poiifični o_fled. — Proti razkosavanju zemljišč. Na Bavarakein se v zadnjem času zemljišča mnogo razkoeavajo, posebno v npravnem okrajo Nižje Bavarsko. To dejatvo je vzbudilo pozornofit bavarske vlade in deželnega zbora. Ministrstvo je upravnim oblastem ukazalo, da naj pazno zasledajejo take pojave in jih po možnosti zabranjujejo. Proti razkosavanju zemljišč izdaci predpisi naj se izvršnjejo najstrožje. Pred vsem naj se delnje na to, da fie se že mora posestvo razkosati, naj to opravi domača hranilnica in posojilnica, kakor se to z mnogim nspehom izvršuje po ostalih okrožjih. Veliki dobički, ki bi sicer pripadli zeinljiškim prekupcem, pridejo tako v dobro domačinom, kateri dobe posameane dele posestva od zadrnge po nizki ceni. Razkosavanje pospešnje abeg iz dežele", posamezni kmetje pa navadno mnogo preplačajo poedine kose zemljišč in če knpnine ne plačajo takoj, morajo dati preknpcu visoke obresti. Knpec se dostikrat na ta način tako silno obremeni, da ne more izhajati. Minishratvo poziva konečno oblasti, da naj v tem smislu delujejo sporaznmno s kinetijskimi drnštvi in zadrngami. — Ogrsko. Sedaj je gotovo, da sedanje Wekerlovo ministretvo ne ostane daJje na krmiln. Dne 21. t. m. se je vršil ministrski svet, ki je naročil ministrskemu predsednikn, da naj prosi kralja za odpust kabineta. V torek dne 22. t. m. je bil ministrski predsednik Wekerle sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala pol drngo uro. Dr. Wekerle je kralju pojasnil svoje stališče glede jezika pri armadi, a ni mogel pridobiti kralja za svoje zahteve, na na kar ga je prosil v svojem in v imeBU oelega kabineta za odpust Kralj je izrekel željo, da Daj člani ministrstva še nekaj dni opravljajo svoje poale, potem mn bo namanil STOj sklep. Malft pcttilZnn nsgr*a»il_w Dne 16. junija: Nem»ko-nacionalni državnozborski klnb je z vežiao glasov sklenil, da nasBopi za laško pravno faknlteto v Tretn. — Gališki in bukovinaki Rnaini se zopet pogajajo za zopeten vstop bukovinskih rnsinskih poalancev v sknpen klub. — Ceaar je sprcjel vderaj na Danaju nemškega princa Hearika v daljši zasebni avdijenci. — Med Turdijo in Grško se vrše tajna pogajanja. Grška je pripravljena plačati za priklopljenje Krete 15 :ailijono\r frankov, turški posredovalci pa zahtevajo 35 milijonov fraDkov. — Potres, ki je napraril na Franooskem toliko škode, je glasom poročil iz Barcelone pretresal tudi barcelonski okraj na Španskein 80 sekund in porušil mnogo poslopij. Dve osebi sta ubiti. Dne 17. jnnija: Rnska dama je odobrila kredit 15 milijonov rnbljev za vojne telefone, za vojaško izobrazbo in za arakoplove. — V Djakovu se je 12.000 Arbanasov bojevalo z 12 bataljoni turških rednih čet, katerirn je zapovedoval Sabit paša. Arbanasi so podlegli turtkema topništm. — V Črnigori eo zaprli ved oseb, mcd njimi tudi bivšega poveljnika Vukiniča, ki jo agitiral za to, uaj se postopa a črnogorekim knezom Nikitom, kakor se je poetop&lo s tnrSkim carjem. — V Gimml pri Paleraa n» LaSkem ati je nprlo prebivalstro radi prevelikih davkov. Nastopiti je moralo vojaštro. D n e 18. j u n i j a: Rnska duma je odgodena do 23. oktobra. — Rn8kemu zunanjemu ministrn Iz?olskemu bo sledil Gorempkin. — Angleško časopiaje poroča, da je podala Grška glede na Kreto pomirljive izjave. — Po mnenjn nekdanjega ogrskega finančnega micistra Lukaesa, ki ga je cesar dvakrat sprejel v avdijenci, ostane sedanja ogrska vlada še nadalje. — V Carigrada so podaljšali obsedno stanje do 31. jolija. — Na Rnskem Poljskem se je izvedla delna mobilizacija, ki je baje v zvezi a perzijskimi dogodki. Dne 19. junija: Lieti poročajo, da se sestaneta letos naš cesar in angleški kralj Edvard najbrž v Išlu. — Turčija je bsje ponndbo Grške za naknp Krete proti odknpnini 35 milijonov franko? odklonila. — Francoaka vlada preganja bordoškega nadškofa kardinala Andriena, ker je v nekem cerkvenem govoru obsojal ločitev eerkve od države in civilni zakon. Duhovšoina girondskega okraja je poslala kardinalu to-le spomenico: Katoliška zavest je na Franoo8kem predolgo spala, a po Vašem vplivnem glaau se je vzbudila in bo čuvala socijalni red. Po mnogih bojih bo zmagala praviea nasilstvo. Dne 20. janija: Španska je r&obilizovsla drngi armadni zbor. Najbrže <3e odpožlje v Maroko. — Srbija se oborožnje. Čez Solun se pripelje v Srbijo veliko streliva s Francoskega in iz Belgije. — Torški poalanci vseh strank izjavljajo, da hoče Tnrčija z vso silo braniti Kreto. Vjelevlasti se še niso odločile za cdpoklicanje vojakov s Krefce. — Zmaga katoličanov na Holandskem. Na Holandskem so si katoličani pri volitvah v zbornico od 100 sedežev pridobili 55. Tndi pri 36 ožjih volitvah pribore si še nekaj sedežev. — Prizadevanja grofa Thuna, da bi dosegel delomožnost češkega dežeJnega zbors, so se izjalovila. — iSrbeki listi pišejo, da se je med častniki zasnovala zarotiiiška zveza proti bivšemu prestolonaslednikn Jnrjn. Častniki imajo namen ga nbiii. — Potres na južnem Francoskain je napravil 16 milijonov fraokov škode. D n e 2 1. j n n ij a. češki narodni Bvet je izjavil, da jezikovni načit ni sprejemljiv. — Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo morilca Siczynskega, ki je nmoril ces. namestnika Potockega in bil obsojen na amrt. — Med irskimi katoličani in protestanti je prišlo včeraj do krvavih bojev, pri katerih je bilo več hiš porušenih, več o^eb ranjenih. Policisti so na koujih naskočili množico in zaprli 50 oseb. — Upajo, da se sklene trgovinska pogodba med Srbijo in na5o državo. Dn e 2 2. j nni j a. BHrv. kor." porcča, da so uradniki sknpnega finančnega ministrstva že i«de!ali načrt ustave za Bosno in Hercegopino — Grški minietrski svet se je pečal s sploSno mobilizaoijo. Načelnik generalnega štaba III. armadnega zbora Ali Rica je dobil nkaz, da nadzornje turžko mejo. — Srbaki zarotniki so baje najeli Ijndi, ki naj bi umorili bivšega prestoloaaslednika Jurija. Jurij dobiva grozilna pisma, ki ga svare, naj ne stopi v kraljevo palačo in naj se ne vozi bres spremstva. Dne 2 3. jnnije. Češki ^Narodni Li&ty* poročajo, da je ministrski svet sklenil, da namerava vlada podaljšati poletno zasedanje. — Črnogorska sknpština je enoglasno aprejela trgovinake pogodbe z Rusijo, Bolgarijo in Tafčijo. — Srbaki kralj Peter je baje glavnima zarotnikoma bivšemu ministru Genčidn in polkovniku Mažicu vsakemn po 100.000 frankov obljubil, ako se odločita, da zapu«<tita Srbijo. Zarotniško zborovanje, katero ata Genčič in MaSin o ponndbi obvestila, je sklenilo, ponadbo odkloniti in se še hujše boriti proti prinou Jnrijn.