F


Omr Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
: ■
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POftTI NAKATMOn HA STOJ DOM (IiiIimi vm| ti praznikov).	Ai
ZA $6.— NA LETO NAD 300 IZDAJ
l'l?jL.i!iftlUM«i: Otlei^a a— iz**
fcuiered m Second Class Matter September 21st, INS at the Post Office at Mow York, N. ¥„ under Act of Congress of March 3rd. 1819.
No. 156. — Stev. 156.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 5, 1940 — PETEK. 5. JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
MGL FRANCOSKA MORSKA BITKA
Francozi pri Oranu zavrnili zahtevo za predajo ... Velike francoske izgube
Winston Churchill opravičuje postopanje angL admirala
K .solzami v očeh, dušeč svojo gin je nos t, kot bi priznaval velik zločin, da je brat uutoril brata, je angleški ministrski predsednik Winston Churchill včeraj v po« lanski zbornici povedal, da je Anglija v s red j zasegla ali pa uničila vojno brodovje svoje prejšnje zaveznice — Francije.
Po le tu 1803, ko je admiral Nel son uničil francosko iu špansko brodovje pri Trafal-garju, je to največja angleška zmaga na morju.
Bitka je razdeljena v tri d«>-le:
1.	V pristaniščih v Angliji in na »Škotskem so se angleški mornarji pola-tili dveh starih francoskih bojnih ladij, dveh lahkih križark, več podmornic, med njimi največje podmornice lia svetu Soureof, 8 rušilcev in okoli 200 pomožnih ladij.
2.	V Aleksandriji v Egiptu je francoski admiral sprejel angleške pogoje ter je svojo bojne ladje predal Angležem ter so kmalu nato skupno z angleškimi ladjami odbile italjan t>ki zračni napad.
3.	Ob rdečih skalah pri Je-
Angleski admiral je stavil tri* pogoje
Dogodki, ki so dovedli do te bitke, so ravno tako dramatični, kot bitka sama. Poveljnik angleškega brodovja admiral sir James Sommerville je po brezžičnem brzojavu francoskemu poveljniku admiralu Marcel-Bruno Gensoulu stavil tri pogoje:
1.	Vozite z nami in se skupno borimo do zmage proti Xemcem in Italjanom.
2.	Vozite z zmanjšano posadko pod našim vodstvom v kako angleško pristanišče. — Mornarji bodo na željo v naj krajšem času prepeljani domov.
3.	Ali pa peljite z angleškimi ladjami v kako francosko pristanišče v Zapadni Indiji, n. j>r. Martinique, ali pa v Zdr. države, kje bodo ladje do konca vojne internirane.
"Ako zavrnete te pogoje," končuje ultimatum, "vas moram z največjim obžalovanjem prositi, da svo;« ladje potopi-
"o 1__]„ ••» ____
stilu parlamentu; prepustim jo narodu; prepustim jo Združenim državam Ameriškim, prepustim jo zgodovini/' jc s končal Churchill.
Predsednikov vrtnar umrl
V Washiugtonu je umrl 65 letni Patrick MeKenna, ki je vi šil v Beli hiši 37 let službo vratarja. Bil je dober znanec diplomatov, državnikov in politikov.
Delavske vesti:
mornariška
stavka
te
sva;« v šestih urah.
Slednjič pa,
bel Murjajo, nedaleč od Orana ako vse to zavrnete, tedaj i v Alžiru, so angleške vojne la mam povelje svoje kraljeve d je v strahoviti pomorski bit-, vlade, da se poslužim katere-ki potopile eno francosko ma- koli sile, da preprečim, da bi tirno ladjo za aeroplane, eno,vaše ladje padle v nemške ali ol iopnieo, dva rušiica, hudo italjan-ke roke."
LaGuardia zahteva panameriško armado
Ko so v ponedeljek praznovali na ne\vyorški Svetovni razstavi Kanadski dan, je imel neu vorški župan La Guardia daljši govor, v katerem se je zavzemal za ustanovitev vse-ameriške armade, mornarice in zračne sile. Župan Upa, da bo kmalu ustanovljena učilnica za izobrazbo častnikov take armade.
— Nič bi ne napravilo na evropske diktatorje večjega vtisa, — je vzkliknil, — kakor armada, v kateri bi služili vojaki vseh ameriških držav.
Omenil je tudi dogodke v Evropi ter iskreno prijateljevo, ki vlada med Združenimi državami in Kanado.
V imenu Kanade je govoril kanadski trgovski minister J. A. Mackinnes.
poškodovale dve veliki oklop-liici in eno bojno ladjo.
Bitka je trajala eno uro in 27 minut. Angleži pravijo, da sta bila ranjena samo dva mornarja. Kako velike so bilo francoske izguln?, ni bilo naznanjeno, toda morajo biti velike, kajti na potopljenih ladjah je bilo okoli 5000 častnikov in mornarjev.
Admiral Oensoul je te pogo je odločno zavrnil, nato pa so pričeli govoriti topovi.
Churchill opravičuje
Za to postopanje je Churchill prevzel za sebe in za svojo vlado pqpolno odgovornst.
'Sodbo o našem postopanju v popolnem zaupanju prepu-
Bivši angleški kralj na Španskem
Bi vši angleški kralj, ki ima sedaj naslov vojvode Windsor-skega, in njegova žena sta dospela na Špansko ter sta bila gosta Miguela Prima de Rive-re, okrajnega načelnika 1 'falange" (fašistične stranke). l)e Rivera je sin diktatorja, ki je vladal Španski ob času kra lja Alfonza.
I>ne 1. julija je bila v zadnjem hipu preprečena stavka ki jo je proglasila zvoza ladijskih kuharjev in stewardov (CIO) na zapadni obali. Vsled posredovanja zveznega posredovalca je bilo sklenjeno 72 urno premirje.
Stavka je bila proglašena po brezuspešnih, devet mesecev trajajočih pogajanjih. O-dobrila jo je Maritime Federation of the Pacific, najmočnejša unija zapadno od Mississippi ja. Če bi zastavkalc 5000 kuharjev in stewardov, bi bilo prizadetih 175 ladij ter 20,000 mornariških in pristaniških delavcev. Stavka bi se ne tikala ladij, ki so last tujezem-skili družb, kompauij, ki po-slujejo po pogodbi, tikajoči se vzhodne obali, ter tovornih parnikv, ki x,r<?važajo les.
Slo je za vprašanje, kdo bo kontroliral prostore, v katerih najemajo delavce. Zaradi tega vprašanja sta izbruhnili že dve stavki in sicer leta 1934 in 1937, ki sta pqpolnoma oliro mili paroplovbo ob zapadni o-bali.
Po sedanjem sistemu se nezaposleni unij.ski člani registrirajo v posebni dvorani. Ko je kakšno mesto izprazneno, dobi delo tisti, ki je prvi na seznamu. Registracijo kontrolirajo unijski možje, ki pravijo: — Mi ne gledamo ne na narodnost ne na barvo. Prvi dobi delo tisti, ki je najdalje brez dela. Ce bi gospodarji kontrolirali sezname nezaposlenih iu najemali delavce bi ne dobil dela noben črnec ali Mehikanec. Mi ne sprejemamo nobene podkupnine in nobene nagrade, dočiin bi zastopniki pa-rdbrodniih družb uvedli tako-zvani "kickback", to se pravi, da bi zaposlili le tistega, ki bi jim "mazal".
Francoska vlada prelomila diplpmatske zveze 2 Anglijo
WEAF radio postaja je danes dopoldne naznanila, da je maršal Henri hillippe Petain prekinil diplomatske zveze z Anglijo ter je odpoklical poslanika iz Londona. Francija bo najbrže tudi dosedanji svoji zaveznici napovedala vojno in se bo proti njej bojevala na strani Nemčije.
Maršal Petain je tudi preostalim francoskim bojnim ladjam, ki so nahajale v francoskih pristaniščih, in ladjam, ki so ušle iz pomorske bitke pri Oranu, naročil, da streljajo 11a vsako angleško trgovsko ali bojno ladjo, ki bi se približala francoskemu obrežju na 12 milj.
Unija zahteva tudi osemur- ;ških mestnih bolnišnicah izvo-ni delovnik, s čemer se gospo- I jevali osemurni delovnik. Vsi dar ji nikakor ne strinjajo. so člani State, County ami Prejšnji teden je unija br- (Municipal Workers of Ameri-
NEMŠKI BOMBNIK UNIČEN NAD ANGLIJO
r
#
] Nemški bomb-j nik, ki je prile-
i tel nad Anglijo in pričel metati boniibe, so proti-zračni topovi izstrelili, tako da je v plamenih treščil 11a tla in je bila tudi ubita njegova posadka.
zojavno pozvala vse ealifomij-' ske, oregonske in wasliington-ske kongresnike, in senatorje, naj ji pomagajo obnoviti pogodbo.
$10,000 zaostale plače
Tisoč članov AFL unije hotelskih uslužbencev bo dobilo (deset tisoč dolarjev zaostale plače. Vsled prizadevanj po-1 sredo value oblasti so jim gospodarji povišali plačo za pet odstotkov. Višje plače jim morajo plačati za vse tedne po 1. marcu tekočega leta.
Poprava cest
Poslujoči WPA administrator C. F. Robin son poroča, tla bodo WPA delavci vkratkem popravili 14 milj cest v Brook-Ivnu, N. Y. Za to delo je bilo določenih $1,400,000.
Unija toži časnikarja
Vsako nedeljo zvečer govori po radio znani newyorski časnikar Walter Wincliell. — Zadnji čas je vzel prav posebno na piko "peto kolono". — Dne 9. junija je rekel: — Vladni uradniki imajo dokaze, da ima National Maritime unija
na ameriških ladjah večje šte- Xa*a naloga ni doganjati, vilo komunistov. Ti komuni- Ne komunistična stranka
sti imajo pri sebi živo srebro in zdrobljeno steklo, s katerim nameravajo poškodovati stroje na parnrkih.
William E. Standard, odvetnik National Maritime Union, je vložil tožbo proti WincheiJ in National Broadcasting Co. ter rekel: — Člani UMW so se smejali, dokler jih je Wincliell psoval s komunisti, zdaj je pa postala stvar precej resna. Pomorščaku ne morete storiti hujšega kot če mu rečete, da namerava poškodovati svojo ladjo. Unija je marsikaj (potrpela, tega pa ne bo.
Praznovanje važne zm&ge
1. julija se je vršilo v new-yorškem hotelu Roosevelt pomembno slavje. Minila so namreč štiri leta, odkar so bolničarke in služabnik^ po newyor-
ca (CIO). Med povabljeni gosti je bil tudi newyorški župan La Guardia.
Požar v tovarni za klobuke
Požar in eksplozija sta uničila tovarno Beelaee Hat Co. v Elizabeth, N. J. Lastnik Bro-kaw je prižgal plinovo peč in odšel v sosednji restavrant pit kavo. Medtem je nastala eksplozija.
BiVai časnikar izgubil delo pri WPA
V Detroitu je Harold G. Hortley izgubil delo pri WPA., ker ni hotel pod prisego izjaviti, če je bil kdaj član komunistične stranke ali ne. Hartley je bil svoječasno uslužben pri nekem komunističnem listu.
Nedavno je bilo odrejeno, da ne sme biti pri WPA zaposlen noben komunist ali naeij.
Hartley je podal zapriseženo izjavo, v kateri pravi: — Pridružujem si pravico pripadati katerikoli politični stranki, bodisi republikanski, koiim-unistični ali demokratski.
Državni WPA administrator A. E. Larned je pa rekel: —
če postavna ali ne. Naša naloga je le odsloviti iz WPA vse komuniste in naeije.
Abesinci pomagajo Angležem
V Kairo je dospelo poročilo, da so se razna abesinska plemena združila in je njihov cilj boriti se proti Italijanom. Poveljuje jim Ras Banba Aragi. kateremu Italijani že več let zaman skušajo priti do živega. Vstaški Abesinci so pred sedanjo vojno ponovno prosili Angleže, naj jih oskrbe z orožjem in municijo, toda njihove tozadevne prošnje so bile zavrnjene. Abesinci so vsledte-ga napadali italijanske trans porte ter jim jemali municijo, živež in druge potrebščine. Vbodoče jim tega ne bo treba, kajti Anglija jim bo dala vse, kar bodo potrebovali.
Bomba na Razstavi
Včeraj. 4. iuliia. so v kotu Angleškega paviljona našli kovčeg, ki se je paznikom zdel sumljiv. Paznik je najdbo naznanil ravnatelju, ki je o tem obvestil policijo.
Takoj sta prišla detektiva Joseph J. Lynch in Ferdinand A. Soclia, ki sta tokaj spoznala, da imata opraviti z bombo. Kovčeg sta nesla iz paviljona ter ga postavila na tla med Poljskim paviljonom in Gardens on Parade. Medtem je prišlo še več detektivov, ki &o stali nekoliko oddaljeni. Detektiv Morlach je v kovčeg v rezal dva inea široko luknjo, skozi katero je videl kos di-namita. Morlach naglo steče k policijskemu komisarju Sulli-vanu, da mu sporoči, kaj je videl. Svojega poročila pa še ni skončal, ko nastane strahovit pok. V svojo grozo so okoli stoječi detektivi videli do nepo-znanja razmesarjeni trupli detektivov Lyncha in Soche. Poleg njih pa so se valjali še drugi-
Socha in Lynch sta bila na mestu mrtva, ranjeni pa so bili detektivi William J. Federer, Joseph Gallagher, Martin J. Scliuchman in Emil Vyskocil.
Parnik z
ujetniki
torpediran
Iz Londona prihaja poročilo, ki pravi, da je bil parnik Aran-dora Star, ki je bil na potu v Kanado z nemškimi in italjan-skimi vojnimi ujetniki, torpediran ob severozapadni obali Irske ter se je v nekaj minutah potopil.
Parnik je peljal 1640 nemških in italjanskih ujetnikov ter je imel 300 mož posadke in 200 angleških vojakov za stražo.
Ujetniki so bili večinoma nemški in italjanski trgovci, ki so imeli svoje trgovine na raznih krajih Anglije, pa so bili ob izbruhu vojne poslani v u-jetniška taborišča, sedaj pa jih je vlada hotela prepeljati v Kanado, ker se je bala, da bi se pridružili nemškim napadalnim vojakom, kadar bi se spustili na angleška tla. - -
Vseh skupaj je utonilo 106S.
Angleški mornarji, ki so bili rešeni, popisujejo pretresljive prizore ob času, ko se je parnik potapljal.
Ujetniki so večinoma spali v dolenjih prostorih pamika, bilo je namreč v jutranjem mraku, ko je torpedo nemške podmornice zadel parnik, ki se je stresel od enega konca do drugega.
Ujetniki so pridrvili na krov in tedaj se je pričel boj na življenje in smrt. Nemci so se prerivali, suvali in tepli z rokami kot divjaki. Marsikateri Nemec je z železnim drogom
(Nadaljevanje na 2. fttr.)

Friday, July 5, 1940
| iz Si6v±nlje
_ SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

RUSIJA IN BALKAN
Bnski vpad v Besarabijo in severni del Bukovine se kaj lahko razvije v pravo balkansko vojno. Romunska se je po svetovni vojni Telo povečala na stroške Madžarske in Bol-garfrke. Pri razkosanju Romunske bosta tudi Madžarska in Bolgarska zahtevali svoj delež, de ga bosta mogli, seveda, kajti vprašanje je, kako dolgo bogata ti dve državi še na evropskem zemljevidu.
Da je rdeča armada vdrla v Romunsko z vednostjo in odobren je rn Nemčije in Italije, je jasno. Ne ve se pa, če niso »H Rusi dalje, kot je bilo v Berlinu in Rimu določeno.
Bpooetka je bilo rečeno, da se je Rusija polastila Romanskega ozemlja brez boja, pozneje se je pa zvedelo, da je padlo najmanj šeststo vojakov v krvavi borbi v Besarabiji.
VeKke važnosti je tudi poročilo, da je Rusija prosila Turčijo za dovoljenje sodelovati pri obrambi Dardanelske ožine.
Carska Rusija je več kot sto let intrigirala in se borila za kontrolo Dardanel, toda brez uspeha.
Nekdanji sovražnici, Turčija in Rusija, *>ta danes zaveznici, vsled česar se lahko govori o tesnem sodelovanju med Moskvo in Ankaro.
Zanimivo bo opazovati posledice te najnovejše ruske poteze. Turčija, ki je do padca Pariza vztrezala zavzenikom, ima zdaj enega samega partnerja—^Sovjetsko unijo.
Po mnenju nekaterih so presenetljivi uspehi Hitlerjeve bliskovite vojne tako preplašili Stalina, da je napadel Finsko ia oktfpiral tri baltiške republike, da se zaščiti prot svoji sosedi. V tem slučajn bi bila zahteva po kontroli nad Dardane-iami udarec proti diktatorskim silam.
Dragi pa zatrjujejo (kar je tudi precej verjetno) da je postala Rusija spet voljno orodje Nemčije in Italije.
Italija hoče imeti besedo glede Dardanel. Turčija bi s svojo odpornostjo izzvala napad močne italijanske mornarice, ki je zasidrana v tamkajšnji blržii*. S tem da je poklicala Rusijo na pomoč, se je iznebila vse odgovornosti.
JNESRBČNA SMRT PRI " i CERKVENEM ZVONIKU.
Iz Rake poročajo: — V naši župniji so pred kratkim Uvedli (zbirko darov za novi Jzrvon, ki /bi že v kratkem mo-iral prispeti. Zato so te dni se yostale tri zvonove odmontirali in napravili novo oprocjje za vse štiri -zvonove. Poleg večjega števii-a delavcciv je bil za-posleai ključavničar France Nerat, iz Rake. Ko je *?voje delo opravil, je rekel ostalim delavcem, da gre naravnost domov. Odšel je iz cerkvenega stolpa. V trenutku, ko je stopil «rz cerk/ve in osa vil mimo zi<Ju, pa je eden izmed delavcev vrgel star hrastov tram iz zvonika na tla. V tistem usodnem tremutku je ravno bil spodaj Prance Nerat in mu je tram priretel na glavo. Pri priči je 'bil 'mrtev. Okoličani bridko obžalujejo »a tako usoden in žalosten način preminulega pokojnika, ki je bil daleč na okrog znan kot priden in v-esten delavec. Bil je skr ben oče svojim, številnim otrokom, ki jih je we vizgojil v narodno zavedenem duhu. Med njimi je eden v policijski službi v lyjwbljani, drugi pa v o-rožnielki slu/žhi.
HITLERJEV MIR
Vsakemu Hitlerjevemu vojnemu pohodu sledi Hitler jev mir* s katerim se zdaj seznanja nesrečna Francija.
Ptnokupaciji Avstrije so govorili ljudje: — Storil je veliko napako. Revolucija ga bo strmoglavila in pokopala 1
Tako so govorili po zavzetju Čehoslovaške, Poljske, Ho-lazK&ke bi Belgije. Toda revolucije ni bilo. In o revoluciji ne govori «ibče zdaj* ko podreja Hitler 42 milijonov Francozov najstrožjim odredbam.
Hitlerjev mir ima različne oblike: aneksija, protekto-mtf okupacija. • - •	: 1
Vse je odvismo od odpora, ki naleti nanj Hitler tekom zavojevanja. Najlažje je tistemu, kateri se mu vda brez boja in odpora; 1 -4	...
Danski kralj sme neovirano jahati oziroma hoditi po kndanjdtnh ulicato. Belgijskemu kralju, ki se je nekoliko Upi ral, je težje, toda krono je še vedno obdržal. Na Holandskem in Norveškem, ki sta se branili, je dafies obsedno stanje.
Avstrija Memei, *8udeti, Gdansk, koridor in drugi deli
zapadne Poljske so bili enostavno anektirani pod geslom: _
Nemci šc morajo pridružiti svoji domovini.
Na Češkem, Moravskem, Slovaškem in Poljskem prebivajo Slovani, ki so jpo Hitlerjevem mnenju prenizkotni, da bi bili vključeni v ijemško državo.
Slovaki so Hitlerja navdušeno pozdravili, zakar jih je nagradil a nekakšno samovlado.
• *Čehi so Hitlerjr sovražili, Iborili se pa niso proti njemu. Dal jim je protektorja barona von Neuratha, ki je 44 svetovalce »"krajevne pi-aške vlade.
Poljaki so Hitlerja sovražili in se borili proti njemu, zato pa tudi temu primarno ž njimi ravna.
Tak je torej Hitlerjev mir, življenja v tem miru bi pa nihče niti psu ne privoščil.
*fn-	- * * «**v'| . iii -cu-,1
rfn >:
z ujetniki ftorpediran
^Nadaljevanje s 1. str.) Italjahaipo gia-
ubiL Nek angleški* ipripove^uj«, da se je vrv, po kateri naj rdiilne čotee, teplo 300 aernikih in italjraskib
jimi častniki na poveljniškem mostieu in marsikateri izmed "njih je utoniL
Ko so bili v resiinSh čolnih f. Najbolj žalostno p^if.^f P* *? ^držaK desk, ki , d* *TbiW vtem pie **	J**1* ■
t«di nekaj aJLH?' ^kiLdve uri' P^etel
sa^telir an^eŽki aeroPlan in tedaj fXtfM«*ti g jetnikom in M sof® v<^eli» bo pomoč-kmalu
tldnhlf raiilbi litnlpi i........ T"'1" C«,neka j ur je prišel
Ko m j*par*ik podrezal, jebekiangl^ka.pamik, ,ki je po-s nekaterimi ivo-Wl nesrečneže h vode,
niči. Pri temi je zagledala v vodi, kakih 100 mjetrov nižje žensko utopljenko, katero so sprarvili na suho ter spoznali v njej pogrešano Mjari.jo Lah. Padla je skupaj s svojim pastorkom v naraslo vodo in utonila.	i	v
NA MBJI OBSTKXLJEN TIHOTAPEC.
(Na Olševi nad Orno se je ptripetila tihotapska zaloigra, ki bi bil« skoraj «*tala življenje mladega, 27-letnega dnsnega tihotapca Lovra Šoparja iz Solčave. -Sopar je prihajal v dru>-■žbS far? »k epa dafmatinskega krošn-arja težko oprtan z nahrbtnikom m Nemčije čez mejo, pa je naletel tik meje na zasedo graničarja, ki je oba tihotapca pozval, da ob*taneta. Namfesto da bi obstala, pa sta se obrnila ter začela bežati nazaj proti nemški meji. Stražnik jp dvakrat ustrelil v zrak, v tretje pa je pomeril ter zadel Soparja, ki je po strelu pa*-del, dočim je drugi tihotapec polhegnil, Sopar je bil zadet v nogo nad kolenom ter mu je kroirla preflbila sam(o meso. Pre^ peljali so ga v bolnišnico.
"AVSTRIJSKI JOŽE" POBEGNIL IZ ZAPOROV.
Iz (zaporov kamniškega o-krajnega sodišča je te dni n-a> zvit način polbegnil 38-letni iznani vlačsugar Jože Preklet, ki je doma fe Stranj pri Kamniku in je v kamniškem kotu znan po imenu *lAvstrijski Jože". Možakar je srednje postave. podolgovatega obrafca, »uh in temine polti. Preklet je precej nevaren ki nasilen človek.
(SMRTNA KOSA. '
V Borovnici je um/rla Angela Majaron, roj. Tunsič, soproga veleposestnika i,n industrial«-ca. Pokopali so jo dne 3. maja. .
TRAGIČNA SMRT BOČNEGA DEKLETA.
JPri nekenu posestniku v Savinjskem pri Mtfijšperlcu, se je zbralo več fantov Ln deklet, da se posiove od1 domfačegn sina, ki je odhajal k vojakom. Med zadnjimi gosti je prišel tudi konjač Vincent Gajši. ki je imel s seboj nabito puško. Prislonil jo je k peči. Pri odhodu je pozval svojega brata Du-dvito, naj mu prinese ptuško. Ta je bratu hotel ustreči, med tem pa je pristopil« posestni kova hči 'Pavla 'Krapšetova ter si .brez premisleka nastavila
* r '

"Qkabcnc
Uredil dr. Josip Cerin
' Stane samo $2*—
To -je najboljša zbirka slo-, venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenia Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
ŽRTEV ELEKTRIKE.
tDne 6. maja i«e je pripetila v Slovenski Bistrici ugodna nesreča, ki je terjal'a življenje m'ladega pomožnega delavca. Pri zidarskih delih v neki ta-mošnji tvornšci je bil zaposlen 25-letni pomoraii delavec Štefan Pongradič. Po nesrečnem naključju je med delom prišel v stiik z električno žico, na kateri je obvisel. Ko i=o videli njegovi tovariši, kaj se je zgodilo, so takoj odklopHi tok, da bi Pangračiču rešili življenje. Toda bilo je prepozno. Ko so Pan-gračiča :<neli z električne žice, je bil že mrtev. Njegove rolte so bile popoTnoana ožgane.
SLEPEC IN NJEGOVA
« VODNICA UTONILA.
V Spodtaji Ležnici so našli v potoku Ložnica mrtvega slepega berača Alojza Laha .iz Ci-gonce. Pogrešali pa so njegovo spremljevalko, Liaihovo mačeho, 65 letno Marijo Lah. Slepec in njegova opremi jevalita sta bila dne a maja v Sp. Ležnici, odkoder »ta se nekoliko vinjena napotila v temi proti domiu. Naslednje jutro so našli Alojza Laha utopljenega v Loižmici, njegove spremljevalke pa ni bilo nikjer. Pozneje pa je nabirala Terezija Bernik dr-i na vrat cw puške in šaljivo po va v grmovju pri potoku Loz- Waten LunJvika, naj jo ustreli.
DARILNE POSILJATVE ▼ JUGOSLAVIJO in ITALIJO
DIN. ----$ 2.30
BIN.---f 4.40
DIN.---$6 J5*
DIN.---$ &50
MN.---S
DIN.---
DIN.----$39.—
V DINARJIH
. . m
2M
V LIRAH m
m---
ta---9*LM
UR--—	$17.—
NI LIK	—--$28.—
UM UK---7	$iS.—
Ker zaradi položaja v Evropi ppruiki ne-redno vozijo, .tudi za »plačila denarnih paeiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele^ da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, ma kar je treba posebej plačati
- lii—.
rwUM iter V Wnm ml Muh i« JagwI»vU» ta IlalU« ttkkaamtl	t DOLARJIH, tami MM
wp^e	j :
SLOVENK PUBLISHING CO.
Mladenič, ki je bil zaradi pijače dolbro razpoložen, je brez-niseiW sprožil petelina. V splošno zaprepušcenje je odjeknil strel. * Dekle se je zgrudilo s prestreljenim, vratom in v nekaj minutah izdihnilo. Zadevo preiskujejo orožniki.
VILE IN KOL.
IMed drugimi ranjenci so na kirurškem oddelku v ljubijan-
Peter
julij je že za nami.
Pred dvema tednoma je bilo treba v New Jersey zakuriti v peči, in ni tega mesec dni, ko je prineslo k nam nekaj snežink iz severnega New Yorka.
Navzlic temu smo pa že sredi poletja, in dan se je že skrajšal.
Že lezemo počasi nazaj proti zimi, iz katere smo se komaj izkopali.
Prihodnji praznik bo Delavski praznik v začetku septem -bra.
Gozdovi se bodo pozlatili, kmalu po tistem se bodo pa kri-santeme razcvetele, mošt bo za-, kipel v sodih, in začeli bomoj šteti, koliko dni je še do Božiča.
Kako naglo, kako bliskoviti naglo gre vse to.
Ko mi je bilo petnajst alil šestnajst let, nisem in nisem
jzadinji uri unlirajocegia.
Ilskrena hvala d'razinam za cvetlice in darove za sv. maše, imena slede:	T A - , .. , , ,
iDružina F. IPaulič, Mr. J. S?*?.'docak|?tl» da me P« Golja, Mr. J. Mravlja Jr., Mrna nab?n . _ E. Dedek, Mr. F. Rus, Mr. J.1, . 1 T T\d?Je b,1° eno ta" Ivančič, Mr. T. -Keržič, Mr. J.«k™tn® ,efo daljse> kot Je Seda"
Štrukel	^ dfse.t- .
Najhuje je poslušati hinav-
»ki toltfhuei tadi dva ki »ta .	hvala v«en,, ki ho w' "f'X* P«s,»sa» m5"T:
postala žrtvi običajnega tepe- V^li kropit na .nrtvaSk™1^« olazbo: Saj S1 v najbolj-
za po slovenskih vaseh. Iz Strug pri Dobrepoljah ^o pri-perjaK 32 letnega posestniko vega sina Franceta Leknerja, ki ga je nekdo udaril ts koloim po glavi in ga hudo poškodoval po očeh. Iz Jarš v ježen-ski občini pa je moral v bolnišnico 46 letni pof®estnik Ivan Nov-slk, ki sta ga napadla <d*va njegova soseda in ga pošteno obdelala z vilami in kolom po glarri in po životu. .
Iz slovenskih naselbin
odru in vsem, ki so ga spre- \ letih! mili k večnemiu počitku.. I Mo^oce take besede žensk!
za ležejo, moškemu nikdar.
SMBTT ROJAJfcA
V WOBCKSTBB, N. Y.
'Prosim za malo prostora v našem priljubljenem. listu 4<G. N." Imam sporooati žalostno vest, »da mi je neljuba smrt ugraibila ljubljenega moža in očeta, v petek dne 21. junija po kratki 'bolezni. . Pokopali smo ga *v ponedeljek dne 2^. junija }po katoliišken* obredu s »sv. mašo na pokopališču sv. Jožefa v Porcester, N. Y.
^Tom potom se s hčerko in svakom prisrčno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za pomoč v bolezni rajnega moža in očeta, ki so nam stali ob strani v tem kritičnem času. Najlepša hvala družinam G. Gofja, Pauliič, Mravlja, Dedek tn Paul in, ki so "bili navzoči v
IČe nismo katerega z ime-Jioin imenovali, vas prosimo, dia nam (blagovolite oprostiti. Izrekamo še enkrat vsem skupaj: najlepša hvala!
IŽdMioči ostali: Rosa Mar-tinčič, žena; Ro?»a, omož. Gro>*» hei; Hans Gross, svak, in Bettv Gross vnukinja.
Tebi, drag-i neporabljeni mož in oče, kličem: počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda!
Rose Martinčič, Worcester, N. Y.
SMRTNA KOSA
4. julija ob 2 uri zjutraj je umrla v Beth Moses bolnišnici v Brooklyn, N. Y., dobro-znana rojakinja Terezija Ko-wach v starosti 53. letih. Doma je bila iz Begen j p. Lescah na Gorenjskem. Tukaj zapušča dva žalujoča sina in enega brata. V stari domovini pa enega 6ina in dve sestri. Naj ji bode lahka tuja gruda. Prizadetim pa naše sožalje.
Njeno triuplo leži v pogrebnem zavodu Geis na Catalpn Ave., Ridgewood, L. I. Pogreb bo v pondeljek, 8. julija ob D. dopoldne iz St. Mathias cerkve na Catalpa Ave., na pokopališče sv. Trojice.
4 0- LETNO PREFSKtJŠNJO
IMA

• D MLB K i u
M• w York
ELY, MINNESOTA
t.* 4 * ft 4
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vadi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pilite na glavni usad, Ely, Minnesota.

f Ženske so trdovratne in hrabre: nočejo se in nočejo postarati.
Najbrž računajo leta od prvega poljtfba, ki so ga dobile od moškega in ne štejejo noči, ki so jih prespale.
Marsikateri človek ni za nobeno rabo, pa je navzlic temu vsega zmožen.
Neki modrijan je rekel:
—	Rad bi kupil človeka za toliko, kolikor je vreden, in ga prodal za toliko, kolikor misli, da je vreden.
—	Ve«, je rekla žena svojemu možu,— v loterijo bom sta vila. In če bom zadela, bom ku pila novo karo.
—	Kaj če pa ne boš zadela 1 — je hotel vedeti mož.
—	No, če ne bom zadela, mi boš pa ti karo kupil.
Povedali so mi, da v New Yorku že grozdje prodajajo. Majceno in drobceno čaka na štantih odrešenja.
Kupi ga le malokdo, ker ga —'že vsaj v New Yorku, — ljudje ne prešajo več.
Postali !fo namreč silno izbirčni.
Newyorčanu se dandanes zdi že kar preveč dati dolar za ga-lono dve leti starega, pod dr-žavno kontrolo iz najboljšega grozdja napravljenega vina.
Ni pa tega niti deset let, ko so z veseljem plačevali galo-no rozinca, paradajzovca in pesovca po tri ali štiri dolarje.
Prejšnji teden me je obiskal prijatelj Matija iz Little Falls.
Ko se je vozil po Broadwayu, so ljudje kar zijali v njegov šestnajstcilinderski, po naročilu zgrajeni Rolls Royce.
Dvesto petdeset milj je prevozil v malo manj kot petib urah.
Za to razdaljo je potreboval približno dvajset galon gazoli-na, sedem kvartov olja, dva pajnta škotskega žganja in pol galone vina.
Odkar sem ga zadnjič videl, se je zredil za kakšnih dvajset funtov.
—	Veš, — mi je pojasnil, — to je od tega, ker v miru ži- j vim in se nikdar ne razburjam. J Ljudje me kar božajo. Poglej, saj sem od samega božanja že skoro plešast.
Namenjen je bil v pennsvl vansko mesto Bethlehem, pa je raje [par dni ostal v newyor-škem Babilonu.
Vsem tistim, ki me prijavno vabijo, da bi (prišel k njim za nekaj dni na počitnice, se iskreno zahvalim.
Volja je dobra, telo pa še vedno za nic.
_
t CtoM rni|>anil tf gill I^U NUatftai Company, (A Corporation), f rumH^M.'riwHiiBlT TiuihTu. nm — 7i*cc of boalaew of tha [ mm&ntkm sad Mililiw— of ibore officers: 216 WEST 18th STREET, --HEW lumc. H. X.
-mr
Year __
mmrna Itaftfe" * Mba mr; except Sundays and holiday«. — flrtiMljilli TeUly fft.—. Adeerttaeaaeiit on Agreement.
I-.. ■ i. ... 11 ■■ ii i i.	■ ' - ■———	1 »
III «|§ leto frijft Ust m Ameriko ln Kanado $6.-; n pol leta 9i [ aa flstrt letitlA — Za New Tork aa celo leto $7.^; trn. pol leta f&OO. P.	ta lnoaematro sa celo leto f?.—; sa pol leta 93JB0.
r-.1 faim i . .1» II. i	....... I I	.....-
[ "0U8 NABOD4" IZHAJA VgAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ
IN PRAZNIKOV r --- • — — -■-—- - . ..
12US NARODA." 210 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. X. L	^ . ...........I CHelsea 8—1242
ftJdrOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
.....	w ... ..	I
Frick^pJuV S, 194a

• . rr - t> .
SLOVENK	PA3MT
gospodar rdeče arm&de
MARIJA KMETOVA:
E m a
(Nadaljevanje.)
Etna odklona z vso močjo, a poten jo premaga jok, da
vztrepeče po vsem telesu, se sklom un poljubi roko učitelji-oL Potem p« ne okrene in odhiti »kozi vrafa in po stopnicah, da učiteljica obetane v»a ostrpla in ji je Undo pri srcu. Spon mi na Krno, ko je bila 6e v prvem raoredn, kako je jokala pri vsaki be«edi, kako je biSa platna, zbegana, in je zakričala kakor v grozi. če ji je kdo dejal, da bo zaprta. In potem od leta do leta, veePno preplašena boječa, vedno z istim smehljajem krog ustnic, ki te je zbodel kakor z nožem. NikoS ni bila razposajena in ni marala soneenk.
In nekoč je zapihala v šolsko nalogo: "Jaz bi bila rada mati. Imr?la bi dovet otrok. Mož bi dela P jaz pa bi se i sprehajala. Skrtbela bi, da bi se dobro poročile moje hčere.** To je bila v*ia naloga. Lami je bilo to in učiiteljice je vedela že takrat, da to dekletce, drobno, bledo in preplašeno, ni ftaro enajst, am*pak dvanajst let in še več.
Vsa zbegana priteče Ema na cesto. "Kanu bi — po kateri ulici? Domov ne pojdem — od tam me pošljejo v zavod." Pa »se okrene in odhiti po široki cesti, ki leži vsa prešerna in je polna hude, mrzle burje. Krna se dVži hiš in £re tik ob njih. Zdaj pa zdaj ji zapre barja sapo, da obetane in globoko zavzdihne. Kakor je bila Ema prej topa, je zdaj polno nemira v njej. "Grefn.
imate 2e ta pri.
ročni atlas?
*	..........•	«MM »
V teh kritičnih	je TMkMt
Cttaielju dnevnih mti potreben U prlrWnl ATLAS, ki gm poUW ** ^mUrn mrtrikum »e wjnlijl
TuMk—< »H x HH Un
46 velikih strani;
32 bfcfrantb semlJerldoT tujih drftiT In 9 remijev idov Zdr. drifts to auftar rodilo lh dr-
45 svetovnih slik popolnoma o-
BW(?nilh;
Zaoinlrl mtorol dogodki. » ) RaJhdVcJH senUerld kile celi ■nt la tudi:	t»
RAZDELITEV POTJ8KB MBl> •WBMCI/O IN WWO ^ ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE '	« ■ PEIKDItTClTEV CEH OSLOV A-
8KE tf NEMČIJI NOV^ TiNSKO-^USKA MEJA
me za pokrov, poizkuša ga od1- da ji je hudo, hudo, da ji je preti — in glej — nekdo prihaja s počasnimi koraki, Ema ne mara, d« bi jo kdo videl, pri-dvigne pokrov in zleze v zaboj J za delavsko orodje. Še ta mine! ji šine ;v glavo, kako je to, da zaboj ni zaklenjen, a potem ne ve ničesar več. dokleT se ne p rob ud i in se začudena ozre okrosr sefce. .
^ Take skrbi mi detoš! O, le oakaj, saj mi pojdns kmalu izpred očij aaslhsi rrtačcho in jo aa gleda kraj sebe. Ema plane pokonča, a v prsih jo za skeli, da nakloni ina klop, kjer je ležala na policijski postaji, in
}aie more do besede.
i .
. fKod si se potepata T Zakaj »as močiš vse skupaj in nam Melaš sramoto T Al o, z menoj, domavlif r . r„ „ f •},, 4
{Mačeha jo vzditgne in jo trdo postavi na tla. Emi se zavrti v glavi, da omahne, « potem leae nekaj vwnjo kakor kamen;
PoAijite sto to V -»m** po z	T1* * * v*e€n°' tfice&ar ne očrti
"ob."po 2 centa. , ^	in lodi zavod ji ni več ^tratilo.
Pr------»B<rno gre z mačeho dome*-,
osebnost:	mimo sedi don*i v kotn; tiho.
hammondov HfMlJilVlll,- MM	je in ne odgovarja na nohtno
SAM HEBB rarUTLM	vprašanje. V no« *pi kakor
KO*)*, hi	mrtva in »jutraj gre* mačeho, ZJ^S^ / rtki *> <**vede v zavod pofcolb*-
j : * rioo it<flbitf'IKIaiM aaMlio- WVBK50. .
twjkmt to»kaS*-	^ t ' # ♦ #
ni— po mtomn rajaL	3n zdaj je Ema še pol leta
.....■Mu., II j , jj ,,	v ptoboljiwvnici. .
MftCoOte Atia. pri:	, A	i^W	nu-
Gm^NmDSA tT^T*	AH .FenOar* ne-I JU p um. iinL jjuiMu k«] da se ji zdv kakor bi » m. i: .44 E K • K» X. ^ojr kfQjr Dodana z ve--^d^mrn^ -m* ■ . u JlrigMdL' *m *0-
kamor je, le v zavod, v zavod na" Lačna je; zebe jo. Tenko krilce frfota v burji in trepe-če kakor metulj. V glavi jI je čudno vi;oče, po hiflbtu jo pretresa mraiz prav do kosti. Oči jo pečejo, a pnjfti, ti qrobpi prstki so tenttio -modri in otrpli. kakor bi bili leseni. Mrači se že; tramivjaj drevi iimnio nje in bulji vanjo velike, skelete očL (Po cerkvah zazvonijo zvonovi, kakor bi se igrala z njitni. Ljudje hitijo' mimo, nihče je ne pogleda. Ema gre duljeT gre in gre in traim aja ne »srečuje več. Ljudi je manj in manj. Zdaj »i-Aije s ceste v strannko ulico. Temna je, vaxfrio ntrka im votla kakor predor.. Tu je rofanj burje; sve-tiljke mežikajo vse preplašene in steklo trepeče krog njih, kakor bi zrlo v počasti. Ema hiti »bolj in (bolj. 4,V zavod ne, ne v zavod!" ji brni po ušesih. Kaj vse je slišala od otrok rv izavodo, da jedo po kleteh, da vistajejo ondi že zgodaj, ko je tema,, da hodijo spat še pri solncu in tso zaprti v temnih sobah. Da se morajo učiti, učiti Ln le učiti i nhodi-jo na izprehode kar v procesijah, v čudno nerodnih, dolgih, nswenfljenih oblekah. Vse take besede jo plavijo bolj in bolj in zdi se ji, kakor da hodi črni, ogromni, hudobni zavod za njo in jo ho objel in jo za-dtosil še vso živo, mlado. In **ama ne ve, kako in kdaj — pred njo je predor, skozi katerega drži pot v kot. v temo, da je nihče ne vidi. Od mraza in gladu drgeče, da ji sklepeče-jo zobje in ji je v glavi vse tprlaznou velikansko, kakor bi to ne bila njena glava, ampak neznanska votla krogla. Neka teža leze in leze nanjo, v-a-njo- skozi in skozi itn jo zadnje v noč. Nagne glavo in omedli, j Ko odpre oči je vse tiho krog nje. ena sani« Kvetiljka se ble«Či v dafp in pred njo zija predor kakor velikanska cev. Euia se prestopi, opoteka je, napravi drva, tri korake in se nasloni ob zaboj v predoru. Pri-
pinje so štete, še celo pogledi ne smejo biti taki, kakršne bi rada Ema. In besede! Te eo izmerjene in odmerjene na cen-
ti nfe tre; tako se zdi Emi. In ku trdnjave Caricin pri Voro-
J • 1 •	i ■ V	J. J	.	•	.	.	.. . . „
tisti prosti cats, tisto igranja po dvorišču* kaj je to? Ro se pa razpredajo pogledi nadzo-ro.vatelji-e od hipa do hipa od vsake kretnje, ko ni prostosti za svoboden viaklik, za skok, aa r\*eeelo besedo! Vfa ta poli-kana, strogo nagubana obleka; ta beli ovratnik, trdo, gl'adko počesani lasje,— v**e to ji je nuuka, ji je, kakor bi na-ila železno srajcGu In v šoli;, to ni
Simeon Timošenko, naslednik maršala Vorošilova v mo-pkovtfkem ljudskem komisari-jatu za deželno obrambo, je v inozemstvu, skoraj nepoznata, toda v Bosi ji ga dobro poznajo. Parna jo ga od' 27. aprila 1918, ko je, kot poročnik carske armade pri Batajsku na jugu. Rusije premagal nemške čete, ki so ibile vdrle v Ukrajino. Ta je bilo njef^ovo osebno junp<3ko dejanje, ki ga je proslaivilo zlasti pri |>oveljni-
šilovm in pri političnem ko-roSsarju južne rdeče armade,
t>riStalinn.
Timošenko je Ukrajinec, Med 106 vodilnimi osebnostmi v Krenil ju je najmanj polivica takih, ki niso Rosi, ampak pri-patdajo drugim narodnostim, ki tvorijo sovjetsko federacijo, in so Kavka^ijci, Georgijci. Ukrajinci, Betorusi, Poljaki, Kirgizi itd. Tako je Stalin Georgijec,
šola, to je ječa zanjo. Vse ta- Mikojan in Tevosijan sta Ar-
ko strogo, umerjeno, odmerjeno, da se komaj upa prosto zavzdihniti. In če zatselesti zvezek, če zaškriplje klop — že ie tu ofcter po&led, rezka beseda. ukor. In ta snaga, čistota
—	to ni za Emo. Saj s-i. ne upa uffiiaz»ati prsta, ne pomečkati krila. V .mehkih copatah hodi z gojenkami po dolgih hodnikih, kakor fbi ne bila živo bitje, ampak le senca. S tihimi koraki prihaja v isobe, s tihimi opreznimi koraki stopa po stopnicah na vrt, s tihimi besedami še peče gojenkam. Ema komaj, da se upa nawniehniti, že je vsa Zbegana in se boji.
V nedeljo ie poklican« v govorilnico. Vedela je: kdo neki bi bil? In ko prid'e v ^obo, zagleda svoj, prejsm.yo i^eitelji-co. Zdrzne se, isrce ji «adi4iti. da misli, da ji bo skočilo iz prsi. Že hoče pristopiti, iztegniti roke in objeti gospodično
—	ali ne — tu je nadzor ova-teljica, ki jo gleda z ostrimi pogledi. Kako bi-, kako bi Ema do pro*teg«a vzklika, kako do lepe besede? Roke ji omahnejo. beseda zastane v grlu, le oči, oči govorijo. Tudi učiteljici TO^tane beseda kakor prikovana. Aii notem seže v roka Emi in jo pogledi po laseti Čisto tiho jo vpraša:
Kako je, Ema?" ^ Enta jo gleda, igleda in ne reče ničesar. Tako je Emi, kakor bi se vse vrtelo krog nje. Rada bi povedala gospodični,
menca, ©eria, načelnik GPU, dalje načelnik generalnega štaba Stern in Timošenko so U-krajFnci, ju^tični 'minister Višinska, dalje iManu^ki, teoretik HL internacionale, in večina oseb dipjonjatske službe so Belorusi iz Minska in Smolen-ska.	^
. Timošenko je doma iz vasi blizu Kijeva. Je sin srednje premožne kmečke hiše, je učitelj in je nekaj let poučeval na deželi. Leta 1914 je postal vo-jek, in je kmalu dosegel višje stopnje, ker se je izkazal s svojo vojaško darovitostjo. V državljanski vojni se je odlično izk'Eteal, in ker je imel tudi do-uti i<rrrisla za politično realnost, se je spretno pridruži] Stalinu in Vorošilovu. Ko sta b« ta dva — zlasti še po Ljeninovi smrti — zmeraj bolj po vzpenjata, se je Timošenko z njiaiia vred dvigal. Leta 1924 je po-f tal divizijski poveljnik, (ker je bil ostal v vojaškem stanu) in zaupni sotrudnik Vorošilova na čelu -tfrmade. Maršal ga je poslal na novoustanovljeno vojaško akademijo generalnega štaba. Timošenko je čez leto nato odšel iz te -šole z naj-odličnejšimi spričevali, saj je vse izpite vrprav sijajno opravi T. Preuredil je najprej ki-jevski. nato pa ismolenski ar-madni ribor. V marcu 1939 so ga na vseruskenr konvunistič-
V septenlbru istega leta je že bil na če^fcu onih čet, ki so vdrle v vzhodno pokrajino Poljeke, in so jih zaivzele. Čez nekaj mesecev nato ga> je Staiiai poslal v Leningrad, odkoder naj bi se bolj uspešno bojeval ob finski (meji. V poslednjih mesecih finsko-ruskega spora je bil Timošenko vrhovni povelja nik ondotnrh ruskih čet. Tu si je pridobil novih zaslug in je začela avezda VorošUova pohajati. V Kremi ju so menili: "Če bi bil spočetka- Timošenko na finskem bojišču, bi se bila ta pustolovščina hitreje h; bolj uspešno končala." Drugi t*o odvrnili: *4Zdaj smo potrebni poizkušenega organizatorja, takega, ki je vešč vojaščine in bo irašo armado zares postavil na noge." In tako je Timošenko stopil v vlado.
Glede na politiko je jako zmeren, je človek, ki v tej panogi ne pozna častihlepja. Zatorej tudi ni prišel med kolesje "čistk" manveč je celo zasedal meats' tistih, ki jih je "či-stka" prizadejala. Stalin mu zvesto zaupa in to s pravico, zakaj ta bivši ukrajinski učitelj je tudi njemu ostal zv^-1 22 let brez pridržka.
-
"Šesta kolona''
•Ugledni švicarski list "Neue Zuricfher Zeitung" piše:
Šesta kolona Hestoji iz padalcev, ki pniskačejo iz kraljestva govoric. Nenadono stoje preti teboj, bul i jo z nagubanim čelom vate in postavljajo stereotipno vprašanje. "Ali že veš najnovejše?"
(Tvoja (bledica, tvoj strah — kajti najnovejše more biti volno le nova strahota — tvoj jecljavi "ne" so jim v z-s<došče-nje v sadistično zabaivo. Pasejo se nad tvojo prestrašeno negotovostjo. .Morda te potrop-ljajo očetovsko po rami in vele: "Tako hudo pa še ni — bil Te tuj letalec, ki je v bližini odvrgel nekoliko bomb in ubil tri igrajoče se otroke. Seveda je bilo naključje, toda navzlic temu je obžalovanja vrec^no."
In da bi isvoje obžalovanje vidno pokazali, dvignejo ramena ter odidejo po pustih, da bi ne motili tvoje žalosti,
jQOOOC<!>OOg|
U
i A
KKharske Knjige...
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni "Glas Niroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr--728 strani.
Cena $5.
awii'iiiiiiiiiiiuiii'iiiiiim!iitnimfflrn]iHiiiw!i";iiiri
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 straui.
broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
liillllli""11'«!!«!*'1''>l»1tl«ll»»'?*i«ItMlitllJ?,*liUllMl»»M»iit»|«||H»-gH||||||a»l'!i»tna,,1IBl»yiilitnmi«lf
otrok, o kateri kroži govorica, je izmišljena. Otroci <so se pač ?grali v bližini, a so ušli s samim strahom. .
grozno in ne more tukaj ostati več. Da naj jo vzame s seboj v svet — zakaj tukaj ni «reta, ni življenja, tu je sntfrt in ječa. Vse to hoče poved lati vse to govori fe njenih oči, a iz nst ni besede.
«"Ti je dobro, Brna T" Dobro," šepne Ema in se ozre /na nadzornfoo. Ta se smehlja, a v smehljaju je beseda, ki pove, da se Ema ne vede pravilno. Ema čuti, da jo peče v glavi, mučno ji je. RanJa bi ilzginHa. '"Ali Bi pridna?" *'Tako, tako," odgoivori nad-zorovateljica, "bo že. Sicer ni kakršna bi morala biti. In pisavo ima zelo gTck>. Vse v packah."
lUčiteljica začuti, da gre to tudi nanjo in nehote se ji zazdi, d*a je tudi ona kakor zve-aana v tej sobi.
►'Pnjfa, še bonv prišfti."
iwfOh,.da," z&šepečfc Etna in pogleda: v silnem botra ju.
potrpi, vse bo še dobro "
U1	i-1	■ !I,I„ 'rn- ,v»
. Bmi|p poking, močno sti«ne roko gospodični.,lin ta začuti vao mino bol otroka, ki trpi — trpi	zakaj, -rr- ..tm
, r (Nadzornica je ae nestrpna in
pravi? t i
iff
J.
^•Poslovi ae lepa, i Ema, čas —j Marate ropvostiti*" «erO-bme proti učiteljici »asem aavoda strogi • y>re«lpisi* čakaj gojenke ta, za katere
. U. T--T ,
Nadaljevanje na 4. atranL
_ . ___________ ________________	, tvoje
nem kongresni izvolili v osred*- pre-unjenosti. nji odibor boljševiške stranke.	i^ti večer čuje>š v gostilni
— ker se hočeš raztresti s kozarcem vina— da sta bila dva tuja letaica in d« «so bonube poleg šestih se igrajočih otrok raz trgale še enajst žensk in starcev.
(NasFednji dan je nastalo iz dveh letal celo brodovje, ki je zatenfnilo nebo in sosedno vas ra^bl-lo -r rsizva<lrne. Niti kamen ni ^vrstal na kamnu.
•Vse pripravljajoča govorica »lospe končtio oblastim do use*®. Uradno potem sporočijo, da so odvrgli pri vasi tej in tej bombo, ki je k sreči poškodovala samo neki električni vod. Smrt
NA KOKOŠJI FARMI
potrebujem za pomoč moža z ženo. Plača po -dogovoru. Sta novanje in hrana na farmi. — Zglasite se ali pa pišite nac— Mr. ALBETSEN, 4335 — 401h Street, Lng Island Citv, L. T^ N. Y.	* (2x)
"Kaj je sedaj resnica?" nas vpraša znanec, ki grozoviti govorici l>oij verjame nego ne- . dolžni uradni objavi. Ne da -,e smrt!
ntomo he za tenko vejico mini, da l>omo naslednji dan — strmoglavili v brezdanji prepad.
Kaj je danes slaibše: optimizem, ki obljublja novo življenje — ali pesimizem, ki napovedu-
bi poslušal naš odgovor, m-A daljuje: " Čudian ->e saniso tc-
iruvnajmo vendar naše vrste, zaupajmo našim vojakom
mu, da sem povsod slišal le na- in vodjem in nazadnje tudi nasprotne trditve. V govoricah, j^enru zdravemu razumu, da se ki ise vedno znova pojavi jajo, j šesta in najzr:ivratnejša iz vseh
mora biti zrnce resnice. — V ostalem sem včeraj slišal, da se neuraklno vodijo že pogajanja za mir."
iMož ob sosednji mizi plane pokonci: "Ali sem prav razumel?" pravi trepetaje, ne da bi :se mogel skoraj obvladati, in odPoži časnik, ki poroča o začetku največje vseh bitk. Pod blazilnim filtrom "mirovnih pogajanj" se nam mimika brutalna, grozovita resničnost. Pri
kolon končno uniči.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oxiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako ja vain 1« priročno
V ctoterih slovenskih domovih boste r našli to knjigo umetni-ikih Ml. Naročite jo ie vi
Kraft"
mi
31ike jO iz yueh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni
^ v. "'	t *
Zbinka 87 li^ografij y ^akro-tisku na dobrem papirju vas itane —
BfaiKi^A :*QtAS NARODA"
J K 1
I	ftPff? I f-t	TI V
216 WEST I8th street, new

^ j	J . . —	l
Kfratka Dnevna Zgodba
SLOTeSmrnoGiAna fmNb. — pntt m MBtk. J. MABSICfl. INC. m W. « Slml N&m M
KRIVNOSTNI «
TUDENE
loma: Spis&l P. Keller. — Poslovenil L D.
»5
**Jaa Katrice Bogateč nisem umoril. • Pretepati pa sem io hotel, ker se je cbeuala vojakom okrog vratu; zato sem jo tudi hotel preet: eči. Toda .bila je urneja ko jaz. Ni je bilo. Jezen sem bil tako zelo, da sem segel po steklenici in e?e napil. Več ne vem. Če naj bom* obsojen, tedaj prosim, ne dtaodite me v ječo, kar bi <bilo zame hujše ko smrt. Smrti pa se ne bojim. Moja dobra znanka z bojnih poljan."
[Porotniki so odšli v posvet, f Sodni sluga je zaprl za njimi vrata. • V posvetovalnici je postarvil pred porotnike pivo, eeKersko vodo, obloženih kruhov, cigar in cigaret. ( To je bil njegov postranski zaslužek.
{Porotniki so najprej zajutrkovali, medtem ko so oakali »maj na njihov izrek nesrečni človek in sodniki; nato so iz-voftli, kakor preja je dni, grajiscaka Stareta za predsednika. Gratoak pa je izvolitev odločno odklonit Bil je edini izmed dvanajsterih porotnikov, ki je gla^val za to, da je ob-toženec nedolžen.
Stefan Čolnar je bil obsojen na dvanajst let ječe in na deset let ngtribe čarti.	Iti fj^^B ^^H i
\£ed pričami je snfrtnobleda sedela gospa Anna Čolnarjev«. (Pričala je bila za svojega moža, češ, da on takega dajanja ni zmožen. Toda niso jo zaprisegli.
Ko je bila sodba izrečena, je Štefan Čolnar na glas za-klioal:
/"Ana, ti edina *i pričala resnico. Jaz tega nisem storil. Odpupti mi, kar sem ti prizadejal hudega!"
Nato se je mirno dal odpeljati, ne da bi ženo, ki je obupno iztegovaia proti njemu ro!:e, le enkrat še pogledal.
OSAMLJENA. '
iPrešro je deset dni po sodbi. Oospodmja Ana je sedela pri mizi, oblečena je bila v črno obleko. Nikoli več se ni nameravala ofoleci v .svetlo. Na klopi pri steni je ležal sin Ka-reL Ležal je tiho, z odprtimi, steklenimi očmi, kakor človek. ki je pravkar umrl. Ušel je bil iz gimnazija.
I 2ena je držala v roki pismo. Pinno ni imelo ne nad-pisa, ne podpira.
"Niso me obsodili na smrt, kakor sem želel. Imeti me hočejo zaprtega dvanajst let; toda v kratkem mi bo milost naklonila smrt. T«*daj mislite na to, da een* zopet prost. Tole pismo je prvo in zadnje, ki vama ga pišem. Nimam vama ved kaj povedati. Imejrta me za mrtvega. Kcko škoda, da je zadela krogla v vojni le mojo levo ramo. ' Samo pol pedi ra demo bi bila morala iti, v srce; potem bi nam bilo vse to prihranjeno. Kno prošnjo imam še: grunta nikar ne prodajajta. Vajino živ?jenje bo sicer težko, ker so vsi ljudje proti meni. Kakor prihuljeni so stali tam' v porotni dvorani. Toda grunta ne prodajajta! Stoletja so živeli Col-rjevi nan jem, sanji cenjeni ljt*fje. Karel naj ga zopet fpravi v dobro ime. Ostane naj v šoli, da ibo izobražen in si pridobil ugled.
'"To je moj testament. — Poljubljam. ti. draga Ana pridne roke in objokan^ oči. če bom mogel «e moliti, ne vem. Previdnost naj bi bila -vodila kroglo «*alb bolj proti desni strani. Če pa Že najdem kdaj pot dontov k Bogu, potem ž njim} bom o ničemer dragem govoril, kakor o *voji zvesti 2eni o svojem vrlem sinu in o svojem ljubem gruntu.
, ("Ostanita zdrava. Pisati mi ni treba. Mrtvih ne sme« buditi. In vKJhra mislita vedno nato, da sem mrtev.*'
Tako je 'bilo napisano v pismu. Prišlo je včeraj. Od tega trenutka da'je ista mati in sin komaj izpregovorila — jedla ninta nič.
iLeno je aavijal veter zunaj okrog oglov. Pes na verigi je cvilil. Tedaj je Karel vstal. < Bil je lep, močan dečko fredenfnajstrh let. Mati se ni ganila. Vedela je, da je odšel fedaj iz hiše, izpušoat psa. Fant ni mogel gledati, da bi se mučila kaka žival.
(Kaj je zalajal pes kar naenkrat tako glasno T To ni bilo veselje nad tem, da ga je izpustil.
(Fant se je vrnil v hišo.	i	i
*4Mati, ali veš, kdo je zločinecl" ' 'Mlati ga je strmo gledala. «"Na« »osed Meden." "Ali je zalajal pes nad njim?"
"Stal je ob plotu in je gledal na naš studenec — sedaj v temi." I "Pričal je protf očetu."
• >"6 tem lumpom Jerasom, je rekel, sta opazovala, kako je preganjal oče Katrioo. Da pa se potem ni več brigal za to reč, ker je v sovraštvu z na mi."
(Zopet je začel lajati pes, nato pa se je kmalu poririril i "'Učitelj prihaja," je rekel sin. i •"'Kako ves tot"
"Čutim Ali mu bova odprla T" Mati je prikimala.
Dobro misli o nas. Odpri vrata." ®il je res stari učitelj. Brez 'besede je segel obema v roke. Najprej so molčali vsi, trle so jih prav bode skrbi. Nato je starček rapregovorif.
•"Prišel sem — če me kdaj utegnita kaj potrebovati." da prideta k meni ali pa me pokliceta." (Fant je škodil kvišku.
"Gospod učitelj, le eno naj vas vprašani; ali imate mojega odeta za krivega f"
1,4Bog sam ve, kaj ej -nen."
**Če nimate povedati nič drugega, gospod učitelj, potem je najbolje, da zopet odidete."
< (Mlati ga je posvarila, fant pa le kUjuboval. Tedaj prijazno rekel: : taj ti porečem, ntfada vihra, ti. Čolnarji irriate To ni kaj prida. Če bi bil sedel med porotniki,
ravaotako zanikal, kakor jo je zanikal gospod
f
se je vnel; tudi materine oči so se široko odmrle ki rdhlo tnepetale.
T (Nadaljevanja p id.)
KAJ JE &VICAR8KI LIST LETA 1883 NAPISAL i O TORPEDU.
Jako zanimivo in proroŠko je to, kar je švicarski liist "NidwaUJner Volksblatt" dne I. decenJbra 1883 napival o torpedu in njegovem učinku. Zdaj ko je res prišlo do tega. česar se je člankar bal, prebei imo še enkrat, kaj je takrat napisal:
Torpedo se Bproži. Torpedi so peklenski stroji, ki jih pogrezajo v vodo rv rekah in na morskih in jezerskih bregovih. Iz teh pa^rtbonoKnrih pločevinastih škatefcj fO dviga žica kviškra, in čim| se tja pripelje kaka ladja in se le malo dotakne tiste »žice, tedaj poči, voda silno zašumi in nesrečna ladja pe razleti na tisoč koscev. To je torpedo.
Pa beremo v časnikih tole: Nemiska vlada je dovolila kapitanu Hasenkaeverju dopust, da bi na Kitajskem ondotne kitajske oaistnike poučeval, kako je treba ravnati s torpedi. Potem takem se dozdeva,, če se bodo Franeczi aačeli vojskovati s Kitajci, tedaj jiih bodo Kitajci v kitajskih vodah pozdravili s torpedi. S>aj ni kaj reči o pri-
lec je pobral na tleh ležečo angleško .puško in raestrešeno milnici jo, ter odšel v smeri, kamor so se oddaljili sovražniki. V*?a pot je bila posejala z ostanki ki označujejo pot umikajoče se vojske. K sreči je odkril v nekem skednju K?tar avto, ki pa je bil neuporaben. Po podrobnejšem preit-kovanju -se je izkazalo, da je okvara samo malenkostna in letalec, kot iz-vTvten mrebstiik je kaj kma'u popravil vozilo. V skednju je našel tudi posodo bencinq, nakar se je takoj odpravil s popravljenim vozom v smeri, ki so mu jo kazali sledovi umikajočih se angleških čet.
iPo polurni brzi vožnji je zagledal v daljaivi, da je cesta zasedena in zagrajena. Izstopil je in se po trebuhu plazil v bližino pregrade. Ko je cul znane francoske gl'asove, je poklical vojake. Prišli so in ga zgrr<bili. Strogo so ga zasliševali, nato pa so ga odvedli pred čaistnika. fa je ugotovil, da ne gre za sovražnega padalca, marveč za francoskega letalca in je storil vse potrebno, da se reši dragoceno letalo. Takoj je dal na razpolago itelikem "Ropanju, ki' ga (tovorni avto z dovoljno ko!iči-
trdnjave Oskarborg in tam je norveška obramba na razdaljo 500 m na sovražno ladjo otvo-rila hud topniški ogenj. Nabrežje je bilo zavito v meglo, z brega pa je bila nemška kri-žarka Norvežanom dobro vidna.
■"Bluecher" je odgovairjal na norveški ogenj in njegovim topovom se je tudi deloma posrečilo, da so prisilili nekatere baterije k molku. S tem je bila odprta pot za nar.fctljne nemške ladje, ki so vdrle v fjord.
Kljub temu pa je nemško kri-žarko zadelo več izstrelkov iz norveških topov. Na zgornjem krovu je nastal požar, aa prvim še več drugih, ki jih posadka «ni mogla pogasiti. Kma-hi nato je dobil "Bluecher" še več zadetkov od norveških torpedovk. Ladja ni bila več zmožna manevrirati. Voda, ki je vdirala vanjo, je znragaOa in kmalu je izginila pod vodo. Preden se je to zgodilo, jo je moštvo zapcriPtilo. Kmalu po potopitvi " Bluecherja" je norveška metropola (Vlo padla. Ko se je ladja potapljala, so Nemci na bregu prepevali svojo pesem: . . .
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
ciganka
Povest o mladi t-ijranki, ki so jo hoteli prodati, i*a je pobegnila.
cena 75c dama s kameljami
Spisal ALEKSANDER DUMAH
Nemčija s tem izkazuje Franciji, a le nekaj bi pripomnili: Lejte, to je zdaj tista, tolikanj slarvljena omika, to je civilizacija. to kultaira in prosvetlje-no-t, ki jo mi, Evropejci, onim divjim barbarom prinašamo, taksno kulturo — peklenske stroje, torpede!
Z LETALOM IZPRED
OBLIČJA SMRTI.
(Francoski liHtj .«o polni neverjetnih, toda resničnih prigod ki jih doživljajo posamezniki v tej čudni /vojni, ki je postavila na glavo do-edaj veljavna načela in pravila vojaške taktike in strategije.
(PraffHVxski lovec tipa "De-voitine", ki je «r boju z nasprotnikom izstrelil' v*=e svoje gorivo, se je moral spustiti na zemljo. Pilotu je bil kraj popolnoma neznan in ni vedel niti tega, da-li je printal za lastno ali za sovražno bojno črto. Ne daleč od kraja pristanka je letalec zagledal velikanki kozo-fec, ter se je s poslednjimi kapljaimi bencina privlekel z letalom v zajetje. Pokril gr< je kolikor mogoče s »slamo in s senom, nato pa je odšel v bližnjo vas, da bi poizvedel, kje je in da-li ie rešitev letala možna.
V bližnji vasi, kamor se je približal z vso opreznostjo, je našeT še nekoliko prebivalcev, ki pa so mu njno stvetovr^i. naj se skriie, ker so skozi vas pred kratkim »lirjale motorizirane čete sovražnika. Leta-
no bencina, dod-al let-a^cu nekoliko vojakov v pomoč in z navodilom1, naj moža takoj takoj ribiiejo, ako bi c=e vkljub vsemu izkazalo, da je padalec. Treba je bilo rešiti letalo še pred dneirnim svitom, kajti kf«sneje bi ga sovražnik gotovo odkril. .
V naglem diru je odprava odbrzela na liee mesta, našla Fetal o nepoškodovano, ga preskrbela z .gorivom ter se vrnite« Vse to se je vršilo z največjo opreznostjo in kolikor se je dalo tiho in brez nepotrebnega šuma. Tod-si sovražnik je bil v bližini in je čul šum motorja. Komaj je letalec sedel v letalo in spustil motor, so začeli pokati ^relrt. Četa neprijateljev je bi'a k sreči še toliko daleč, da nje streli niso zadevali. B"i'žala pa se je fvsako sekundo bolj in bolj, toda letalcu se je vseeno posrečilo da je spravil letalo v tek, se dvignil v zrak in ušel sovražnikom.

Nadaljevanje s 3. strani.
KAKO JE BIL POTOPLJEN "BLUECHER/'
Skoro mesec Jni po zasedbi Norveške objavljajo nemški listi nekatere zanimive podrobnosti o potopitvi nemjške krlžarke "Blueciher" ki se je i>ogrezni!a ma dno morja v Oslo fjordu 9. aprila.
•"Bltieeher" je pripadal sku-! pini križark. torpedovk in manjših lad i i, ki so bi'e pod poveljstvom admirala Knntmetza. Vojne laxlje .«o morale mimo
intiiifo posebna navodila. Saj to niso otroci kakor drugi."
■"Da, da — razumem," povzame učiteljica in najrajši bi c-e ^skregala ž njo.
'"Zbogom, Bnia. Potrpi in pridna bodi."
Eiria se nasmelhne z onim trudnim izrazom, povesi glavo in se obrne.
**Pojdi," pravi Tiadzorova-teljica in gre za "Rmo.
(Prednica spremi učiteljico do vrat j^ videti slabe volje in v očeh je brati želja, da bi učiteljica ne prihajala več v
posete, da ne bo več sprejeta.
* * *
Večer je in gojenke se spravljajo v posteljo. Vse je tiho, kakor je tiba lučka pod stropom. Ta gojetfka šepne, ona re zahihita, a takoj utihne, ko pogleda nadzorovateljico. Ka kor n?< povelje -se slačijo gojenke, kakor na povelje ležejo in nlrmrajoče odgovarjajo.
•"Na veke amen. Usmili se nas — Amen. — In večna liič na jim «veti. — Amen. — U-^inili se na--"
lEma 'iTrhti kakor v mrzlici.
'"Kako dolgo še?" premišlja. "<Dve leti. so dejali. Zdaj bo kmalu čar=. In potem konec? Ali bom prosta? O. prosta bom, moram; biti! V šolo ne maram "več. Za šiviljo? Toni zame. Da bi sedela, čepela noč in dan? Ne in ne. Jaz bi bila rada mati in bi i-miela otroke. Zares bi to rada. Lepo bi bilo. T^epe sobe bi imeki. Ah — nič. Bog ve, kaj še bo. ^emu so me dali v ta zavod? Oh. ne — domov ne pojdem več!"
(Misel prihaja za mislijo; vsa je še otrpTa in trudna.
■"Ali tam zunaj je svet! Tja bom šla. Široke ceste, lepe obleke, lepi klobuki. Vse to bo moje. Šla bom, kar šla — kamor že — kanalu."
Tn prišel je dan. (Poslali so po mačeho, pa je ni. In potem izpustijo Emk> samo. Na smeh se drži Ema in hodi po cestah in ogleduje izkSbe; dolgo, da je že v^čer. Bogato viTvi življenje krog nje, luči ee grohočejo na ves gfas, in kočije so svetle. Mlad gospod se okrene po stoji, in se nasmehne. Ema pe »drzne. Tudi ona se nasmtehne. Gospod pristopi "No, lepa gospodična, greš z menoj?*"
Ema ne ve, kako bi. Pa se nafemefhne Se bolj in prikima. V hipa pride spomin kakor blisk. V Petnajst kron . . ." a že io prime gospod za roko. -1 Ema gre s gospodom.
Konav V f
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strm iS vanjo kot v castor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos avlo zanimivega življenja.
cena
$1.75
grofov jager
Spisal Albin Hrovatin.
Povest iz domaČih hribov, ali povest o grofovem ja-gru Janezu Kresniku.
cena 75c
hubert
Spisal Paul Keller.
ltuuiau iz lovskega življenja.
cena $ l.—
jara gospoda
Spisal JANKO KERSNIK
Lepfte povesti, kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti.
cena $ 1 .— j ari junaki
Spisal RADO M URNIK
Knjiga vsebuje 12 kratkih, smešuh povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena
jernač zmagovac
Spisal slo%'iti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
rokovkjacl izpod i trate
Spisal Kaiimlr Pnerwa-TKmaJer.
Zelo zanimiva povettt o divjem lovcu Uronitovskein.
cena 75c irošlin in verjanko
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josijia Jurčiča nafi najlmljfti pri po-vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ 1.—
{samostanski i .lovec
Spisal U Gangbofer.
{janghofcrja prištevajo miti najboljše sodobne pisatelje. —
Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo.
cena $1.50 i sodnikovi
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo itoplsuje življenje na deželi.
cena $1.75
srečanje z nepoznanim
Spisal MIRKO JAVORNIK
Pisatelj v knjigi ]>ove isto, kot pove naslov: srečal se je z lj>i-dmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa popisuje resnično življenje posameznih.
cena $ 1.— iv zarje vidove
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najlioljsi in še živeči slovenski pesnik {MKlaja s to zbirko zofiet nekaj umotvorov. Pesmi so i»osvečeue njegovi ženi Ani.
cena $ l.—
cena
$1.—
jutranja zvezda
Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ
Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljul»ezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena
$1.—
kraj umira
Spisal JOŽKO JURAČ
Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov in rudarjev.
v libijski puščavi
Spisal .A. Conan Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgiptu. v deželi bajnega Nila.
cena
50c
zadnji val
Spisal IVO ŠORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $ 1.—
cena
$1.—
kakor hrasti v viharju
Spisal Stradmitz.
Zelo zanimiva povest iz domačega življenja.
cena 75c moje življenje
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovednik In pisatelj je Cankar, ki ▼ tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega Iz svojega življenja.
cena 75c.
na polju slave
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $1.— otroci solnca
Sptal IVAN PREGELJ
Poanani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med iarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne noči.
cena $ 1.—
znanci
Spisal RADO MURNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaie razne značaje ter knjigo sam označuje kot ''Povesti ln orisi."
cena $1.25
zima med gozdovi
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog«sl" ke na kmetih iu jsnsebno v gozdovih.
cena $1.25
žito poganja
Spisal Rene Razin.
FrancoHki roman zelo napete vsebine.
cena 75c
zadnji mohikanec
Spisal J. F. Casper.
r>ejanje se vrši v letu 1737, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo ud.
Rojakom priporočamo, Ida naročijo te sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropski:: je težko dobili t tem času ddkhtddu
Razne vesti.
Friday, July 5. 1940
BDOVEME '(yugoslav) dailt
yiia IABODA"-NwIo»i