siegfried Wildl. ing. Viljem Lakott iu i objaviti sodbo v listu »Narodna Pravda« Avgust Post zoper Antona Brandneria radi j najkasneje v 14 dneh po pravomočnosti raz-pregreške zoper varnost časti in , po pred- j sodbe Razlogi. Dne 2. nov. 1923 je prinesla logu, stavljenem po obt-ožitelju na obsodbo i »Nova Pravda« v številki 44 med drugim po obtožbi event. radi prestopka po členu i tudi članek pod naslovom »Polzela«, v 111-1 zakona z dne 15. okt. 1868 drž. zak. št. | katerem članku se očita »Zasebnemu obto-142 in objavo razsodbe dne 18. marca 1924 j žitelju« nadutost, sainolastno brezobzirno razsodilo tako: j postopanje z narodnim delavstvom, od ka- Aftton Brandner rojen 11. sept. 1891 v j terega sta bila dva odpuščena edino radi ŽuŽalcih na Koroškem, pristojen v Ljubija- j tega, ker sta zavedna Slovenca, dalje oboo, r. k. vere. samski, odgovorni urednik i jestnost in pritepenstvo. Vsi ti očitki so go-»Nove Pravde,, stanujoč v Ljubljani, Sv. ) tovo razžaljivl za zasebne ohtožitelje in je Peira cesta št. 75, predkaznovan ie kriv. da i s tem objektivno podan dejanski stan preje kot odgovorni urednik perijndičnega ča- j greškov po §§ 488, 491 k. z. Z ozirom na sopisa »Nova Pravda« v Ljubljani zanemaril j dejstvo, da se obtoženec zagovarja, da ln-ono pazljivost, katero je bil dolžan npo- ; krtmlniranega članka pred natisom sploh ni I -» Kino Ideal predvaja v nedeljo 20., pond. 21., torek 22. in sredo 23. t. m. Materino srce Tragedija mlade žene v 5 dejn. v glavni vlogi Fritz Greiner. 1 rahljati ter je vsled tega bila natisnjena v ! štev. 44 imenovanega lista z dne 2. nov 1923 i na strani 2 v rubriki; »Strokovni vestnik« notica pod naslovom »Polzela« z naslednjo vsebino: »Mbd tukajšnjim delavstvom vla- čital ter ta trditev po kakem protidokazu ni ovržena je pač obtoženec s tem, da je Prišel vsled njegove brezbrižnosti razžaljivl članek v tisek in objavo kot odgovorni urednik zanemaril svojo dolžnost in je s tem potem- najboljše, najcenej še in v na j večji iz beri ima J. Maček, da silno ogorčenje radi nadutosti Nemcev | takem ustanovljen dejanski stan prestopka VVildija, Lakotta, Posta, ki delajo z našim i po čl. UI-1 cit. zakona. Kar se tiče po ob- * tožencu ponujenega dokaza resnice stoji sodni dvor na stališču, da pri prestopku po členu Ilf-l zakona z dne 15. okt. 1888 drž. zak. št. 142 dokaz resnice sploh ni dopusten, ker je ta prestopek, ki ga je označit! kot kulpozni — formalni delikt, delikt sul generis, doprlnešen najkasneje že tisti moment, ko pride članek v natisk ter je radi tega vsak poznejši dokaz resnice Izključen, nedopusten. Iz tega razloga je tudi sodišče zavrnilo po obtožencu ponujen dokaz resnice. Krivdorek ]e utemeljen. Kazen je bilo odmeriti po čl. 111-5 cit. zakona z globo 200 Din do 2000 Din. Obtežilno je bilo povratek, olajšiino pa priznanje. Kazen je krivdi primerna. Ostal; izreki sodbe temelje ua zgoraj citiranih zakonitih določilih. Ljubljana, dne 18. marca 1924. — Mladič, 1. r. Posebni oddelek; otroške oblake, moško oerllo delavstvom, kar se jim ljubi in vse nemoteno. Poročali smo žc n odpustu dveh narodno zavednih delavcev, ker sta se drznim propagirati svojo narodno delavsko organizacijo. Vkljub temu, da je uradna preiskava dognala, da sta bila popolnoma neupravičeno odpuščena, sta oba še vedno brez kruha, a objestni Nemci tniumfiralo. Vsi podvzeti koraki so bdi doslej brezuspešni in je vsak naletel na gluha ušesa, zato se je bati, da si ogorčeno delavstvo pici ali slej samo ne poišče pravice. Takrat ne bodo j Nemce in nemčurje tudi vsi orožniki uhra-i nili, ker vsake stvari je enkrat konec; tudi 1 potrpljenja. Od pri tepenih tujcev se naš po-j Steni delavec ne l>o pustil metati na cesto j in ne bo radi njih z rodbino vred gladoval.-., j kateri članek nosi vse objektivne znake pregreška zoper varnost časti potom tiska Iz ljubljanskega občinskega sveta. Tovariši! Zbirajte povsod in pri vsaki priliki za brezpoteinel Ljubljanski občinski svet je imel svojo, sejo dne 10. aprila, katera se je nadaljevala dne 14. aprila in je od obravnavanega dnevnega reda omeniti predvsem to-le: Iflektriilkacija Ljubljane. Sprejet je bil nujni predlog, da se izvoli petčlanska komisija strokovnjakov, ki naj proučiti še enkrat vse projekte za zgaditev hidroelektričue centrale na Savi. Pr! tej priliki se ie v občinskem svetu razvila živahna debata o elektrifikacij! Ljubljane. Brez vsakega dvoma je, da je preskrba Ljubljane z elektriko neodložljiva zadeva. Sedanja kalorična elektrarna v Ljubljani že zdavnaj več ne zadostuje potrebam mesta. Ce se hoče Ljubljana gospodarsko dvigniti Socijalna zakonodaja in politika. (Konec.) TucH za naše kmetsko ljudstvo zahtevamo, da se čiinpreje izvedejo so-cfjalne reforme. Naša država ie uvedla agrarno reformo, ki sloni na tem, da se morajo razlastiti fldejkomisi in veleposestva in razdeliti med one. k! zemljo v resnici obdelujejo. Zahtevamo čimprejšnjo Izvršitev agrarne reforme v polnem obseg«. Država kot delodajalec je poklicana v to, da rešuje socijalna vprašanja napram svojim delojemalcem. J n tukaj stopa predvsem v ospredje ureditev uradniškega vprašanja. Neizbrisna sramota za našo državo je. da pusti propadati državne nameščence, ki tvorijo temelj naše države. Država ima tudi mnogo velikih podjetij, v katerih ie zoposle-nih nebroj delavcev. Napram delavcem naj država prednjači z dobrim vzgledom, kako je treba reševati socijalna vprašanja. Tudi davčno vprašanje pomeni za državo socijalno vprašanje. Odstraniti je treba indirektne davke, kajti tl davki niso nič drugega, kakor obdavčeno delo. Odpravi naj se davek na živi jenske po-, trebšitne, kakor na sladkor, sol itd. Nasprotno pa naj se v visoki meri obdavči dohodnina, zvišajo naj se premoženjski davki in pristojbine na ded-Siine. Zahtevamo odpravo smrtne kazni. Mladoletne kaznjence je treba ločiti od odraslih, kaznuje se naj jih največ s se jih polije v nekod jševalnice. Sicer pa naj napravi država več šol in manj ječ. Naloga države je, da prevzame skrb za utiove ln sirote iti to skrb tako uredi, da ne bo ponižujoča za prizadete. V splošno ljudsko blagostanje naj se v celoti izvede bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev, zavarovanje za onemogle in brezposelne. Ob prevratu smo imeli scdeni upravnih področij socijalno-politlčnega po-kretn, Dosedaj pa imamo v naši državi sledeče socljalne zakone: 1. Zakon o zavarovanju delavcev in pokojninski zakon. 2. Skrb za vojne invalide: zakon o invalidih, invalidske profesionalne šole in izobražcvalnice, prednost pri službah, Invalidske protezne delavnice, domovi. 3. Zaščita dela: inšpekcija dela, delavske zbornice, borze dela, podpore brezposelnim, kolektivne pogodbe. 4. Protialkoholno gibanje: prepuščeno v Klavnem privatni inicijativi. 5. Poseben referat. 6. Prehrana pasivnih krajev: organizacija poljedelskih zadrug in njihovih savezov, 7. I/.seljenjštvo: zaščita i-zseljenikov pred izrabo, komisariati. 7a. Kolonizacija razljudenih krajev, predvsem po dobrovoljcih, krediti. • 7b. Pobijanje draginje: carinska za- ščita domače industrije, omejitev uvoza, občinska / sodišča, afiširanje dnevnih cen. S. Socijalna hitri jena: dlspanzarji za matere in dojenčke, brezplačno zdravljenje ubožnih, zdravilišče tuberkuloznih in alkoholikov, umobolnice, spolne nalezljive bolezni. 9. Splošna socijalna bigi jena: poto-| valili učitelji, pouk o splošnih človeških j pravicah iu dolžnostih, večerni kurzi za ! spopolniicv izobrazbe in kulture, socl- ; ialnc knjižnice, zadružna stanovanja, i krediti na dolgi rok (hipoteke). 10. Socijalna statistika:' umrljivost otrok, -splošna umrljivost, statistika o boleznih, statistika o nezgodah, zločinih, kazenskih prestopkih, analfabetih. Program glede socijalnega zavarovanje ie sledeči: , 1. Nezgodno, ?. bolniško. 3- sta- rostno. 4. smrtno, 5. zavarovanje preostalih, 6. zavarovanje dote. 7. zavarovanje za slučaj brezposelnosti -S. higi- jenske in zdravstvene naprave. V obseg zavarovanja spadajo: 1. nameščenci, 2. ročni delavci. 3. mali obrtniki in trgovci, 4. mali poljedelci. V skupine so razdeljeni po vrsti dela: 1. Socijalno zavarovanje nameščencev, 2. socijalno zavarovanje delavcev in trgovcev, 3. socijalno zavarovanje malih poljedelcev in nastavljencev v vrtnarskih obratih. Vzgoja k socijalnosti: Socijalnost, solidarnost, čut za kolektivnost, moderna kultura ter pobijanje materijahzroa, individualizma in egoizma. Socijalno zavarovanje bodi enotno in ga jc treba motriti s stališča finančnega gospodarstva. Ni pravih gospodarskih razlogov, da imamo, delavstvo po strokah zavarovano. Nt samo finančne razlike, tefnveč je tudi meritorna. Pri prestopu k ene zavarovalnice v drugo se pridobljenih pravic ne vpošteva. Potrebna je tesna kooperacija bolniškega zavarovanj* t pokofetiuak&i zavarova- njem zasebnih nameščencev. Pokojnin- , ski zavod je brez dvoma zainteresiran ti a uspešnem delovanju bolniškega za- i varovanja, ker se na ta način more invalidnost premakniti na višjo starost. Pokojninsko zavarovanje nameščencev j je treba raztegniti na celo državo. Da- j nes imamo to zavarovanje samo v Slo- j veni ji in Dalmaciji, kar ogroža konkurenčno zmožnost našega gospodarstva. Pokojninsko, invalidno in starostno zavarovanje je treba opreti na realnejše vrednosti in ne na današnjo slabo valuto. Po današnjem finančnem sistemu se tezaurirajo ogromne vsote kapitala, ki Da se vporabi šele čez deset, dvajset ali več let. Današnja bremena za bodoče generacije nosi težko tako naše gospodarstvo, kakor tudi nameščenci sami. 1'undiranje zavarovanja v zlati valuti bi omogočilo mešani sistem, deloma kapitalno kritje, deloma razporeditev, le-zaurirani kapitali socijalnega zavarovanja se naj uporabljajo za omilieuje stanovanjske bede. Iz razlogov pocenitve uprave bi bilo treba zbirati statistični materijah v svrho ukinitve nezgodnega zavarovania kot posebne panoge in razmišljati o združenju nezgodnega zavarovanja s splošnim invalidskim zavarovanjem. Izvesti je zavarovanje za slučaj bolezni za državne in druge javne nameščence. Zavarovanje poljedelskih delavcev ni še izvedeno, dasi zakon predpisuje, da bi bilo moralo stopiti v veljavo že 1. julija 1923. Zahtevati je z vso odločnostjo noveliranje zakona od 14. maja 1922, ker jc v meritornem in organizatornem pogledu zelo pomanjkljiv.* Izvesti se mora popolno auto-nomno zastopstvo Interesentov z dvo- tretjinskim zastopstvom zavarovancev v nadzorstvu. Socijalno zavarovanje se mora izločiti iz državne uprave. Državi naj bo prepuščeno le vrhovno nadzorstvo. Zahtevati moramo tudi popolno pokrajinsko autonomijo naših okrožnih uradov. V zakonu je treba formulirati določila, ki preprečujejo izkoriščanja zavarovanja. Zavarovalne institucije je treba do skrajnosti depolitizirati. Zahtevamo tudi. da se takoj vpostaviio delavska sodišča, ki bodo določala o sporih glede delavskega zavarovanja. Istotako tudi zahtevamo, da se delavski zbornici omogoči delo s tem, da se ji ustvari finančna podlaga. Začasno naj se pobira«-jo po zakonu o zaščiti delavstva predvideni prispevki za delavsko zbornico. Da še delavstvo pobližje seznani z zakonom o zavarovanju delavstva, je nujno priporočati, da se prične od strani c-krožnega urada, kakor tudi od strani strokovnih organizacij s poljudnimi predavanji, ker le tedaj, to se bodo delavci zavedali, da je to njihov zavod, bodo imeli od nja-ga tudi prave koristi. Jiaš cilj je: Magostanje in udobnost za vse. — Razredne razlike morajo pa zakonu evolucije izginiti, mlada jugoslovanska država mora postati pravi dom vsega jugoslovanskega ljudstva. Tako, da jo bo pripravljeno iz ljubezni braniti z vsemi sredstvi proti sovražniku na-predka in svobode. Naši državni in vodilni politiki so na razpotju: ali naprej ali nazaj, ali v življenje ali v poguba Nočemo narodno smrt, temveč zahtev* mo socijalno zakonodajo v korist jugoslovanskega ljudstva, kajti socijalna pravice s o temelj trdne države, Priloga k štev. IS »Move Pravde*^ aa O Gregorju in njegovi bratovščini. (Legenda iz današnjih dni.) Sv. Gregor, pravijo, je bil papež. S tem pa nima bratovščina nič drugega skupnega, kakor ime. Patron omenjene bratovščine je namreč tudi Gregor, velik patron, kakor je bil sv. Gregor velik papež. Pa čudodelnik je tudi Gregor, velik čudodelnik. Pravijo, da pade na zemljo, ako on vrže cekin v zrak, pomislite, pristen — klopotec! Tega ne zinore vsak. Zato pa so imeli do najnovejše dobe tudi bratje in častilci brezmejno zaupanje v svojega čudodelnika, velikega patrona Gregorja. Do najnovejše dobe pravim. Danes se je to zaupanje precej omajalo. Stvar pa je prišla takole. Gregorjeva bratovščina je razpletena v manjšem obsegu po celi Sloveniji ter ima povsod filljalke. Bratje in sestre se radi priporočajo v duševnih in telesnih stiskah svojemu patronu. velikemu čudodelniku Gregorju. Kdo se naj čudi temu? Saj je vendar že aktivno pripomogel marsikakemu varovancu v državni službi do napredovanja na škodo Cesto bolje usposobljenim tpkmeoom ter vdihni} celo živinozdravnico« pedagogične zmožnosti. Pri njem pač tu' mnogo nemogočega. Glasnik Gregorjevega Srca priča vsak dan o neprecenljivih zaslugah velikega »čudotvornika«, o brezmejni ljubezni do žlahtne kovine, Iz kate- re se delajo na konec — klopotci, ter o globokem zaničevanju žensk, ki zapeljujejo kakor vlačuga Avtonomija možke v greli in pohujšanje. Pa se je zgodilo, da je veliki čudodelec Gregor z^>pet pridno izpreminjal cekine v /.aprtnjake, ko zasliši oddaleč vzdihovanje in prošnje svojih pobožnih za pomoč, hitro pomoč v nujni stiski. Ravno je bil sfrčal zadnji zlatnik v zrak ter se razlil po tleli v rjavo brozgo z vonjem po greznici. Treba je bilo nove kovine, kajti iz klopotcev delati zlato, tega čudeža ne zmore veliki čudodelnik. Stiska je bila velika; torej na pot, da nc izguoijo vere vanj bratje in sestre, da ne razpade bratovščina razpletena širom Slovenije. Toda, človeku ni dobro samemu biti, še manj pa brez družbe potovati. Zato povabi Gregor s seboj najboljšega prijatelja, ki je istotako velik nasprotnik žensk, z imenom Centralizem. Odpotovala sta na daljno pot ter delala načrte, kako bi onemogočila v Sloveniji vlačugo Avtonomijo, ki pohujšuje moške in jili zapeljuje v greh. »Ti Gregor!« pravi Centralizem prijatelju. ki ti ni nič drugega nemogoče, kakor delati iz klopotcev zlato, se zglasiš pri kralju ter mu dopoveš, da je treba to žensko zapreti, utopiti, ustreliti ali obesiti kot državi nevaren element. Tako se je iznebimo za vedno.« Ker je Gregor istega mnenja, si izposluje predvsem v prestolici avdtjenco. To- da kralj ni nič kaj radoveden na slovensko 1 Avtonomijo, pač pa vpraša, če še stoji njegova lovska via na Bledu. S tern je avdi-jenca končana in Gregor milostno odpuščen. Več sreče ima veliki čudodelnik v ministrstvih. Tu poseti predvsem prometnega ministra ter mu pojasni, da železnice ne morejo funkcijonirati, ker se nekateri železniški uradniki, a la Deržič zavzemajo za ta-Iva protiprometna -sredstva, kakor je ta preklicana Avtonomija. Minister prometa uvidi potrebo, da se pride temu v okorn ter obljubi represalije. Slične uspehe doseže Gregor tudi pri drugih gospodih. Zlasti je zagrozil minister prosvete, da bo dal tistim učiteljem, ki so le kedaj poškilili za ono nesramno vlačugo, za kazen in v svarilo iztakniti! najmanj — desno oko. Pomirjen se je vračal Gregor proti domu z zagotovilom, da je pomagal marsikateremu va.ro-vanku v stiski in — da bo mogel še nekoliko časa delati — čudeže. Toda komaj prestopi čudodelnik Gregor domači prag, že ga preseneti vest, da je vlada padla in so se razblinile vse nade v ministrske obljube, v prazen — nič. Pravijo, da so tedaj najbrumnejši Gregorjevci izgubili vero v svojega čudodelnega mojstra in velikega patrona. Glasnik Gregorjevega Srca se bridko pritožuje nad nehvaležnostjo sveta. Vrste bratov in sester se sumljivo redčijo. — Kaj bo, kaj bo, če se Avtonomija ne vkroti? Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Se vedno leži Edvard v omedlevici. Minute se zde Bessy cela večnost; venomer poljublja Edvarda na mrzlično' tresoče se ustnice, včasi se ozre na uro, katere kazalci se skoro ne premapnejo z mesta. Končno poteče četrt ure — in zopet mu vlije v usta deset kapljic. Skoro dihati si ne upa, ko se skloni nad njegov obraz. — Vzklik najvišje blaženosti in sreče zadoni po kabini. Pa, kako tudi ne! Edvardove oči se odpro. Pred seboj zagleda dražestni obraz svoje izvoljenke, ki ga strastno, obsipava s prisrčnimi poljubi. »Bessy — kaj se je zgodilo?« izprego-vori Edvard naenkrat. »Pri meni si, ti moj edini. Ti si nas rešil — Edvard, mo? Edvard — rešil si nam življenje, jaz postanem tvoja žena, o Edvard — tvoja za vedno!« S težavo dvigne roko in jo ovije okrog svoje ljubimke. Zdi se mu, da še vedno sanja; da bi bilo to. kar vidi, gola resnica, skipro ne more verjeti. Toda kmalu mu oživi spomin na strašne dogodke, ki jili je preži-,s^vel v zadnji uri, da, dobro ima celo v spo-■"fcu, da je našel razpoklino, katero je z naporom zadnjih moči zamašil in potem mu je odpovedala roka, s katero se je držal za vrv ter padel Kdo ga je otel? Edinole Tom! »Tom,« šepeče Edvard s komaj slišnim glasom.. »Tom je pri Molly,« odvrne Bessy. »S svojo orjaško močjo mi je rešil tebe. Prinesel te je na rokah in ko sem planila k teiii, trdno odločena, da si vzamem življenje, če^bi bil mrtev, mi je Tom zatrdil, da živiš!« »In mož s krinko?« »Je bil tukaj in te je sem prinesel, dragec moj. Vidiš, tu je pijača, ki ti je vrnila zavest. Dal mi jo je in------------« t\ Bessy umolkne, škrlatna rdečica oblije njen še ravnokar tako bledi obraz. n; »In — —« poizveduje Edvard, kateremu se vsako sekundo znova vračajo moči, »kaj mfcimaš še povedati, moja sladka Bessy?« Iz Bessynih oči, nepremično uprtih v 3jardov obraz, sije izraz brezmejne lju-zni in blaženosti. »Rekel mi je, Edvard, da tl bo ta pijača kmalu vrnila moči. In vse, kar je sicer še pcfttebno za tvoje ozdravljenje, prepušča . tvBji -- bodoči ženki!« ' »Bessy, moja sreča, moje vse!« »Da, Edvard, tvoja sem, in če bi se že prihodnjo uro mogla za vedno združiti s te-bo?; se niti trenotek ne bi obotavljala slediti ti.‘ kamor hočeš. Tvoja sem, Edvard — suAo v tebi še živim, ti moj edini!«------------- Zgoraj na Terrorju pa je živahno vrve-i nje. Ob jeklenih stenah odmevajo udarci kla-. diva z raztopljenim svincem pritrjujejo plo-J ščq; katero je Edvard v največji sili pritisnil 1 na razpoklino. Mož s krinko kleči na krovu | ter‘od časa do časa opazuje v daljavi plo-V{&e ladije in obal, svetlo razsvetljeno od 2anajajočega solnca. Z* »Tu imamo opravka s podlim lopov-. skim činom, gospod,« zakliče eden od ino-j $tya, ki je zaposleno s popravilom stene. ; »Plošča je bila od znotraj namenoma od-stisnjena. Tu ne gre za slučajno razpoklino j — 'neki lopov je moral vijake toliko odvfti, Ida, je voda ploščo potisnila od stene.« ^'Mož s krinko osupne. »Kdo naj bi bil to storil?« vpraša ostro. »Izmed nas gotovo nihče, milostljivi gospod,« se glasi odgovor, »saj to bi se reklo samemu sebi Izkopati grob, ne, izmed nas nrnihče tega storil!« D! Tajinstveni mož umolkne. Šele črez ne-kai^časa zopet vpraša: »Ali je vse v redu?« »Da, plošča sedaj tako dobro rri^r-Ittilj kot vse dru »Dobro! Sedaj pojdite še v shrambe za zrak in preizkusite tudi tam, če so vse plošče v redu!« Moštvo spleza na krov in se takoj poda v podmornico, da izvrši poveljnikovo naročilo. Medtem ko nekateri preiskujejo shrambe za zrak, hodi zagonetni mož počasnih korakov po hodniku semintja. Naenkrat pa stopi pred njega eden od mož, ki so pregledovali ;.račne shrambe. »Tu, milostni gospod!« in mu izroči od-vijač za vijake. »Našli srno ga v zračni celici tik odprtine, skozi katero je vdirala voda. Vijake, s katerimi je bila plošča pritrjena, je nekdo odvil in — tu, gospod, imam še nekaj, kar smo našli v shrambi« ter da možu s krinko v roko majhen, zlat prstan. Sikajoč glas se izvije iz ust tajinstve-nemu možu ob pogledu na prstan, šepetaje mrmra sam pri sebi: »Eliza — ona je to storila — gorje morilki!« Načrti za bodočnost Polnoč je že minula, ko vstopi mož s krinko tiho v kabino. Bessy sedi pri Edvardu in se mirno razgovarja s svojim zaročencem. Ob vstopu tajinstvenega moža jo nehote oblije rdečica.--------------Ta ji pa pri- jazno pokima in jo takoj vpraša, kako gre mlademu možu. Ko izve, da se sicer čuti še slabega, vendar pa je že pri polni zavesti, poprosi Bessy, da naj za trenotek odide iz kabine, ker mora nekaj važnega vprašati njenega zaročenca, »Samo za kratek čas, prosim, gospodična Wilkes. Moj pogovor je takoj končan.«; Znova zažare njena lica v rdečic!, takoj nato pa izgine med vrati sosedne kabine. --------_ Mož s krinko se vsede k Edvardu. Ko vidi, da sc hoče bolnik celo dvigniti, mu prijazno reče: »Nikakor ne, moj prijatelj. S svojo trdno eneržijo ste rešili podmornico in življsnje nas vseh. Dolžnost mi narekuje, da se vam vsai nekoliko izkažem hvaležnega za ne-poplačljivo požrtvovalnost!« »Rad sem to storil!« odvrne hitro Edvard. »O tem sem docela uverjen, saj ,e šlo tudi za rešitev vaše lepe neveste. Ttida rešili ste mene in moje osobje strašne smrti. — Pa tudi neka meni zelo draga oseba bi bila istotako počasi zapadla smrti, če se ne bi več vrnil k njej.« Edvard pozorno posluša, dočim mož s krinko nadaljuje: »Predvsem naj bo Bessy že v najkrajšem času za vedno vaša. V hiši na zapadnem obrežju vam holem napraviti tako prijetno bivališče, ki naj na sijaju in udobnosti prekaša vaše naj-smelejše sanje. Dalje vas nagradim z lepim posestvom na deželi, kjer morete s svojo ljubko ženo preživeti vroče poletne mcsce. In knežjo balo hočem dati vaši Bessy. Celo kraljeva hči bi jo mogla'zavidati!« Mladi mož se hoče zahvaliti. »Nobene zahvale« ga prekine tajinstveni mož. »Moj dolg ostane kljub temu še zelo velik. Vse, kar storim za vas, je le malenkost v primeri z vašim junaškim činom. Toda dovolj o tem. — Sedaj govoriva še o lopovsko zlobni osebi, ki je hotela uničiti podmornico in z njo nas vse.« »Kako?« vzklikne Edvard začudeno »Kdo — je--------------- »Eliza je storila ta zločin« de mož s krinko z zamolklim glasom. »Odvila je vijake na plošči v kabini za zrak. Prstan, ki je njena last, in odvijače so našli moji ljudje, v shrambi.« »Eliza? Ah, sedaj mi je vse jasno. Tudi tedaj ni ravnala v zmedenosti, ko jo je Bessy z bodalom v roki naletela pred vašo sobo. — Nesrečnica vas je že takrat hotela umoriti!« s »Da, dragi Edvard, prav wmN y*z-c-: —.1^ c,- iVMmr. ittttZZSJIBSf-?pgs' ---------------- Naslov za brzojave: JADRANSK A------------------------------------- ---------------- Amcrikanski oddelek — Potniški urad-------------------------------- INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, .Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. Nev/ york City. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs St. 8., res. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine do* bite najceneje v paplrn trgovini Miroslav M. LiijaO'} Sv. Petra cesta štev. Z9. • Lastna knjigoveznica- Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najknlanlneje. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA \ Delniška glavnica j ji 50.000.000—H > Rezervni zakladi ca,: j j Din 1010.000 - “j ONINMMNMIinMMHMHIN * Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Podružnice Kranj Maribor I Metkovk Novi Sad Brežic« Celje Črnomelj (Sorica najtočneje in najkulanfmie Brzojavi: Trgovska s Bil |U|S»N ‘8UBi|qnn )IAOXVNH39 'O buiaoBj® B1SS!!»I®3^^M xq industrializirati, je nujno potrebno, da se mesto in okolica preskrbi z električno siio. Projektov za zgraditev nove elekliarue ie vet. Največ zagovornikov ima projekt na Savi pri Medvodah, kjer bi bilo pri najniž-wu stanju vode na razpolago 5000 konjskih siL Poleg medvodskega projekta so pa še na razpolago projekti predvsem v Mednem in pri Tacnu. Vendar pa ti zadnji projekti iz rentabilitetnih ozirov ne bodo izvršljivi. Za izvedbo medvodskega projekta bi mestna občina potrebovala najmanj 80 do 100 milijonov dinarjev. Malo je pa verjetno, da bi mogla občina dobiti sto milljofiov dinarjev kredita pod primernimi in sprejemljivimi pogoji. Zato ni izključeno, da bo mo-ala občina zaenkrat odložiti zgraditev hi-Jroelektrične centrale na Savi in se odločiti, Ja zveča samo sedanjo kalorično centralo. Povečava kalorične centrale bi bila umestita tudi iz tega razloga, ker bi poznejša zgraditev vodne naprave itak potrebovala rezervno parno napravo. Sedanja elektrarna v Ljubljani s svojimi 1300 konjskimi močmi im ne zadostuje za savsko elektrarno, ki bi imela 5000 konjskih sil. Povečanje kalorične jentrale je torej opravičljivo in to tern bolj, ker hi Ljubljana lahko prišla že tekom dveh let do električnega toka, ki bi zadoščal mestu za najmanj deset let. Veliko je bilo že razprav in sklepanja glede zgradbe nove elektrarne v Ljubljani. Zadnji čas je že, da se preide od sklepanj k dejanju. Za enega izmed načrtov se mora odločiti mestna občina. Vsako odlašanje M prineslo Ljubljani neizmerno gospodarsko škodo. Zgradba Sokolskega doma na Taboru. V vsaki drugi občinski .seji je na dnevnem redu vprašanje zgradbe Sokolskega doma na Taboru. Pri takih prilikah klerikalci izlijejo svoje sovraštvo d.: sokolske organizacije in »napredni« socialni demokrati in komunisti jim hote- ali nehote svkimdiirajo. Opozicija napadom na Sokolstvo krepko txl govarja in občinski svet je torLec najhu.ših političnih debat. V zadnji občinski seji so klerikalci v imenu večine stavili predlog, da posebna ko misija juristov ugotovj, če lahko iuc$tya občina vloži tožbo proti Sokolu I radi -tega, ker ni izpolnil pogodbe. Sokol I se je namreč pogodbeno artve zal napram mestni občini, da zazida trg Tabor. najkasneje do 24. februarja t. 1. Sokol I je do tega dne tudi zazidal prostor v toliko, da so bili zazidani temelji sfavbKča in Je stavba segala že en meter iz cestnega nivoja. Sedaj nastaja sporno vprašanje, kaj še pravi zazidan prostor. Klerikalci udijo, da se pravi zazidan prostor, toliko kot dozida- na stavba, 'dočinu Sokol trdi, da ie pogodbo izpolnil že s tem, ker je prostor zazidal v temeljih. Poleg tega So-koi tudi opravičeno trdi, da poteče rok za dozidavo Sokolskega doma do strehe šele koncem maja in dug 24. februarja sploh ni bil se( čas, da se razmo triva o tem, ali je izpolnjena poj&dba, jli ne. Sokolu I je namreč magistralni gremij v stavbnem dovoljenju" zagotovil podaljšanje i stavbnega roku za 35 dni v letošnji stavbni I seziji. To pa zato, ker' je prepozno rešil , prošnjo Sokola za stavbno dovoljenje. Za | sklep gremija so glasovali tudi večinarii v i občinskem svelu s klerikalci vreJ. Značilno i za moralo večine v občinskem svetu je sedaj to, dit večina izpodbija svoj lastni sklep v gremijn in pravi, da je sklep ueveijaveii. Naravno je, da se naša stranka v občinskem svetu odločno zavzema za Sokola. Prvič zato, ker je Sokol v pravici, in drugič zato, ker smatra afront pro:i sokolski organizaciji za afront proti svoiim pristašem, ki sodelujejo pri Sokolstvu. Sicer pa naj nagajajo večinarjl v občinskem svetu kakor hočejo: Sokolski dom sp bo’ zgradil in bo stal in naj sklepajo klerikalci, kr>’- hočejo! Podpore za brezposelne. V proračunu mestne občine je postavka 150.000 dinarjev, določena za podpiranje v Ljubljano pristojnih brezposelnih. Za razdeljevanje tel2 podpor je občiijski svet v zadnji, seji sprejel poseben pravilnik. Sodi se, da je v Ljubljani brezposelnih 2.000. Za vsakega brezposelnega je določena podpora 10 dinarjev na dan. Proračunjeni znesek 150.00U dinarjev je torej tako malenkosten, da s Lem denarjem ne bo mogoče podpirati brezposelnih, Znesek 150.000 dinarjev bi zadostoval za podpiranje 2000 brezposelnih komaj za osem dni.. Pravilnik za razdelitev podpor toliko časa ne bo mogel imeti praktične vrednosti, dokler se za ta fond ne dobi na razpolago zadostnih sredstev. Misliti bo na izvedbo, zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Iz fonda za brezposelne se zaenkrat vsled nezadostnih sredstev ue bo moglo izvesti splošnega, podpiranja brezposelnih. Podpirati bo mogla občina le najpotrebnejše in naj potem pravilnik tudi zagotavlja vsakemu brezposelnemu ledno podporo. Obsojanja vredno je, da večinarii izrab ljajo akcijo za brezposelne v svoje strankarske svrhe> Upravičeno zagovarjamo načelo, da sc bede nesrečnih brezposelnih delavcev ue sme izrabljati v sirankarsko-de-magojke .namene. Prez- ozira ua strankarski interes se mora do skrajnih moči pomagati brezposelnim* sezidalo 2 ih pol milijona delavskih hiš. In to hoče tudi izvesti. ANGLEŠKO-RUSKA KONFERENCA. V, Londonu se je 14. t. m. pričela art-gleško-ruska konferenca, ki je prva posledica priznanja sovjetske Rusije od strani Anglije. Na tej konferenci hočejo najti bazo, na kateri bo mogoče skleniti razne medsebojne pogodbe. RiiSi tudi pripravljajo za posojilo v Angliji. Angleži sc bodo sicer malo obotavljali, a bo vseeno šo po Angleško. ----------- - i RUSI.IA. I ročki se vrača v Moskvo. Kakor zn<’-nPYROTA< Celie, postni predal 8. Izdeluj: r&keief kemikalije za bengalični ogenj, papiiriote varnostne topiče- in druge predmete za umetno razsvetljavo. Izdelovanje smolnatih bakelj v vsaki množini po najugodnejših cenah. FRANC STRUPI, Celje, priporoča svojo bosato zalogo steklenine, porcelana, svetiljk, šip za okna itd. Zmerne cene in točna postrežba. Vesele velikonočne praznike 1 Alojz Ploj triovlaa > špecerijo la Siv* Ueasklmi potreMtlaaml Celie. Samostanska ulica. Brzo-brzo na vlak v CEL3E v veletrgovino H.STEHMECKI kjer kupite letos —m moške in volneno za ženske obleke, HIKIIP h«1n pisano in rujevo platno, kakor tudi vso drugo manufaktumo robo po čudovito nizkih cMMb v veletrgovini R. Stermeckl, Cel|e. Trgovci engpos-cBtic. CeniH zasloni! Obiskujte špecerijsko trgovino Anion Fazarinc (Pri Kmetu) CELJE, Kralja Petra cesta štev. 27. — Tam so najnižje cene! — Priporočava bogato Izbiro manufakturnega blaga za spomladansko sezijo po znižanih cenah Hladin s Dobovičnih, Cel]e Glavna trgovina: Podružnica: PFgšsrnoua ulica 19. Gosposko ulico 15.