Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 97
Sreda, 2. decembra 1936
Leto X3
Delavstvo in držav* ni praznik
Osemnajstič praznujemo 1. decembra praznik državnega zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Socialistično delavstvo je smatralo zedinjenje južnih Slovanov v eno samostojno državo kot zgodovinsko razvojno nujnost, kot revolucionaren čin, ki ga je idejno in dejansko podpomagalo ter svoje gledanje obširno utemeljilo v resoluciji tivolske konference socialno demokratične stranke 1. 1909, ob navzočnosti in pritrjevanju zastopnikov socialne demokracije vseh narodov bivše Avstro Ogrske in Balkana.
Tega svojega stališča delavstvo ni nikoli izpremenilo, še manj zatajilo. Zastopalo ga je v času, ko se je tako gledanje na razvoj smatralo za veleizdajo in zastopa ga danes, ko mu razni »Jugoslovani znamke leta 1918«, kot razredni nasprotniki, očitajo protidržavnost, breznarodnost in brezdomovinstvo ter izkoriščujoč svojo moč in vpliv, temu primerno z njim ravnajo.
In vendar: socialistično delavstvo ne zahteva ničesar drugega v tej državi kot enakopravnost, socialno zaščito, ki mu pripada in politični vpliv, ki mu ere.
Socialna zaščita delavstva mora obstojati v nizu zakonov, ki bodo onemogočili izkoriščanje dela po kapitalizmu, kopičenje dobička in blagostanja na eni in revščine na drugi strani.Naloga države mora biti, da zagotovi delavstvu: pravico do dela mladim; starim in onemoglim pa preskrbo. V institucijah, ki služijo delavski zaščiti in delavskemu zavarovanju, mora biti delavstvo odločujoči faktor.
'T*-	7 0^*''-	-	 *	*---
Socialistično delavstvo smatra, da je pomanjkanje socialne zaščite,
\ 'V. \	1, posledica tistega nenarav-
nega razvoja, ki so ga zakrivile meščanske stranke v svojem brezobzirnem boju za politično in gospodarsko oblast v državi, stremeč za tem, da bo ena izmed njih potom diktature nadvladala drugo in usmerila pravec državne politike.
Kolebajoč med diktaturo in demokracijo in nagibajoč se večkrat k odkritemu fašizmu ene ali druge oblike, smo prebrodili celo vrsto let v notranji politiki države.
Socialistično delavstvo v vsej tej dobi ni nikoli nehalo biti bojevnik za svobodo in demokracijo, za politične svoboščine, klicar ljudskih mas, da se je treba v notranji politiki povrniti k onim osnovnim načelom, na katerih naj bi po zamisli tvorcev počivala državna zgradba južnih Slovanov.
Po dolgih letih negotovosti izgle-da ob osemnajstletnici nastanka države, da se naglo vrši pribiranje vseli demokratičnih sil, vseh svobodoljubnih elementov, ki hočejo ob spoštovanju narodno zgodovinskih posebnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev doseči novo ureditev naše državne skupnosti.
Socialistično delavstvo sodeluje pri teh naporih in je odločeno podpirati vsako grupacijo, ki bo garantirala ljudstvu:
splošno, enako, tajno in proporcionalno volilno pravico,
svobodo združevanja in zborovanja,
svobodo govora in tiska, svobodo na znotraj in sodelovanje z demokracijami v svetu,
Ofenziva vladinih čet v Španiji
v boku nacističnih čet pri Talaveri
Napad generala Franca na Madrid je končal z občutnim porazom njegovih čet, čijili napadi so se razbili ob zidovju predmestnih hiš, v ognju vladinih obrambnih oddelkov.
Vzrok poloma ofenzive generala Franca tiči v tem, da se je vladi posrečilo v zadnjih tednih organizirati armado in jo najmodernejše opremiti. Premoč nacistov, ki sta jih oborožila Italija in Nemčija in ki se je tako vidno odražala v vojnih operacijah prejšnjih mesecev, je v bojih za Madrid splahnela. Poleg vsega je nastopilo še slabo zimsko vreme, ki je znatno oslabilo odporno in napadalno silo marokanskih čet, na katere je Franco polagal vse svoje upe. Pri tem je treba tudi vpoštevati, da je vojaška morala marokanskih čet silno trpela vsled silnih izgub, ki so jih imele pri naskokih na glavno mesto. Njihove morale najbrž ni mogoče dvigniti niti z obljubami, ki so jih jim dajali njihovi zapovedniki, da bodo pri osvojitvi Madrida lahko plenili, kolikor se jim bo zljubilo.
Poraz generala Franca pred Madridom je rodil še druge neugodne posledice, ki se že kažejo.
General Franco je namreč prodiral proti Madridu v obliki klina, čigar južna stranica je reka Tajo, severna pa sega od Avile mimo Es-coriala, ob železniški progi, ki vodi preko gorovja Sierra de Guadarra-ma v Madrid. Prepričan, da mu bo uspelo zavzeti Madrid z enim samim sunkom, je opustil mnoge vojaške ukrepe, ki jih tak način prodiranja nalaga vojaškemu vodstvu. Kakor kažejo najnovejši dogodki, general Franco zlasti ni zadostno zavaroval bokov svoje klinaste fronte.
Vladine čete pa niso samo vzdržale napadov pred Madridom, am-
Nova sovjetska demokracija
Rusija dobi novo ustavo.
Dne 25. t. m. se je sestal osmi izredni sovjetski kongres. Na dnevnem redu je edina točka o spremembi sovjetske ustave. Načrt je bil sprejet že v prvi polovici meseca junija ter objavljen v presojo javnosti. O tem načrtu se je vršilo nad 400.000 zborovanj, ki so predložila (zborovanja in posamezniki) nad 43.000 izpreminjevalnih predlogov. To bo tretja sovjetska ustava. Prva je veljala od 1918 do 1924, druga pa od 1924 do danes.
Sovjetska unija je v tej dobi izvedla notranjo konsolidacijo, se pa uveljavila tudi kot mednarodni faktor, zlasti v boju Evrope za obranitev miru in sodeluje danes s Francijo, Čehoslovaško in Anglijo in Rumunijo.
Dva vojaška upora. Na Kreti se je uprl del vojaštva. Upor so zadušili. — V Ekvadorju pa se je v glavnem mestu uprla policija in del vojaštva proti predsedniku republike.
kajti prepričano je, da bo le na teh osnovah lahko počivala trdna državna zgradba, ki bo v stanu zaščititi svojo neodvisnost in doprinesti svoj delež k ohranitvi evropskega miru.
V	svobodi, kjer vlada socialna pravičnost pa je tudi kruha za vse in vsakogar.
pak so na odseku reke Taje, zapad-no od Toleda, pri Talaveri dela Rei-na, prešle v ofenzivo in napadle južno osišče klinasto potekajoče fronte nacističnih čet pred Madridom. Ta napad v boku, o katerem govore zadnja poročila, da se uspešno razvija, je za Franca opasen predvsem radi tega, ker skozi Talavero vodi edina železniška proga, ki se je nacisti lahko poslužujejo za dovoz čet, streliva in hrane. Ako se vladinim četam posreči na tem mestu prodreti in prekiniti zveze generala Franca z zaledjem, se bodo nacisti morali pričeti čim najhitreje umikati izpred Madrida.
Ofenziva vladinih čet okoli Ovieda
Na fronti ob Biskajskem zalivu se razvija ofenziva vladinih čet, katerih jedro tvorijo asturski rudarji, zelo posrečeno. Zadnje dni so vladine čete zavzele par predmestij in mestnih okrajev obleganega Ovieda. Največji uspeh pa je v tem, da so prekinile zvezo oblegancev z mestom Grado na zapadu, kjer se nahaja glavno poveljstvo nacističnih čet na tem odseku.
Ofenziva tudi južno od Biibaja
V	oddaljenosti 100 km južno od Guipuzcoa pri Irunu (ob Biskajskem zalivu) so vladine čete zavzele Vil-lafranco, Vergamo in Villareal. Villa-franca leži ob železnici, ki vodi iz Pamplone v Saragosso v južnoza-padni smeri.
Nemiri v Sevili in La Coruni
Agencija Falira javlja, da so v mestu La Coruni, na skrajni severo-zapadni obali Španije izbruhnili nemiri, takisto tudi v Sevali.
Značilno je tudi, da so oblasti v od nacistoV zasedeni Cordobi, kjer so doslej delavci morali delati kot vojaki, bile prisiljene obljubiti delavcem mezdo po 25 peset dnevno ter so to tudi javno razglasile.
Bomba napolnjena s peskom
»News Chronicle« poroča, da je neko nacistično letalo vrglo bombo na Madrid, ki ni eksplodirala. Ko so miličniki bombo hoteli uničiti, so opazili, da je napolnjena — s peskom. V bombi so našli listek v italijanščini: »Vaši italijanski bratje delavci nočejo, da Vas ubijajo.«
Španija predlaga sankcije proti Italiji in
Nemčiji Društvo narodov in Španija
Španska vlada je predlagala Društvu narodov, da sklene sankcije proti Nemčiji in Italiji, ki podpirata
žavo, ki je članica Zveze narodov.
V Ženevi smatrajo, da se bo moralo o tej zahtevi španske vlade raz-
naciste, s temi kršita mednarodne | pravljati in da bo 6. decembra skli-
obveznosti ter sta dejansko napadli špansko republiko kot neodvisno dr-
Kapitalisti povsod enaki
Pritožba ameriške delavske zveze
Poročilo h kongresu »American Federation of Labor« v Tampi v Floridi opozarja na nevarnost, ki jo pripravljajo veleposestniki s snovanjem spiceljskih in provokaterskih organizacij, ki naj bi delavce ob mezdnih gibanjili zavajali na kriva pota. Gospoda ima tudi privatno vojsko, o kateri se ugotavlja, da je oborožena ter da ima namen terorizirati delavce. Eno samo veliko podjetje je v ta namen dalo 4.2 milijona dolarjev (skoraj 200 milijonov dinarjev). Poročilo pravi, da se bodo tudi delavci pripravili na obrambo in svari pred meščansko vojno, ki jo kapitalisti pripravljajo.
Novi francoski notranji minister
Socialist Marks Dormoy
Kot naslednik pokojnega Salen-gra je postal notranji minister v Blumovi vladi socialist Marks Dor-moy. Novi minister je bil trgovski pomočnik ter spada med najuglednejše voditelje delavstva. Socialist je bil že njegov oče. Minister je star šele 40 let ter je bil mnogo let župan svojega rodnega mesta Mont-lucon. Dormoy je bil nazadnje državni podtajnik v notranjem ministrstvu in dobro pozna delavsko socialistično gibanje, ker deluje od mladosti v njem.__________________
Vpokojen je generalni ravnatelj SUZORa g. Glaser.
can svet Društva narodov.
Borec v avstrijski februarski vstaji
Julij Deutsch kot bojevnik v Španiji
Sodrug dr. Julij Deutsch, voditelj bivšega avstrijskega šucbunda, je prispel v torek v Madrid. Doslej je bival na Čehoslovaškem. Časnikarjem je izjavil:
»Prišel sem v Španijo, da pomagam španski vladi s svojim vojaškim znanjem. Menim, da se bo tu odločilo o usodi Evrope. Vojna v Španiji se je pričela kot razredni boj in se utegne lahko razviti v evropski spor. Če sile svobode, demokracije in socializma zmagajo, bi bilo mogoče ohraniti mir. Če zmaga fašisem, bo evropska vojna neizogibna. Ker se borim za socializem, sem prišel v Španijo.«
Dr. Deutsch o položaju v Španiji
O položaju v Španiji poroča dr. Deutsch: »Ne samo v Madridu stoje desettisoči branilcev, ki se junaško bore, najdemo jih tudi visoko v gorovju, v mrazu, dežju in snežnem rnetežu, kjer branijo sleherno ped zemlje. Nasprotniki razpolagajo z iz-vežbanim in opremljenim vojnim aparatom, ali ta aparat je brez duše. Uboga le pod zunanjim pritiskom. Na naši strani pa se bori velika ideja in strast za svoje ideale vnetega ljudstva. Slabo napravljeni, zato pa polni nepremagljive vere na končno zmago, stoje delavci in kmetje na fronti. Miroljubni španski narod, ki ni hotel vojne, se sedaj uči vojskovati. Kolikor sem mogel opaziti, imajo politični komisarji močan vpliv. Imam vtis, da stoji vse delovno ljudstvo v skupni fronti. Te fronte nacistični generali ne bodo prodrli.«
Konkordat pred parlamentom
Podelitev Noblove nagrade Ossietz-kyga razburja Berlin
Nagrajenec Je „veleizda|alec“
Noblovo nagrado za zasluge za mir je prejel nemški pisatelj Karl Ossietzky. Ossietzky je bil pod Hitlerjem obsojen na poldrugo leto ječe, ker je razkril nemško oboroževanje, potem pa pomiloščen in do zadnjega časa, ko je obolel, zaprt v nekem nemškem koncentracijskem taborišču.
£
Noblova nagrada se izplačuje vsako leto iz obresti glavnice 44 milijonov frankov, ki jih je zapustil izumitelj dinamita kemičar Alfred Nobel s svojo oporoko z dne 27. novembra 1895. Nagrajence izbira poseben odbor učenjakov v Oslu (Norveška) iz vrst zaslužnih fizikov, kemičar jev, zdravnikov, pisateljev in pobornikov za mir.
Nagraditev Ossietzkega ima poseben pomen z ozirom na to. da je bil do poslednjega časa zaprt v nemškem koncentracijskem; taborišču in leži sedaj bolan v neki berlinski bolnici pod stalnim policijskim1 nadzorstvom.
Kako je odjeknila vest o nagraditvi Ossietskcga v Berlinu, pove poročilo nemškega poročevalskega urada, ki pravi:
»Carl von Ossietzky je prvi slučaj, da se je podelila Noblova mirovna nagrada človeku, ki ga je vrhovno sodišče njegove domovine obsodilo kot veleizdajalca. Podelitev Noblove nagrade notoričnemu veleizdajalcu, pomeni nesramno izzivanje in žalitev nove Nemčije, da bo treba dati na to primeren in nedvoumen odgovor.«
Razburjenje v Berlinu je razumljivo, pomaga pa seveda ne dosti.
Žena kol delavka
Žena je dandanes enako kot mož prisiljena, da si z delom v tovarni, trgovini, obrti in pisarni služi kruh. Mednarodni urad dela je objavil statistiko zaposlenih žen v posameznih državah. Dasi se ta statistika nanaša na I. 1930 do 1933 je skoro gotovo, da se število zaposlenih žen od tedaj in do danes ni nič zmanjšalo. Zaposlenih žen v posameznih državah v primeri z moškimi je bilo: v Nemčiji 11,4 milijonov (moških 20,8 milijonov), v Franciji 7.9 (moških
13.7), na Angleškem 6,2 (moških
14.7), v Indiji 48,2 (moških 103.8), v Italiji 3,9 (moških 13,3), na Japonskem 10,1 (moških 19), v Avstriji 1 (moških 2,1), na Madžarskem 0,9 (moškili 2,8), v Zedinjenih državah Severne Amerike 10,7 milijonov (mo ških 38 milijonov). Od celokupnega števila zaposlenih delovnih sil, je ena tretjina do ene polovice žen.
Ako vpoštevamo delo žen in njihovo vlogo v družbi kot matere, rao-
Marta Tausk:
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
Kakšne neverjetne, ozkogrudne, krivične in bedaste pavšalne sodbe so bile o tamošnjem življu — celo uradno — razširjene. Srbi so zahrbtni, Turki so leni in temu podobno. — Tujec gospod, domačin hlapec, — je li čudno, če je v takih razmerah lahko prišlo do zamenjave razrednega boja z nacionalnim bojem? No, sedaj ko ste dosegli svoje narodnostno zedinjenje, ^se bodete gotovo tudi kmalu naučili borbe proti tlačiteljem in izkoriščevalcem v lastnem narodu! To bo neizbežno zahteval sam zgodovinski razvoj!
Večkrat je Zofka obljubila, da pride, toda v bohemskem načinu svojega takratnega življenja, — njen mož je bil še študent na vseučilišču in ona sama je živela precej revno od tega, kar si je zaslužila s peresom, — ni nikdar imela denarja za potovanje in jaz — kakor bi ji ga bila rada poslala, — ga
Vlada je sklenila predložiti parlamentu v potrdilo konkordat, t. j. pogodbo Vatikana z Jugoslavijo o razmerju med katoliško cerkvijo in državo.
Pogajanja za sklenitev konkordata so trajala z daljšimi ali krajšimi presledki od 1. 1922 do spomladi 1. 1935. Zaključena so bila torej v dobi Jevtičevega in JNS-režima; podpisana pa je bila pogodba 25. julija 1935.
V	spremnem1 pismu narodni skupščini je predsednik ministrskega sveta dr. Stojadinovič napisal kratko utemeljitev predloga, kjer pravi med drugim1 tudi to-le:
»Neurejenost razmerja s katoliško cerkvijo je bila škodljiva, ker so bili stiki med cerkvijo in državo posebno težavni in pomembnih posledic za mirno življenje družbe.«
O vsebini konkordata še ne vemo ničesar. Vsekakor pa nalaga taka pogodba z Vatikanom državi go-
Priznanje o sporazumevanju s Hrvati. Beograjsko »Vreme« pravi, da je JRZ kot vladna večinska stranka najbolj opravičena, da sklene sporazum s Hrvati. List obenem priznava nekatere razlike med naziranji JRZ in dr. Mačka. Takoj pa dostavlja, da razlike ne bodo nikakršna ovira za pogajanja.
—	Pogajanja se bodo torej šele vršila. Vprašanje pa je, ali se bo dr. Maček pogajal s stranko ali z osebami, ker je dr. Maček stal na stališču koncentracije političnih skupin in vplivnih oseb. To vprašanje torej še tudi ni rešeno in je jako verjetno, da se bo dr. Maček pogajal z grupacijo narodnih sil, kakor pravi, ki se lahko šele stvorijo in tvorijo koncentracijo, ki ji bo dr. Maček zaupal.
Sloga kali? V vardarski banovini je za 269 občin postavljenih 920 kandidatskih list. Od teh jih je JRZ postavila 815. 105 jih je pa postavila opozicija. Zakaj ima ena stranka toliko list?
JRZ, JSZ in zeleni. Po poročilu »Slovenca« je nosilec liste JRZ v Trbovljah g. Filip Križnik. Ta gospod je še v predzadnji številki glasila JSZ »Del. Pravica« s svojim polnim imenom pozival člane JSZ. naj nastopajo proti znani »Delavski fronti«, ki piše za JRZ. Tedaj g. Križnik, ki rad izjavlja, da se ne briga za politiko, še ni bil nosilec liste JRZ. Ali so se zdaj kršč. so-cialci premislili, da bodo skupno z
ramo reči. da žene popolnoma opravičeno zahtevajo enakopravnost v javnem življenju narodov in držav.
tudi nisem imela. Je že tak običaj med meščanstvom, zlasti v malih mestih, da se jemlje standard malo previdno, tako, da so dohodki, ki bi pri skromnejšem gospodarstvu zadoščali, vedno prepičli. In avstrijski uradniki so skoraj vsi živeli tani doli preko svojih razmer in večina njih je bila zadolžena, da, marsikateremu je bila plača že za več let v naprej zarubljena, čeprav nisem imela hohštaplerskih nagnenj, bi radi nešteto družabnih predpisov in ozirov tudi mene lahko kaj takega zadelo. To se sicer ni zgodilo, vendar sem se morala boriti s skrbmi, ki bi si jih sama nikdar ne hotela naprtiti. Na zunaj sem' živela tuje življenje, svoje lastno sem pa zaprla vase — »Dan na dan ...«
Nekega lepega dne smo pa napravili sklep, — jaz sem ga osebno napravila na moj 24. rojstni dan, zapustiti socialni položaj in lepo stanovanje, zasigurano plačo in lepo pohištvo in se preseliti na Dunaj ter začeti spet od kraja. In tako sem se v februarju leta 1905. vrnila na Dunaj z dvema majhnima otrokoma, trdno odločena živeti v špar-
tove obveznosti in se mora država pri urejevanju javnopravnih vprašanj ozirati na v konkordatu zajamčene pravice cerkve; zlasti velja to za vprašanja: zakona, ločitve, razveze, vzgoje otrok in plačevanja duhovnikov iz državne blagajne. Najbrž bo konkordat tudi uredil vprašanje obračunavanja Petrovega novčiča z Rimom, ki tvori bistven del dohodkov Vatikana za pokrivanje izdatkov. Vsled strogih deviznih predpisov je pošiljanje denarja v inozemstvo onemogočeno in je treba vsled tega ustvariti posebno proceduro, da se izbegne sličnim nepri-likam, kot so n. pr. nastopile v Nemčiji, kjer je cela vrsta duhovnikov in redovnikov prišla pred sodišče radi tihotapljenja valut.
Naše stališče v vprašanju konkordata je: izvede naj se ločitev cerkve od države, cerkev naj bo svobodna v svobodni državi, kot je to n. pr. v Zedinjenih državah severne Amerike.
zelenimi agitirali za JRZ? Ali se je premislil samo g. Križnik, ki je bil do zdaj »samo strokovničar« ?
»Domoljub« in framazoni. »Domoljub« je pričel v podlistku priobčevati razpravo o framazonstvu. Vsekakor je koristno, da se tudi kmečko ljudstvo poduči o teh ljudeh. Ker obeta razprava, da bo izčrpna, pričakujemo, da bo »Domoljub« navedel tudi tiste odlične framazone, ki so ugledni člani stranke, za katero »Domoljub« agitira in da bo do-tičnim gospodom tudi poslal vse številke, v katerih obravnava prostozi-darstvo.
Posledice odpisa kmečkih dolgov.
Kakor znano morajo denarni zavodi odpisati 25 odst. kmečkih dolgov na račun rezerv ali pa akcijske oz. deležne glavnice. Celjska posojilnica je morala v te svrhe odpisati 1,400.000 dinarjev od svojih rezerv.
Razmere v tekstilni tovarni Sta-jadinovič v Zemunu. Neki tekstilni delavec iz Maribora nam poroča o razmerah v tekstilni tovarni Staja-dinovič-»Tekstil« v Zemunu, kjer je iskal dela. Lastnik ali ravnatelj tovarne je bil voljan, da ga sprejme, toda pod pogojem, da se obveže delati deset ur dnevno, brez plačila nadur in da se odpove vsakemu odpovednemu roku. Kot zadnji pogoj stavi tovarna zahtevo, da mora tkalec delati prvih 14 dni zastonj. Kakor je naš informator izvedel, ima tovarna navado, da po 14 dnevnem brezplačnem delu delavca odslovi in si vzame novega. — Take so delovne prilike v samemi Beogradu,
tanski skromnosti in neumorno delati, s pogumom, da se odpovem vsemu, kar ne spada k ohranitvi golega življenja, samo ne gotovemu duševnemu okolju, rodnemu mestu in ljudem, ki imajo sorodne misli in čutstva. Poleg tega sem se vrnila še z upanjem, da bom na ta način odvalila kamen od vrat v hram mojih hrepenenj.
In zdaj sem spet pisala Zofki.
Iz te dobe hranim čudovita pisma od nje, deloma na mojega moža (toda nama obema namenjena), deloma name. Takrat je doživljala svoj roman, ki je njen prvi zakon prvič in najmočneje omajal. Pismo, ki je v njem ta doživljaj, njegov začetek in kulminacijo opisala, sem shranila. Če nekoč neposredno udeleženih ne bo več pri življenju, potem naj se kot prispevek resnici in pravici tu sem uvrsti.
Kar drugi teoretično priznavajo kot pravilo, lepo in pošteno, ali lirično opevajo, toda nikdar ne store,
—	to je Zofka storila. Impulzivno, svobodno in pošteno je sledila svoji ljubezni in strasti, kot nekemu notranjemu zakonu, ni tehtala dobrih
JRZ je zmagala tudi v Zetski banovini
in celo na Hrvaškem
Uradno poročajo:
Pri občinskih volitvah dne 22. novembra v Zetski banovini je zmagala JRZ v 204 občinah (76.69%), združena opozicija je dobila 35 občin (13.16%), Mačkove liste 17 občin (6.39%), bivša Seljačka demokratska koalicija 1 občino (0.38%), meščanske liste 4 občine (1.50%) in neopredeljeni 5 občin.
Tudi v Savski banovini (na Hrvaškem) so se vršile volitve v 60 občinah. »Slovenec« piše: »Na občinskih volitvah v savski banovini je zmagala JRZ. Posamezne skupine so dobile JRZ 32 občin (54.24%), bivša HSS 12 občin (20.34%), meščanske liste 1 občino (1.59%), bivša SDK 12 občin (20.34%), Hodžera 2 občini (3.39%).
Tako je torej JRZ zmagala celo na Hrvaškem, kjer pravijo, da je vse Mačkovo, volitve pa so pokazale nekaj čisto drugega. O JNS, ki je 1. 1933 zmagala, ni več niti sledu.
Škoda, da JNS ni tega pogruntala. »Slovenec« pravi, da je sporazum z Mačkom zadeva JRZ, ki danes, po volitvah v občine, predstavlja o-gromno večino naroda v slovenskih in srbskih krajih. — Jxs ~ -- < • ■ v J..
Volilni uspeh angleške delavske stranke
Zmaga delavskega kandidata
Pri dopolnilnih volitvah v okrožju Geencck v Angliji je delavski kandidat Gibson dobil 20.597 glasov, nasprotni nacionalnoliberalni kandidat pa le 17.990. S tem je izvoljen poslanec delavske stranke.
Kolonije, kolonije. Od vsepovsod se čuje zahteva po kolonijah: Nemčija jih hoče. Poljska jih hoče in tisti, ki jih imajo, jih' hočejo še več. Nihče pa ne vpraša, koliko časa bodo ljudstva in narodi kolonijalnih dežel voljni, da bodo služili za molzno kravo Evropi in prenašali še povrh tega tuje gospodstvo. Zdi se, da naglo prihaja čas, ko bo kreg evropskih držav med seboj za kolo-nijalno posest, podoben kregu za medvedovo kožo.
Rooseveltova izvolitev za predsednika Zedinjenih držav. Zedinjene države obstoje 76 let. Politično odločata dve veliki stranki: demokratska in republikanska. Predsedniki so bili demokrati samo trije, vsi ostali republikanci in so vladali vsega 56 let. Demokrati so bili Orover Cleveland. Woodrov Wilson in sedanji predsednik Franklin D. Roosevelt. Wilson je bil dvakrat izvoljen (1912 in 1916) ter sedaj zopet Roosevelt, ki je dobil večino, kakor še noben predsednik doslej (1932 in 1936).
in slabih posledic, marveč je darovala sama sebe, nepreračunano, velikodušno in svobodno. — Seveda: »Gnetejo v prostoru tesnem se stvari!« Vsi smo se morali učiti, da se čisto brez kompromisov ne da živeti in — kar se mene tiče
—	sem se pri vsej svoji strastni resnicoljubnosti vendar pomirila s tem, da včasih višji zakon morale zahteva, da resnice ne povemo; kajti en zakon stoji višje kakor zahteva po resnici: Neminemi laede. Ne škoduj nikomur!
Cele noči smo se o tem razgo-varjale in smo resnično želele, da bi storile, kar je boljše in čednost-nejše.
Stanovala sem torej na Dunaju, v proletarskem predmestju v Ottak-ringerstrasse, s svojima otrokoma v zelo skromnem stanovanju, delala sem dnevno po pet in pol ure v podjetju svojega očeta in trudila sem se, da čimbolj razvijem svoje zmožnosti v štednji. Drugače bi svojih otrok ne mogla odgojiti. Nekega dne mi piše Zofka iz Prage, da lahko pride za dva tedna na Dunaj.
(Dalje prihodnjič.)
Doma in po- wetu
&
Trbovlje
Kako so sc tolažili glavarji JRZ? Na
nekem sestanku, ki ga je imel pretendent na občinski stolček g. Križnik v Trbovljah, je svojim obupanim tovarišem vlival korajžo: »Treba je biti pogumen in ni se nam treba ničesar bati, saj je že tretja lista na vidiku in se bo vložila.« Rešiteljica Knižnikove liste naj bi bila baje mačkova lista. Kdor se nahaja v položaju kot g. Križnik, ta se pač pri potapljanju oprijema vsake bilke. Lista združenih delavcev, kmetov in obrtnikov je pa s tem, da se je otresla političnih špekulantov, odstranila cokljo, ki bi jo v bodočem občinskem delovanju v korist delavcev, kmetov in obrtnikov samo ovirala. Zato so se delavci, kmetje in obrtniki odločili, da bodo volili v nedeljo, dne 6. decembra samo svojo listo, ki je lista delavcev, kmetov in obrtnikov, z dosedanjim žuipanom s. Jakobom Klenovškom na čelu.
Volilec.
KoroSka Bela
Gospodarstvo bivšega socialističnega občinskega odbora
tvori zdaj ob bližajočih se občinskih volitvah predmet živahne debate občanov. Poznavalci tega gospodarstva se zgražajo nad poročili v jeseniškem lističu, ki govori
o	»zavoženem občinskem gospodarstvu«. Vsi vemo, kako nepošteno je, da se razpust občinskega odbora zaradi nenamernih napak dveh občinskih odbornikov, ki so pa vse že do zadnje pare poravnane, izrablja kot pretveza za pisanje o »zavoženem občinskem gospodarstvu«, ko je nasprotno vsem znano, da ni še nobena občinska uprava toliko napravila za občino, kakor je zadnja. Da to nekoliko dokažemo in da našim občanom pokažemo kaj in kako, navajamo nekaj podatkov:
Bivši občinski odbor je samo za javna dela izdal v treh letih svojega delovanja celih Din 495.000 v te !e svrhe: za zajetje novega studenca za občinski vodovod; vodovodno napeljavo se je podaljšalo na Beli^ do Ledrarja, pri čemur se je cesta istočasno tudi kanalizirala; dalje za napravo vodovoda za šolo v Rovtah, za podaljšanje vodovoda na Javorniku od Bo-šteleta in do Brunnerja (kar je samo stalo Din 103.540.75), za napravo močne kotanje na Beli. za zgradbo obrambnih sten proti poplavam pri Savi, za zajetje in regulacijo hudournika Bela, za. kanalizacijo od mostu na Senožete in od Tonejca do Pavlna, za 7 javnih občinskih luči, za nakup sveta za povečanje šole (Din 72.000.), za nakup sveta za zgradbo gasilskega doma in za dotacijo fonda v ta namen Din 24.000.—, za napravo novih občinskih poti, za popravilo starih, nabavo gramoza, napravo škarp v skupnem znesku Din 119.225.—, s čimer so bile občinske poti in ceste lepo popravljene. Pot proti Rovtom še nikdar ni bila v tako dobrem stanju kakor je zdaj, ko je gospodaril zadnji izvoljeni občinski odbor. Pri delih so se uporabljali prvenstveno brezposelni, ki so bili sorazmerno boljše plačani^ kakor pa so sicer pri javnih delih, kar je tudi eden izmed vzrokov za razpust občinskega odbora. Kdo odobrava sramotne mezde delavcev pri javnih delili? Pri vsem tem je pa morala ta občinska uprava izdati okroglo Din 40.000 za popravilo starega vodovodnega zajetja, ki je bilo napravljeno pod gerentom občine, ki bo menda tudi nosilec JRZ liste pri sedanjih občinskih volitvah. Pa to še ni zadoščalo	in	bilo	je treba	napraviti novo zajetje.	Mogoče	je tega	kriv razpuščeni ob-
činski odbor? Bivša občinska uprava je skrbela tudi za varnost pri javnih delili zaposlenega delavstva, za varnost prometa na krajih, kjer so se dela vršila, tako. da ni bilo v celih treh letih nobene nesreče. Komaj pa je sedanji komisarijat prišel na krmilo, se je zgodila na Borovljah pri vodovodni napeljavi avtomobilska nesreča, ker jarek za vodovod ni bil zaznamovan, niti cesta zaprta in se je velik tovorni avto z vinom prevrnil vanj. K sreči ni bilo človeških žrtev, koliko pa bo znašala škoda, ki jo bo trpela belska občina zaradi take nepazljivosti, pa naj nam pove komisarijat na občini. Kakor vidimo iz vsega tega,	je	bivši	občinski	odbor vršil veliko
delo.^	In	belski občani	želijo še za naprej
obdržati »ta način zavoženega« občinskega gospodarstva, ker vedo, da jim bo samo tako gospodarstvo v korist. Zaradi tega bodo vsi, kakor en mož, glasovali za listo delovnega ljudstva z nosilcem s. Perkom Vencljem.
štore
Zamudniki, plačajte!
Vse naročnike »Delavske Politike«, ki še dolgujejo naročnino za nazaj, prosim^ da jo čimprej poravanajo, ker bi jim morala uprava sicer pošiljanje lista ustaviti. Vsak naročnik naj bi sam poiskal poverjenika in mu plačal ne ipa, da mora poverjenik šele iskati naročnika in to še po večkrat, ker se nekateri izgovarjajo, češ, danes ne morem plačati itd. Prosim naročnike, da poravnajo naročnino 1. v mesecu, najkasneje pa 15. Sodrugi, vršimo svojo dolžnost do naše »Delavske Politike«, kot jo ona vrši do nas. Naš list moramo sami vzdrževati, to zahteva tudi naš ponos. Poverjenik.
Zaupniški tečaj, ki ga bo vodil predsednik II. rud. skupine s. Pliberšek, bo pričel 6. dec. v dvorani Sok. doma. Želeti je, da bi se tečaja udeležili delavci v čim večjem številu, kajti izobrazba nam je danes potrebna bolj kot kdaj koli poprej.
Za socialno skrb v Ljubljani
Veliko zborovanje ljubljanskega delavstva
Medstrokovni odbor ljubljanska je sklical v nedeljo shod, da opozori ljubljansko občino, kakor je že pozno, na socialno dolžnost, ki jo ima do nezaposlenih in siromašnih. Shodu je predsedoval s. Margetič. Govorili so na shodu ss. Tome, Likar in Leskošek.
Prvi govornik Tome je pokazal na težki položaj delavstva ter navel nujnost ukrepov, ki so potrebni in mogoči.
Obč. sv. s. Likar je orisal v drastičnih slikab socialno politiko v mestnem svetu. Navajal je inicijative za izpopolnitev social-nopolitičneiga delovanja v občimi ter priznal, da vsaj nekateri člani priznavajo potrebo resnejšega dela v tem pogledu. Preganjanje »delomržnežev« z delavskimi ba-
taljoni in drugimi šikanami, ki so nedostojne delavca, ki dela ne more dobiti, pa je shod obsodil kot neresno zamisel.
Tretji govornik s. Leskošek je poljudno pojasnil pomen organizacije v borbi za delo in boljše razmere. Govoril je zlasti stavbin-cem, ki jim poteče sklenjena kolektivna pogodba. Stavbinci morajo biti pripravljeni za spomlad. Delodajalci imajo v smislu dogovora dolžnost, vsaj moralno, da se pogajajo in pogode. Dolžnost delavstva pa je, da ostanejo zvesti svoji organizaciji, ohranijo popolno disciplino, da jih dogodki ne presenetijo v njih škodo. To pa, kar velja za stavbince, velja tudi za vse drage stroke. Občinske volitve v Velenju.
Maribor
Nov bazen za segrevanje vode na Mariborskem otoku? S kopališčem na Mariborskem otoku ima mariborska občina smolo. Drage naprave za črpanje in čiščenje kalne dravske vode, s katero se je prva leta polnilo bazene, so se izkazale neuporabne. Od lanskega leta dalje polnijo bazene s studenčnico, ki jo črpajo iz vodnjaka na otoku. Voda je čista, vendar preveč mrzla. Zlasti v velikem bazenu se ogreje šele po par dneh. Kakor čujemo, nameravajo Mestna podjetja zgraditi novo napravo za segrevanje vode s pomočjo solnca. V to svrho bi na gornjem koncu otoka zgradili 40 m dolg, polovico toliko širok in 50 cm globok bazen, v katerem bi solnce segrevalo vodo za polnjenje plavalnih bazenov. Dvomimo, da bi se ta način segrevanja vode obnesel, zato bo vsekakor treba načrt dobro premisliti, da ne bodo izdatki zaman. Menda bi bilo še najbolje in najzanesljivejše, ako bi se vodo za bazene segrevalo s pomočjo parnega kotla. — Pri tej priliki bi opozorili na to, da bi se z razmeroma majhnimi stroški dalo zgraditi zimski plavalni bazen v mestnem kopališču, ki bi skoro gotovo donašal lepe dohodke, in bi bil razen tega še velikega pomena za zdravje in higijetio prebivalstva. zlasti mladine. O tem načrtu naj bi merodajni razmišljali.
Bloki »Pomoč potrebnim«, ki jih je uvedla mestna občina, da zatre beračenje po mestu s strani onih, ki dobrodelnost izrabljajo, in onih, ki od daleč prihajajo v mesto, idasi bi zanje morala sikrbeti dioniovna občina, se dobijo v socialno-političnem oddelku in v vseh trafikah. Mestna občina vnovči bloke le siromašnim, ki so podpore vredni in potrebni, druge pa odipravi v domovinske občine. Bloki z 10 listki po 50 p stanejo Din 5.— komad.
Žrtvujmo za človekoljubno akcijo, ki jo vodi mariborska protituberkulozna liga, da zgradi jetičnim bolnikom prepotrebni dom, na ta način, da izročimo inkasantom, ki pobirajo denar za elektriko in plin, mesečno vsaj en dinar za azilni sklad. Za tiste, ki
Velenje
Zborovanje liste delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Martinšek.
Za volitve v občinski odlbor v Velenju kamor spada tudi Pesje, ki se bodo vršile v nedeljo, črne 6. decembra, so si kmetje, delavci in obrtniki sestavili svojo kandidatno listo, katere nosilec je preizkušeni delavski zaupnik s. Martinšek, ki je svoje-časno dalje časa sodeloval v občinskem odboru. Lista je bila pravilno vložena in je že tudi potrjena od sodišča.
Tudi ostali kandidati na listi so rudarji, kmetje in obrtniki, tako da so zastopani vsi sloji delovnega ljudstva .
Minulo nedeljo se je vršilo v dvorani hotela Rak zborovanje volilcev, katerega je otvoril in vodil nosilec liste s. Martinšek. O političnem položaju in pomenu občinskih volitev je poročal s. Jelen iz Maribora, ki je za svoja izvajanja žel živahno odobravanje. Govorili so še namestnik nosilca liste s. Polanc, s. Znoj, s. Martinšek in s. Kališnik, ki so povdarjali važnost teh občinskih volitev z lokalnega stališča. — Tudi njihova izvajanja so ibila z odobravanjem sprejeta na znanje.
Delovno ljudstvo v Velenju in Pesjem bo v nedeljo kljub vsem grožnjam in javnim volitvam šlo na volišče ter oddalo svoj glas za kandidate liste delovnega ljudstva, katere nosilec je s. Martinšek, posestnik v Velenju.
Ptuj
Ustanovitev podružnice Zveze privatnih nameščencev. V soboto, dne 28. novembra zvečer (se j-e vršil ustanovni občni zbor podružnice Zveze privatnih nameščencev (ZPNJ) Jugoslavije. Res zadnji čas, da so se tudi ptujski nameščenci zbudili in se začeli brigati za pereča vprašanja.
Naročnike »Delavske Politike« prosimo, da ob priliki obiska našega poverjenika poravnajo naročnino, Uprava želi, da bi tudi v tem oziru pri nas vladal red. Prihodnjič bomo objavili imena onih gg. trgovcev in obrtnikov, ki imajo naročen naš list.
Prevalje
Važno predavanje. V nedeljo, dne 6. decembra t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani gostilne Rozman predavanje o delavski zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavatelji: ss. dr. Reistnan, Eržen Viktor in Jelen Adolf. Opozarjamo vse delavke in delavce na to važno predavanje.
dinarja ne zmorejo, pa naj dajo oni, ki lahko žrtvujejo več.
Gregorčičeva razstava. Študijska knjižnica je v svoji čitalnici priredila razstavo Gregorčičevih del, rokopisov in važnejšega slovstva o njem. Razstava je odprta v običajnih poslovnih urah do vključno sobote 5. decembra. Vstopnine ni.
Zamrznjenje vodovodnih naprav grozi vsled nastopajočega mraza, zato izpraznite in zaprite vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave. Okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih, kjer je izpeljana vodovodna napeljava, naj bodo zaprta. Jaški z vodomeri naj bodo vedno snažni.
Sečnja in prodaja božičnih drevesc. — Tržni organi mestnega poglavarstva bodto brez izjeme zaplenili vsa božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati s potrdilom o izvoru, vrhu tega bo proti kršiteljem uvedeno kazensko postopanje.
Miklavžev večer priredi v soboto, dne 5. decembra 1936 v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6 I. Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev s sedežem v Mariboru. — Začetek ob 20. uri, vstop prost. Darila se sprejemajo na dan prireditve v dvorani od 14. do 20. ure.
Mariborsko gledališče
Srečko Albini: Baron Trenk. Opereta v treh dejanjih. Snov je vzeta iz fevdalne dobe za cesarice Marije Terezije. Carica sicer ne nastopa, pač pa s svojega nevidnega trona brezsrčno komandira zaroke in poroke in tako nastanejo seveda srčni konflikti, ki so v opereti neobhodno potrebni. Albinijeva glasba je prijetna in lahka. Naša mlada primadona Igličeva je ibila pri premieri glasovno nekoliko nerazpoložena, igralsko pa je bila boljša. Vendar je bilo opažati, da ji preti nevarnost, da ji v njeni igralski navdušenosti ne odreče prirodnost v kretanju in podajanju, kar bi bilo zelo škoda.	—e.
Stranj
Na Gaštejskem klancu so začeli z delom. Dočim grade cesto v Medvodah in Mednem že leto dni, jo širijo v klancih in zmanjšujejo vzpetino, se je v Kranju z delom šele sedaj pričelo. Tudi tukaj gre zato, da bo cesta položnejša in čez železniški tir zgrajen viadukt. Kakor izgleda, bo dalj časa zaposlenih pri tem delu večje število delavcev. Vedeti pa morajo, da si bodo svoje pravice branili uspešno le tedaj, če bodo orgnizirani in si bodo izvolili svoje zaupnike. Dela vodi gradbeno podjetje Slavec.
Radvanje
Precej nasilen prosilec, nek človek iz Bosne, je hodil preteklo soboto po Radvanju in prosjačil denar in obleko, češ, da je Pogorelec. Obnašal pa se je zelo oblastno, skoro nasilno, tako da so ženske, ki so bile same doma, iz strahu pred njim, dajale možu denar in obleko. Dobro bi bilo, če bi oblasti takim prosilcem malo stopile na prste in jih naučile, da bodo bolj umerjeno nastopali.
Jesenice
Zaradi nepravilnosti pri občinskih volitvah z dne 25. oktobra 1936 je bila vložena pritožba na upravno sodišče v Celju. Ker so dokazi za nepravilnosti zelo številni, se je upravno sodišče odločilo, da jih bo izvedlo po lastnem odposlancu dne 5. decembra t. 1. od devete ure dopoldne naprej ▼ občinskem uradu jeseniške občine. Nato se opozarjajo vsi tisti volilci, ki bodo prejeli poziv upravnega sodišča, da se predstavijo odposlancu upravnega sodišča, ki jih bo zaslišal.
Pojasnilo. V zadnji štev. tuk. krajevnega lista z dne 15. novembra t. 1. je izšel članek pod naslovom »Zadeva »Slograd«, v katerem skuša nekdo opravičiti tiste, ki so stavko zlomili in potem okrivili druge, Ker pa se v tem članku omenja tudi člane odbora podružnice SGRJ, češ da za pogajanja niso nič vedeli in da pisec lahko postreže z drugačnimi pojasnili, ki jih je dobil od odbornikov in od mene kod predsednika pripravljalnega odbora, sem prisiljen odgovoriti. O poteku gibanja in vzrokih, ki so dovedli do zloma stavke, ne bom govoril, ker je že list »Delavec« z dne 15. oktobra pravilno opisal potek gibanja in tudi označil krivce, ki so organizirali zlom stavke. Res pa je, da sem rekel, ko se je mene vprašalo, če je stavka oblastem prijavljena, da ne, ker sem na to pozabil. Vzrok, da je prišlo do stavke, je krivda tistih podjetij, ki niso hotela pristati, da se Jesenice uvrstejo v kategorijo mest. Stavko je zahtevalo delavstvo samo in ne, kakor se to hoče naprtiti, nekdo drugi. — Svoječasno sem se obrnil s prošnjo priporočeno od ministra g, dr. Kreka na krajevni odbor JRZ na Jesenicah. Mislil sem, da bom na ta način prišel v službo h KID, pa sem se zmotil; na mojo prošnjo mi niso nič odgovorili. Bil sem pozvan v pisarno JRZ, kjer se me je izpraševalo samo o stavki, radi dela mi ni rekel nihče nič. Naročilo se mi je pa, da naj se oglasim čez dva dini. Ko sem se potem oglasil, pa merodajna oseba ni hotela o vsem tem nič vedeti in sem odšel brez uspeha. Da sem storil to, so krive razmere, v katerih se delavec često poniža in pozabi na svojo dostojanstvo kot človek. Kljub temu pa vem, katera organizacija je prava; zato nikar ne mislite, da boste ob me obrisali svoje roke. Postrežem Vam lahko s poročili, toda ta so drugačna, kakor pa bi jih Vi hoteli, — Vizjak Mihael, s. r., bivši predsednik Saveza gradj. radnika podr. Jesenice.
Zagorje ob Savi
Podražitev mesa. Naši zagorski mesarji se tudi še danes drže gesla: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zato so kar naenkrat dvignili cene mesu za Din 2.— pri kg. V kolikor so bili v to upravičeni ali ne, o tem bo odločala .pristojna oblast, na katero je bila pritožba poslana. Njim pa povemo to-le: Čim bolj boste meso dražili, tem več ga boste lahko sami pojedli, konzumenti pa bomo šli k tistemu, ki bo najcenejši. Za potrebno agitacijo }>o skrbel njih tajnik.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Posebno razlaganje »bolezenskih šlhtov«.
Naš lepi trg je sicer nekoliko proč od železniške proge, a vkljub temu je prodrl tudi med naše delavstvo glas o bolezenskih šihtih. Delavci vemo prav dobro, da moramo dobiti po najmanj 14 dnevnem službovanju plačano mezdo tudi tedaj, če brez krivde obolimo in to največ za en teden. Toda podjetniki si pri nas še po starem razlagajo zakon in pravijo, da ni treba delavcu ničesar plačati, če je bolan več kot en teden. Na zadnjem predavanju pa smo slišali pravilno razlago zakona, ki določa, da mora dobiti delavec ob sebi umljivo plačano mezdo tudi takrat za en teden, če je bil bolan več kot teden dni. Seveda človeku že zdrava pamet kaže, da mora biti tako, ker delavec pač takrat še bolj rabi tisto skromno mezdo in so tako razsodila tudi že davno sodišča v najvišji instanci. Tisti, ki smo bili naročniki »Delavske Politike«, smo to v našem delavskem listu že tudi davno čitali. Mislimo, da bo sedaj v tem pogledu v Sv. Lovrencu red, da se bo zakon izvajal tako, kakor je mišljen, ne pa, kakor bi se to dopadlo podjetnikom.
Ptujsko delavstvo za svojo izobrazbo
Podružnica ptujske »Vzajemnosti« ^ je pričela letošnje delovanje s socijalnim tečajem, ki naj delavstvo predvsem poduči o delavski zakonodaiji in dolžnostih delavstva do svojih strokovnih organizacij ter delavskega časopisja. V četrtek se je vršilo^ že drugo takšno predavanje, katero je otvoril predsednik s. Gabrijel, naš neumorni so-drug, ki dela v delavskih organizacijah že od leta 1905 naprej. Eden izmed redkih, ki je začel orati v naših vrstah že pred vojno in je kljub vsem viharjem, razočaranjem in bridkim izkušnjam ostal zvest svojim načelom, a tudi delu. Predavatelj s. dr, Reis-man je potem na podlagi vprašanj delavcev o raznih njihovih težavah razlagal celo vrsto delavsko-zaščitnih zakonov, ki bodo prej ali slej vsakemu navzočih v življenju še prav prišli. Posebno so bila zanimiva poglavja o zastaranju mezdnih in drugih terjatev, o odškodnini obratnih nezgod, zaščiti delavske mezde v izvršbi in o samemu bistvu zakona o zaščiti delavstva in vse socijalne politike
v Jugoslaviji. Udeležba je bila pri tem drugem predavanju že boljša. Če bo delavstvo zopet imelo svojo dvorano, da mu ne bo treba hoditi v gostilno, bo obisk gotovo zopet polnoštevilen. Sicer pa je treba pribiti, da je nudil gostilničar pri »Slonu« že drugič radevolje svojo prostorno dvorano brezplačno na razpolago. Priglasilo se je tudi
11 novih naročnikov »Delavske politike«,
ki se je začela v Ptuju sicer počasi, a zato tembolj solidno širiti med našim delavstvom, da ga bo učila in izobraževala tudi takrat, ko ne bo predavateljev med njimi. S. Gabrijel je vrh tega razpečal še precej knjig »Cankarjeve družbe«. O prvi ‘priliki se bo vršilo predavanje posebej za delavstvo to* vam Piricha in Petovie, takoj po zaključku dela, tako da se ga bodo mogli udeležiti tudi oni, ki stanujejo daleč zunaj mesta. — Gibanja ptujskega delavstva smo torej lahko za enkrat prav veseli. Upamo, da bo šlo tako tudi naprej.
Plaiuj naročnino totno, ne bodi zamudniki
„Nova“ nota socialne politike na ljub* ■lanskem magistratu
Iz demokratične ČehoslovaSke
40 letnica »Delnicke Akademie«
Dne 15. novembra je socialno-demokratično delavstvo Češkoslovaške republike na izredno svečan način proslavilo v Praši 40 letnico svoje centrale delavskih prosvetnih društev »Delnicke Akademie« (Delavske akademije). Ta akademija združuje v sebi okros 400 socialističnih kulturnih društev po vsej republiki. Tudi v najoddaljenejših krajih, po Slovaški in celo v Pod-karpatski Rusiji širijo podružnice Delavske akademije prosveto med češkoslovaškim proletarijatom. Kot slavnostni govornik je nastopil na proslavi minister, sodrug dr. Derer (Slovak), ki je zlasti povdarjal, da je le delavska izobrazba porok njegove gospodarske in politične samostojnosti; posebno pa more le izobrazba ščititi delavca pred demagogi.
S proslave so poslali razen pre-zidentu dr. Benešu pozdravni brzo-jav tudi prezidentu osvoboditelju T. G. Masaryku, ki je bil med ustanovitelji te Delavske akademije poleg steklarskega delavca, umrlega Steinerja. Istočasno so proslavili tudi
10 letnico socialistične visoke šole
katero je svojcčasno ravnotako omogočil z večjo denarno podporo sam prezident T. G. Masaryk.
Delavstvo, ki ima takšne podpornike, se seve lahko tudi kulturno dviga in je potem najmogočnejši steber države.
Z bližajočo zimo se vračajo delavci, ki so spomladi odšli na sezonsko delo v Francijo. Transporti se sicer vrstijo neprenehoma od spomladi naprej in še sedaj odhajajo v večjih in manjših grupah. Ti transporti se sestajajo skoraj izključno iz žensk, ki imajo zadnje čase pri sprejemu na delo večje izglede kakor moški delavci. Sprejemanje delavk je zavzelo že velik obseg in tako se često 'dogodi, da je večina žensk iz vasi na delu, možje pa ostanejo doma in opravljajo vse delo pri hiši. Neštevilne so take hiše, kjer je mati žena odšla na delo, mož pa, ki je ostal doma, kuha in skrbi za otroke.
Položaj sezonskih delavcev se je zadnje čase poslabšal. Delavci iz prvega transporta, ki je prispel pred par tedni, pripovedujejo, da so to sezono utrpeli veliko denarno izgubo radi devalvacije francoskega franka. Oni so namreč vezani s pogodbo na enega delodajalca: v tej pogodbi je naveden rok, do kdaj ima delo pri dotičnem gospodarju (tako dolgo tudi sme ostati v Franciji), točno pa je tudi označeno, koliko frankov bo delavec prejemal na mesec. Medtem je vrednost franka padla, delodajalci pa niso bili obvezani mezde povečati. Delavci pripovedujejo, da so ob tej priliki večinoma na vseh mestih zastavkali in le tako se jim je posrečilo i znatno izgubo deloma nadoknaditi.
Delovni pogoji so še v naprej enako slabi, kakor so bili. Najslabše je še vedno to, da morajo delati ob vsakem vremenu tudi v dežju, kar zelo škodi njihovemu zdravju. Tako naporno delo zahteva tudi žrtve in ne malo jih ostane za vedno v tujini, ali pa se povrnejo samo zato, da umrejo doma. Več slučajev je bilo že. da se je sezonski delavec povrnil domov z omračenim umom. Izraz »pretrgati se«, »od dela se je pretrgal« se je že povsod udomačil in označuje tiste delavce in delavke, ki so se vrnili domov izmučeni in bolni od napornega dela. Največ jih boleha na tuberkulozi. S tem prvim transportom se je na primer povrnil tudi neki L. K. iz
TOVARIŠ*
Zakaj si tako dobro razpoložen ? „Zato, ker sem si kupil srajce in nogavice v trgovini
„ZORA“
Ljubljana,Miklošičeva c 30
kjer so me res dobro postregli
i veliko Izbiro In zelo nizko ceno
Potem pa tudi Tebi, da si nabaviš in prepričaš!" Poglejte si tudi naše izložbe!
Sedanji župan dr. Juro Adlešič je že v sejah banovinskega sveta govoril o delavskih kompanijah in obveznih delavskih taboriščih. Ko je po nastopu županskega mesta razmestil uradništvo soc. političnega urada na druge oddelke in so prišli v urad novi, je začel s poizkusi, da svoje načrte v Ljubljani realizira. To je smatral za tembolj važno, ker je njegove načrte o obveznem delu sprejela tudi seja zveze mest na Cetinju.
Manj sreče pa je imel župan doma. — Socialno politični urad je po njegovem nareku izdelal nekak pravilnik o teh delavskih kompanijah. Ta pravilnik pa je že na prvi seji soc. političnega odbora ljubljanskega mestnega sveta propadel, načelnik gospod dr. Klinar ga je odstavil po daljši debati z dnevnega reda.
Zakaj je propadel?
Osnutek tega pravilnika govori o prostovoljnih delavskih taboriščih, inicijatorji la so nameravali uvesti obvezna delavska taborišča. Kajti pravilnik bi izvajali ravno oni, ki dele na magistratu brezposelne podpore, torej oni, ki dele skromna živila in denar, če tudi le po pet do šest kovačev na 14 dni. — Nameravali so tako: brezposelni pride prosit podpore. — Takrat se naj »prostovoljno« zaveže, da bo stopil v delavski bataljon in se pokoril vsem odredbam tega pravilnika in njegovim sankcijam: »Prostovoljno« se bo moral zavezati, da bo stanoval v delavski baraki, imel le odrejene izhode, sprejeti pa bo moral tudi disciplinske kazni, pričenši pri ukoru pa do trdega ležišča in temnice.
V	takem odvisnostnem razmerju pa je pač drzno govoriti o prostovoljni prijavi v delavsko taborišče. Temu se ne more in ne sme pritrditi.
Zadeva pa izziva še večji odpor, če se ve, da se izda brez pravilnika uradno naročilo: denarne podpore in podpore v živilih se ukinejo, brezposelni naj vstopi v taborišče! — No, in ko so tako začeli poslovati v socialno-političnem uradu, so brezposelni reveži po vrsti odgovarjali: zakaj moram v kasarno, kaj sem pa napravil?
T. v gornjem Prekmurju. Vsaj to ime je bilo zapisano na njegovi prtfjagi, govoriti namreč ni mogel. Na delu je bil pet mesecev, toda sedaj so ga poslali domov, ker je postal delanezmožen. (Na delo sprejemajo po zdravniškem pregledu samo po-I polnoma zdrave ljudi, ki fizično in dušev-j no ustrezajo vsem predpisom.) Zaradi prehlada je izgubil govor in more iztisniti samo še nerazumljive glasove. Telo je bilo zaradi temperature močno zdelano in opaziti je bilo tudi znake zmedenosti. Po postavi sodeč je moral biti nekoč močan človek, sedaj pa niti nahrbtnika ni mogel | sam dvigniti. Takih in sličnih bolnikov se j vrača vedno več in najbolj žalostno je dej-j stvo, da so prepuščeni popolnoma samim i sebi. Francoski delodajalci gledajo, da se | čim prej rešijo obolelih delavcev, doma se
1	pa morajo zdraviti izključno na lastne ! stroške.
Število sezonskih delavcev v Prekmurju raste leto za letom in delavska mezda, zaslužena po sezonskih delavcih v tu- in inozemstvu, predstavlja že danes največji dohodek in vir kritja eksistenčnih potreb vsega delovnega Prekmurja. Število celokupnega sezonskega delavstva znaša okrog 20.000 ljudi, kar pomeni, da je skoraj vsak Prekmurec, ki le še more gibati z rokami, prisiljen, da si poišče zaslužek izven meja svoje ožje domovine. Sezonski delavci pa nimajo njim odgovarjajoče socialne in zdravstvene zaščite. Posledice sedanjega pomanjkljivega položaja že očitno kažejo svoje zunanje znake in vedno bolj se kaže potreba in zahteva dejanskega zavarovanja sezonskega delavstva. (Ta opis deloma tudi odkriva vzroke stavk v Franciji, katerim so nekateri meščanski časopisi podtikali prevratni značaj, utemeljuje pa obenem tudi postopanje Blu-move vlade proti veleposestnikom in drugim magnatom. Op. ur.)
LaSko
Nova odvetniška pisarna. Iz Šoštanja se je te dni preselil odvetnik dr. Franc Terčič v Laško, kjer je otvoril odvetniško pisarno. Njegovo pisarno v Šoštanju je prevzel dr. Jože Goričar, odvetnik isto-tam.
Najboljša darila za Miklavža:
Pristni štajerski in najfinejši dunajski sadni kruh, kakor tudi razne kekse
dobite po najnižjih cenah v
pekarni Stherbaum
v Mariboru In vseh nlenih prodajalnah.
Pravilno so ocenili ta poziv. Ta poziv veljaj onemu, ki je družbi nadležen. Ta poziv je izrazito kazenska sankcija, je policijska, ne pa socialno-politična mera. Ker je postal nadležen, ker si sam ne služi več kruha, zato naj se kasarnira in podredi hišnemu redu prisilne delavnice.
Tako postopanje pa ne more veljati za one, ki si delo pošteno žele. ki žele in se trudijo, da se sami preživljajo, pa tega zaslužka ne dobe. In, trdimo, med brezposelnimi je vedno več takih, kot pa onih, ki jim delo smrdi, ki raje zamenjajo delo s prosjačenjem in beračenjem.
Ves socialno-politični odbor ve sledeče:
V	lanski zimi in zgodnji pomladi je pošiljal socialno-politični urad brezposelne na delo k regulaciji Gradaščice. Ker pa so bili krediti za ta dela omejeni, je veljala norma, da more dobiti delo pri tej regulaciji le oni, ki ima najmanj 5 otrok. In ko je socialno-politični urad napravil izjemo, pa poslal na delo tudi človeka,	ki te	»kvalifikacije« ni imel,	je o tem na	pritožbo	brez-
poselnih razpravljal celo socialno-politični odbor. Dalje: delo v mestni vrtnariji. Ker je menda lažje, se je zahtevalo, da se je izkazal brezposelni z vsaj načetimi pljuči, da je pri tem delu ostal.
Tak naval	je bil na ta	dela,	ki	se je
plačevalo z Din	3.— na uro.
Čemu potem te ljudi reglementirati, disciplinirati, čemu naj ti ljudje podpisujejo svojo pripravljenost, da bodo sedeli \ , i.i dl, če so voljni, da se prežive z rednim delom?
Da očuvamo dostojanstvo tudi teh ljudi in	dostojanstvo	tudi tega	dela, zato ne
bomo	pristali	na	delavska	taborišča teh
delavcev.
Ko župan ni uspel s svojim pravilnikom v socialno-političnem odboru, je trmasto nadaljeval z realizacijo svoje zamisli. — Pristanka za svoje načrte je šel iskat v javnost. — Prav ima in to je njegova	pravica.	—	Mi pa si	lastimo ravno
tako	pravico,	da	izrečemo	o tem svojo
sodbo, posebej pa, da zavrnemo vsak poizkus, prikazati naše stališče v napačni luči ali obliki.
»Slovenec« je v nedeljo po parkratnem predhodnem pisanju že postavil trditev: tisti, ki tega ženijalnega načrta ne razumejo, so neumni ali pa demagogi, češ, res je lažje hujskati ljudi k lenobi, kot pa k delu!
Ravno v tem izpadu pa tiči bistvo na-sprotstva. Ni res, da bi kdorkoli hotel odvračati delavca od dela. — Vsaj so ravno delavski razred in njegove razredne organizacije vedno in povsod zahtevale, da mora dati družba delovnemu človeku najprej dela. Zahteva po zasilnih javnih delih je zahteva razrednega delavstva. Najprej delo, če tega ni, pa preživnino, tako so se glasile že neštete resolucije pri nas in po celem svetu.
Kaj je potem v redu, če to »Slovenčev« člankar prezre in udari krivično po »hujskačih na lenobo in demagogih«.
Vedeti mora, da doslej še ni nihče prigovarjal, ko je pošiljal socialno-politični urad delavce v Mali graben, delavce v mestno vrtnarijo in ugovarjal ne bo nihče, če bo sedaj pošiljal župan delavce pod Ši- | šenski hrib sušit močvirje, kar je najnovejša originalna zamisel ljubljanskega gospoda župana.
Ko smo slišali o delavskih taboriščih, ko smo brali osnutek pravilnika, smo najprej vprašali: koliko pa je pripravil naš ljubljanski župan denarja za ta namen. No, in zvedeli smo: šestdesettisoč dinarjev ima župan sedaj v mestni kasi za to. Te denarje pa je dobil iz banovinskega bednostnega sklada. Torej iz sklada, ki so ga tudi delavci zbrali.
S tolikšnimi sredstvi pa se taborišča ne grade! r- »— ••...	-................ .	„...
Da so denarna sredstva za socialnopolitični urad res skromna, kažejo tudi sejni zapisniki socialuo-političnega odbora. Materi, ki ima 11 otrok, je dal socialno-politični odbor mesečno podporo Din 150, to je za 3 otroke po Din 50. Ker je bilo prošenj veliko, sredstev pa malo, zato so se podpore posameznikom znižale, od Din 100, je moral socialno-politični odbor reducirati na Din 75, 80 in 50. Pa je kljub temu še mnogo prošenj nerešenih, mnogo pa je bilo odklonjenih, ker pač ni bilo sredstev. In to prošenj, ki so bile opremljene z vsemi potrdili, zdravniškimi izpričevali itd.
Še in še bodo morali Ljubljančani sami podpirati te nesrečnike. Če da mestni magistrat onemoglemu Din 80 mesečno, mora ta siromak dobiti ostalo pri drugih ljudeh.
In, visoko čislamo načelnika socialnopolitičnega odbora mestnega sveta gospoda
Franc Kormonnov nastKarl Roiž
Maribor, Gosposka ulic8 3 — moda, galanterija, drobnariia in igrače vseh vrst. Nai-večia izbira in naiboliši nakup.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.no.i.
Maribor, Frankopanova ulica 1.
kanonika drja. Tomaža Klinarja bas tudi zato, ker smo videli, kolikokrat je z bridkostjo moral deliti te dinarje na posameznike, pa bi tako rad priznal z ostalimi člani socialno-političnega odbora vred res primerne preživnine tem siromakom.
Kdor pa ve, kako se v socialno-političnem odboru razgrinjajo grozne slike naših socialnih razmer, ta bo našel še v sebi sigurno toliko pravičnega čuta, da bo dobro premislil, preden bo nezadostna sredstva razmetaval za »lenobo«.
Le da si bo še poklical od časa do časa v spomin: Ko je socialno-politični odbor razpravljal o prošnji invalida brez nog, je bilo predlogu pridejano urad. poročilo, da je revež udan pijači. Takrat je gospod kanonik vzkliknil: Bog ve, kakšni bi bili mi, če bi bili brez nog.
Kdo ve, kakšni bi bili mi, če bi nam bila le redko dana prilika, da si z lastnim trudom zaslužimo svoj košček kruha.
Tak vzklik pa ni vzpodbuda za delo-mržnost, marveč le vzklik groze pred brezposelnostjo in vzklik groze pred njenimi posledicami.
Deiuvskl pravni mtovelsc
Odmera pokojnine vdovi železniškega pomožnega desetarja. Kočevje
Vprašanje: Moj mož je bil železniški pomožni desetar. Po 35 letih službe so ga 30. 6. 1933 vpokojili. Ob vpokojitvi so mu sporočili, da dolguje pokojninskemu fondu še skoro Din 12.000. Višina njegove pokojnine je znašala Din 711, od katere so mu zadržali Din 125 za pokojninski fond. Kot vdova dobivam Din 355 mesečno, manj odtegljaj za dolg pri pokojninskem fondu. Pritožila sem se, pa brez uspeha. Ali mi je bila pokojnina pravilno odmerjena?
Odgovor: Mož je bi! progovni delavec in je vršil službo pomožnega desetarja. Bil je član delavskega pokojninskega fonda in ni bil nastavljen. — Vsled tega so mu pokojnino odmerili po predpisih delavskega pravilnika od 1. julija 1930, ki znaša: za prvih 12 let članstva neoziraje se na višino njegove plače, ki jo je prejemal ob času upokojitve Din 285. Za vsako nadaljnje leto pa 6.5% tega zneska več tako, da je za nadaljnih 23 let dobil še 150% Din 427. ali skupno Din 712. Po citiranem delavskem pravilniku je moral vsakdo doplačati za ves čas za nazaj razliko med prejšnjimi in novimi prispevki, računajoč pri tem prejšnje 4 krone za 1 dinar. Ker je znašal novi prispevek za delavca Din 40, je ob času njegove upokojitve njegov dolg na teh naknadnih prispevkih gotovo znašal Din 11.795, ki se mu je odtegoval v mesečnih obrokih. Ko je on umrl, se je vdovi na novo odmerila pokojnina, ki znaša po čl. 81 del. prav. 50% moževe pokojnine, torej mesečno Din 356, od katerega zneska pa se odteguje še ves ostanek moževega dolga na naknadnih članskih prispevkih. Da odteguje fond možev dolg na članskih prispevkih tudi od vdovske pokojnine, utemeljuje ta svoj postopek s tem, da odmeri ženi pokojnino na podlagi vseh priznanih članskih let in ne samo na podlagi onih let, za katere je mož do svoje smrti že plačal prispevke. V poedinih primerih so se vdove sicer pritožile na Državni svet češ, ker prejemajo le 50% moževe pokojnine, naj bi tudi plačale samo 50% dolžnega naknadnega prispevka, vendar je Državni svet vse take pritožbe odklonil in predpisal takso Din 400.—. Enako odklonilno rešenje ste najbrž dobili tudi Vi, pa ga niste hoteli podpisati kar pa Vam nič ne pomaga, ker direkcija lahko odtegne takso potom odtegljaja pri pokojnini.
A. S. Trbovlje in T. Š. Breg pri Ptuju
Vajinima vprašanjima ne moremo odgovoriti, ker nista naročnika. Naš svetovalec je upeljan le za naročnike, ki imajo tudi plačano naročnino.
Čistite okna! Okna propuščajo 50 do 84 odstotkov dnevne svetlobe. Pri oknih, ki niso bila šest tednov očiščena, se zmanjša gornji odstotek propuščene svetlobe za 10, po 18 mesecih pa za celih 40 odstotkov. Pozimi so okna v pritličju dVakrat hitreje umazana kot poleti.
Volnene dokolenke,
moSke in Zenske nogavice
iz lastne pletarne nudi
EKSPORTNA HIŠA „fLUNA“
Maribor, Glavni trg Itev. 24.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstvo za izdelavo oblek za gospode in dame P° naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah Vam izgotovi Aršic Leopold, modni salon »blega-Facone«, Maribor, Koseskega ulica 22.
(Zadostuje dopisnica, pridem na dom.)
luhteoolte vedno In povsod kruh In pecivo Iz Belouške pekorne v Umitem.
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
Telefon 2324
Prekmurski delavci se vračajo i? tujine
MALI OGLASI
Naši citate! ti kupu-teto uaiceneiie pri našiti I n K e rt* n 11 tl!