DUHOVNI
PASTIR
Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. letnik VIII. V Ljubljani, aprila 1890.	5. zrezek.
Četrta nedelja po veliki noči.
1- Vsi gremo: v starost, grob, večnost.
Nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš?	Jan. XVI. 5.
Na svetu se vse spreminja. Zvezde na nebu sučejo se okrog ®s> in premičejo okrog svojega solnca. Noč spreminja se v dan in an v noč; zima umaknila se je zdaj pomladi, pomlad spodrinilo bo Metje in poletje se bo umaknilo jeseni, ki bo naredila prostor spet ^zli zimi. Kedar dežuje, pade veliko vode na zemljo, pa posije toplo *°lnce in spet spuhti v zrak, da pa pade vnovič, bodisi kot sneg ali v ‘a ali dež na zemljo. Drevje je bilo pred kratkim še vse golo in J|°stno, zdaj poganja, zeleni in cvete, ali ko bo minilo pol leta, bo vse rujavo in žalostno. Tam po onem kamenji po Krasu stali nekdaj krasni gozdi, zdaj pa kraljuje tam kamenita revščina. Vse ‘‘a svetu je le za nekaj časa, potem pa zgine ali se spremeni v kaj llZega. Pa ne mislite, da se godi to le med nerazumnimi stvarmi,
[Jp	w	'
’ ampak godi se tudi med razumnimi, spreminja se tudi človek. ^Ut*i on se rodi, raste, dozori, potem pa se vrne telo v prst, iz katere Vzeto, duša pa gre v večnost. Tedaj tudi človek hodi po poti, ki J° je Stvarnik odločil, tudi človek je popotnik na zemlji. „Po-°tvanje, bratje, je naše življenje — mož modrih od nekdaj je to ^v°rjenje“, pravi pesem. Vsak popotnik pa ima določen neki kraj, b;°r je namenjen: ta gre iz tuje deželo domov, oni na kako slovečo ZJ° pot, tretji gre v kako mesto iskat službe itd. Predragi, kam 0 namenjeni pa mi, kam pa mi gremo?
spet
so
Nekdo je srečal tujega jezdeca in ga je vprašal: „Kam greš?“ Oni pa mu odgovori: „Kamor pojde konj" — in konj ga je zanesi na rob prepada ter se zvrnil z gospodarjem vred v brezno. Ten"1 konju primerja pobožen mož človeško telo, jezdecu pa človeško dušo-Ako se d& človek voditi telesu, zapelja ga z dušo vred v brezo0 večnega pogubljenja. Na potovanji mora tedaj duša človeka voditi’ ona mu kazati, kam naj gre. Ker se pa tudi duša lahko moti, je vsled greha um otemnel, volja k slabemu nagnena, mora zrni^J imeti pred saboj namen, katerega hoče doseči, zmiraj se popraševati-„Kam greš?" Ker je to tako važno, sem se namenil tudi jaz odg0' voriti danes na vprašanje: kam greš? ter povedati, da vsi grem0-v starost, v grob, v večnost.
Ti pa, ki si očital svojim učencem: Nobeden izmed vas daj, da to vprašanje dobro prevdarimo in zapišemo globoko v src*-
I.	Človek, kam greš? vprašam te danes vprvič — in ti mi °^' govoriš, morda za to sam ne veš, — „grem v starost." Čudno se ti zdi, kaj ne? — ali resnično je to. Ali se ne postaraš vsacih 24 1,1 res za en dan? Ali nisi od zadnje nedelje en teden stareji in lanske današnje nedelje eno leto ? Precej ob rojstvu si se začel starati’ že takrat si nastopil pot v starost in vsak dan, vsako uro, ki je tistega časa minula, primaknila te je bližje koncu tvojega življenj0-Človek, od lene rojen, malo časa živi . . . Kakor cvetica on ieMa in se potepta, in beži kakor senca, in nikoli ne ostane v enem sttifi*' (Job. 14, 1—2.) In psalmist pravi: Njega dnevi zginjajo kakor sen^-Na drugem mestu pa primerja sv. pismo človeško življenje oblak0111 na nebu, ki se pokažejo, pa spet zginjajo. Pa saj vse to, dragi, san1 predobro veš. V človeškem življenji razločujemo otročja leta, mlados« moško dobo in starost, pa koliko časa trpi vsaka doba? Dokler jc človek še otrok, želi si, da bi kmalu dorasel, ali ko postane mladenič devica, bi rad ustavil svojo starost, ker kmalu se spremeni v ženo in le nekoliko še, pa je starček, ako poprej ne umrje. Zdaj Pre’ pusti sinu domovje, da bi se odpočil, ali v tem hipu potrka na d|,r neusmiljena smrt in pravi: »Dozorel si!" Tako hitro se spreminj* človeško življenje, kar nič nima stanovitnosti. Primerjajo ga mog°cD. reki, ki neprenehoma drvi naprej. V njej vidiš val, pride drugi, tega požene naprej, potem pa oba zgineta za — večno. Tako h’ naprej čas našega življenja. Ura zginja za uro, dan za dnevom, let° za letom skriva se v nezapopadljivo večnost, od koder se več ne P° vrne. Koliko časa je, odkar sem začel tu govoriti, odkar ste vi PrlS

semkaj v hišo božjo, in minil je oni čas, potekel v večnost, nikdar Vee ga ne bo nazaj.
Tako hiti čas, mi pa tega ne pomislimo. Med vami	je	tu	že
^eč starih ljudi. Tu poznate enega, ki živi že	70 let, tam	pa	vidite
Se častitljivejšega starčeka okrog 80 let starega, ki stoji že na robu s'°jega življenja. Stopite k njemu in vprašajte ga: »Starček, povej nam, zakaj so ti osiveli lasje in izpali z vrh glave? Kdo ti je urezal 0lle brazde po obrazu in čelu? Kdo te je tako sključil? Kdo ti vzel °n° moč, s katero si prizdigoval nekdaj težka bremena ?“ Odgovoril 'am bo: »To je naredila starost." Ako pa še niste s tem zadovoljni, govorite še dalje ž njim: »Ti veš veliko pripovedovati dobrega in ■ abega iz starih let, povej nam pa, kam je prešlo onih 80 let, ki ' Jm preživel? Pokaži nam vsaj nekoliko ostanka iz svojih otroških ’ mladeniške in cvetoče moške dobe." Na to pa vam bo odgovoril: »Ne morem, moja leta so minula, ničesar mi	niso pustila	kakor	le
sp°min za seboj. Postaral sem se, da sam ne	vem, kdaj."
Pomislimo to, dragi poslušalci, vprašajmo se: Ako zginjajo naši nevi kakor senca, ali se ne bomo potrudili, da bi jih dobro in s Pridom porabili? Moj sin, govori sveti Duh, moj sin, porabi čas. yr- 4, 23.) Saj ni nič dražjega, kakor je čas, ker čas nam pripravi, °v ga prav porabimo, večno srečo, ako ga pa zapravimo, večno ne-^ež°- Zato je dejala sv. Frančiška Šantalska, ko so jo silili, da bi Privoščila odpočitka: Tatvina bi bila, ko bi od časa, namenjenega božji, postrežbi bolnikov, le eno uro zgubila. Zdaj je še srečen s> Čas pokore, ako pa ga zapravimo, pahnemo se sami v pogubljivo !ežtl°st. Pa porečeš: sem še mlad, naj živim, bom že še porabil pri-, “Dj* čas. Ali vprašam te: Prijatelj, kam greš? Ali se ne zgodi ko> da dospeš še ta dan do svojega namena, da se ti danes do-Ul starost? In vendar tratiš tolikokrat po nepotrebnem čas. Rimski e®ar Domicijan obrnil je vsak dan nekaj ur v to, da je muhe lovil, ^ macedonski kralj pa ni poznal potrebnejšega opravila, kakor , delal svetilnice. Dragi! Ta dva, porečeš, bila sta nespametna, r sta zgubljala tako čas za svoja vladarska opravila. Ali vprašam te: 1 ti pametneji od teh dveh, ako najvažnejše svoje opravilo, skrb a.dušo, zanemarjaš in raje počneš vse drugo, le tega ne. Ko bo let a S*'aros*i’ a^° PreJ ne umrJeš, takrat si boš želel nazaj mladostnih , ’ Pa jih ne bo; želel boš, da bi imel še kaj časa, pa ga ne b°š dobil.
Gotovo si že slišal, kaj je dejal oni služabnik cesarja Karola V. bil na smrtni postelji, prišel ga je cesar obiskat in mu po-
nudil, naj si sprosi še kako milost. Bolnik pa je odgovoril: Svitlost, toliko časa sem vam zvesto služil, podaljšajte mi za nekaj ur ži'v ljenje. Cesar gaje osupnen pogledal in dejal: Prijatelj, tega ti ne morem dati. Bolnik pa zdihne: „0 nesrečni človek! Toliko let sem tedaj služil gospodu, ki mi ne more niti za trenotek podaljšati življenj*! svoje zveličanje pa sem zanemarjal." In kmalu potem je umrl. Glej' da se tudi s taboj ne zgodi tako, ako služiš svetu, zadnjo uro. Velik0 si si morda pridobil, ali tvoj bo le grob.
II.	Ako te tedaj v drugič vprašam: kam greš? — odgovoriš mi: v grob. Da, v grob greš ti in jaz in vsi, kar nas je tu in drugod' To vam oznanja mrtvaški zvon, to vam priča vsaki mrlič, ki g* ^ pogrebu neso, to vam pričajo vsi grobovi tam na pokopališči, kjer počivajo vaši stariši, vaši stari očetje in vaši drugi predniki, to vau1 zatrjujejo vsi spominki na grobeh, ki pripovedujejo, kdo je tam P°" kopan.
Zemlja ni naša prava domovina, tukaj se le pripravljamo i*a domovino, ki je v nebesih ; vrata pa, ki drže tjekaj, če smem tak° reči, so grob. Zato pravi modri Job (17, 1): Moj duh omaguje, w°il dnevi se krajšajo in sam grob mi ostaja. Kar imamo na svetu, naše, ker morali bomo enkrat vse drugim pustiti, naša lastnina k0 pa le mala hišica v zemlji. Krasne palače, vi mogočni, kliče sveh Avguštin, te niso vaša lastnina, ampak v njih ste le kakor gostja ki pridejo in gredo. Dalj časa kakor tu bivali boste v grobu, nam do sodnjega dne.
Sveti Jakopon bil je tako ponižen, da je rad videl, ako imeli za norca. Nekega dne sreča ga na trgu meščan, ki je dve kokoši. „Jakopon!" — ga ogovori — „nesi, nesi mi te domov", — skrivaj pa je že mislil, kaj bo povedal someščanom, d* bi se iz njega norčevali. Jakopon vzame kokoši in gre naprej. Mešč*n pride potem domov, pa ne najde nikjer kokoši. Gre iskat Jakop°lia in ga trdo vpraša: Kam si živali nesel? Jakopon pa odgovori miri*0' „Na sredo tvojega doma sem jih postavil, kakor si mi naročil." N*t0 ga pelje na pokopališče in mu pokaže kokoši v kamenitem grob°> katerega si je bil dal meščan za svojo družino narediti, ter pr^1-„Glej, to je tvoj dom in tu so kokoši." Meščana je to tako pretres*0’ da je spoznal, da je le tujec na svetu in neprenehoma je potem P°” navijal besede: „Grob je tvoj dom.“
so ga kup1' kokoš*
Dragi poslušalci, tudi vi ste namenjeni v grob, tudi vaš dob1 je grob. Ko bi prišel zdaj sv. Jakopon in bi vam to povedal, bivaS morda pretreslo, ali ko slišite govoriti mene, si mislite, nas mučiš s to neprijetno mislijo. Ali odgovorim vam s sv. pismom: Človeku J, odločeno enkrat umreti. Mislite si velikega hudodelca. Mnogo lj" , je že ubil, tudi goljufal in ropal je, kedar je mogel. Sodnija ga
v Pest, obsojen je na smrt. Kecimo, da mu puste deset dni, da se Da smrt pripravi. Kaj pravite, ali bo ta razbojnik o tem času še po-
PraŠeval, kaj se godi po svetu, pozvedoval, kje je kakov bogatin, da ga oropal? Mislim, da ne, ampak, če le še verje, da je duša ne-a®rjoča in da je Bog neskončno usmiljen, bo raje obžaloval svoje adobije in se pripravljal na smrt. Kakor ta hudodelnik, tako je tudi Dam odločena smrt, le da enim poprej, enim kasneje. Ali bomo mi ^rugače delali, kakor ta razbojnik? Ali bomo mi ukljub temu, da je stnrt gotova, skrbeli le za svoje telo, za časno bogastvo, katero bomo korali pred smrtjo pustiti družim? Ali pomislimo kdaj da bomo u®Hi? ia da nas lahko sama ta misel osreči na veke?
. Bogat mladenič, ki je bil tudi jako prevzeten in navezan na ®v°je premoženje, za svojo dušo pa se je malo zmenil, prišel je nekam cerkev, kjer je slišal te-le besede iz Mozesovih bukev (I, 5.): In Sega časa Adamovega življenja je bilo 930 let, in je umrl. (v. 5.) In seh dni Setovih je bilo 920 let, in je umrl. (8.) In vseh dni Enojih je bilo 905 let, in je umrl. (li.) In vseh dni Kajnovih je bilo ’■ let, in je umrl. (14.) In vseh dni Malaleelovih je bilo 895 let, je umrl. (17.) ... In vseh dni Matuzalovih je bilo 969 let, in |e umrl. (27.) ... Ko je mladenič slišal tolikrat „in je umrl“, „in i® ,unarl“, ga je jako pretreslo. Kaj pomaga človeku, ako še tako dolgo .1Vl? nazadnje mora le umreti. Ko bi jaz tudi tako dolgo živel, kakor j® kateri, kaj bi bilo? Še slabše za mojo dušo, kakor ko bi zdaj ,nirl, ker bi storil več greha. Zato hočem od zdaj naprej tako živeti, a ne bo smrt tako težka.
Ko bi pač še kdo izmed kristijanov tako storil! Koliko bi dobili P°tem več reveži, in koliko dobrega bi storili lahko bogatinci, ko bi Pomislili, da tudi oni gredo proti grobu in se mu vsako uro bolj Približujejo. Ko bi to pomislili lakomniki, oderuhi, nečistniki in drugi Sušniki, pustili bi vse to ter se pripravili za smrt, da bi grob bil
• n pot v nebesa, ne pa v pogubljenje. Ne mislite, da vas po nepolnem nadlegujem s tem vprašanjem. Sv. Ambrož pravi, da je naj-°*jši pripomoček za nebesa, ako večkrat premisliš, kje bo tvoje truplo ot prah v grobu počivalo. Že stari kralji Etijopski so imeli navado, a so med pojedinami imeli v mali posodici pepel kot znamenje smrti "a m>zi, mi pa bi se te misli bali, se bali groba? Ako si revež, da *bmaš druzega, kakor skrbi in težave, kaj ti vzame grob? Bogastva n Premoženja ne, ker ga nimaš, ampak revščino, katero rad odložiš,
®asproti pa bo prejela tvoja duša obilno plačila v tem, ko bo truplo slo
p v grob. Kaj bi se ga bal pravični, ko ve, da je to njegov dom? 0luislite, predragi, tedaj le prav pogosto na svoj grob in živite tako,
da
Va® stanovanje v njem ne bo težavno. Stariši, mislite na grob

in napravite si zanj lep spominek t. j. glejte, da bodo vaši otroci dobri in pošteni. Kedar bodo oni molili na vašem grobu, imeli boste najlepši spominek.
Bogatin, misli tudi ti na grob, napravi si tudi ti spominek-Daj revežem miloščine, delaj dobro bližnjemu, klečeči reveži na tvoje® grobu bodo najbolji spomin. Ti pa revež, ki ne moreš dajati nit* vbogajme, niti nimaš otrok, da bi reveži ali otroci zate molili, ž*f* tako, da bodo ljudje lahko rekli: „Revež je bil, pa je pošteno živel, če ne bo prišel na tvoj grob drugi molit, spomnil se te bo vsaj kak sorodnik in pa molila bo zate sv. katoliška cerkev, ki moli za vse verne.
Ko bo pa tvoje telo počivalo v grobu, bo tvoja duša že v večnosti' Zato tretjič odgovarjam na vprašanje: Kam greš? — „v večnost!
III.	človek, uči sv. Duh, gre v svojo hišo, kjer ho vekomaj ostal (Prid. 12, 5.) Naša pot drži tedaj v večnost in sicer ali v sreč**0 večnost ali nesrečno. Ali veš, kaj je večnost? Misli si velikansk hrib iz drobne sipe, ki sega visoko proti nebu. Kecimo, da bi na vsa®*1 tisoč let odnesel veter eno zrnce tega prahu. Koliko tisoč in tis°^ let bi moralo preteči, predno bi bil ves hrib odnesen — ali več**0 bi vendar ne ostal. Ali sv. Bonaventura pravi: Ako bi kdo izn*e<* pogubljenih, recimo Juda Izdajalec, v peklu vsacih sto let eno san® solzo prelil: koliko tisoč in milijonov let bi moralo preteči, da J*' nastalo iz teh solz morje! In vendar to bi še ne bila večnost. Kajn n. pr. je že blizo 5000 let pogubljen, in vendar se njegovo več**® pogubljenje zato ni kar nič skrajšalo; ker, kar je večno, pravi sv«** Avguštin, je zmiraj in nikdar ne neha. Večnost je tedaj nekaj, česar mi še zapopasti ne moremo. Vidite, v tako večnost gremo. Ako pošten0 in varno hodimo po poti tega življenja, bo ta večnost prijetna, bo vežn° zveličanje v nebesih, ako pa ne, — bo neprijetna, — pogubljenj®
Grški slikar Cevksis slikal je neko podobo prav počasi in skrbn® Ko so ga vprašali, zakaj tako prezno dela, je odgovoril: zato, *®r delam za večnost t. j. ker bo ostala podoba za vse ako se ne ponesreči. Kakor ta slikar, tako morali 1 v življenji. Vse karkoli storimo ali dobrega ali slabega, za vse *° bomo prejeli plačilo v večnosti: za dobra dela in čednosti zveličanj6’ za greh in hudobije pa pogubljenje. Kedor hoče priti tedaj v večn° zveličanje, ta mora dobro delati, bogaboječe živeti, greha se varov#**' ker sicer zgreši vrata, ki drže v nebo in pade v večno brezno P°' gube. Dobra dela, ta so zakladi za nebesa, teh je treba nabirati, **e pa tacih, ki jih odnese tat in sne molj in rija.
prihodnje ca**; delati tudi ®‘
Ta zaklad pa si moramo pridobiti tukaj na zemlji, na tej ne-Varn> poti in sicer o pravem času. Ako bi zdaj odbila tvoja zadnja Ura> s čim bi stopil ti v večnost? Bi ti li tvoj denar, tvoje blago N pomagalo? Ako nisi dajal miloščine, prišel boš pred sodnika revneji, kakor naj večji berač. Ali kam greš ti, ponosni mogotec, ki Se ti vse vklanja in te časti? V večnost; ali tam te bodo slabo sprejeli, Prišli ti bodo naproti hudobni duhovi. Tam ne gledajo na osebo, na nJcgovo veljavo, učenost, plemeniti stan ali visoko službo; tam je ^erač toliko, kakor kralj, najpriprostejši toliko, kakor učenjaki, hlapec toliko, kakor gospodar. Da, navadno bo najbrž še tako, da bo revež v večnosti srečnejši, kakor bogatin, ker ti na svetu raje Bogu služijo 0(t bogatinov, zato je bil prišel tudi oni revež v sv. pismu v srečno 'ečnost, bogatin pa v nesrečno.
Da bi pač tudi mi vsi prišli enkrat tja, kjer se ta revež že krico dolgo veseli in se bo veselil med izvoljenimi vso večnost. Ker Pa vendar tega ne more še nihče biti gotov, posnemajmo reveža: ^lajmo dobro, dokler je čas, porabimo prav čas v svojem življenji.
pozabimo nikdar, da smo na zemlji le tujci, popotniki in da nas P°prašuje vse: Kam greš? Mi nehote odgovarjamo: v starost. Saj j!aši dnevi urno zginjajo, leta se zgubljajo kakor valovi v potoku in ‘asje na glavi nam sive, da še ne mislimo na to. Morda je že prav 120 ura, ko ne bom mogel nič več storiti za zveličanje. — In ko Se bo približala, takrat se bo oziralo v nas spet vprašanje: Kam 9*eš? — odgovor bo: v grob! Kaj mi bo pač takrat pomagalo vse, ar mi svet d<i! Nič — ker: Kaj pomaga človeku, ako ves svet pri-
dobi
svojo dušo pa pogubit Naposled pa bo prišlo spet vprašanje:
Rani greš? — in odgovor se bo glasil: v večnost, ki bo ali srečna a^' nesrečna. Ako prideš v srečno večnost, boš občutil besede prerokove: Srečni, ki prebivajo v tvoji hiši, Gospod! od vekomaj do Vekomaj te slave. Bolje je en dan v tvojih dvorih, kakor mnogo dni * zemeljskih kraljev! Kedor pa bo prišel v nesrečno večnost, bo °bil za tovariše zavržene angelje in hudobne ljudi, huda vest ga bo Srizla kakor črv, ki nikdar ne pogine. Boga ne bo mogel videti, zato &a bodo obšle bolečine in jeza, da bo začel upiti in jokati, škripati . zobmi. In vse to ne bo nikdar nehalo, ampak trajalo večno! Zvoli 's' zdaj, dragi kristijan, katero večnost hočeš! Ce hočeš priti v srečno, ZaPusti greh in delaj dobro, ako pa si zadovoljen z nesrečno, pa le °s^airi v grehu, vživaj to veselje. Amen.	f Adamič.
2. Bog.
Kadar (sveti Duh) pride, bo svet prepričal greha ... ker niso verovali v me.
Jan. 16, 9.
A.	1. Faraon, ošabni Egiptovski kralj, je ubogo izraelsko ljudstvo grozno mučil s težkim delom. Mojzes stopi pred njega in prosi, naJ jude izpusti iz sužnosti, ker Gospod Bog to zahteva. Zdaj se Farao" razsrdi in reče: „Kdo je moj Gospod, da bi poslušal njegov glas m izpustil Izrael?" Ko so pa grozne šibe teple kralja in podložne, J® pa le spoznal Gospoda Boga, ter rekel: ,,Vstanite, pojdite izmed mojega ljudstva, idite in darujte Gospodu!" (II. Moz. 12, 32.)
2.	Kdor Boga ne pozni, je trd, neusmiljen, krivičen — grešen; ako pa poznamo Boga, poznamo njegove lastnosti in dobrote, se m11 radi podvržemo in mu zvesto služimo v svetosti in pravičnosti. Zato je očak Tobija svojega sina prelepo učil, naj se vedno spominja n® Boga: Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu in varuj da kdaj v greh ne privoliš in da v nemar ne puščaš zapovedi spoda našega Boga. (Tob. 4, 6.)
3.	In ravno današnji sv. evangelij nam tako jasno spričuje, d» od tod prihaja vsa hudobija in greh, ker ni žive vere. Nasproti Pa sv. apostelj Pavel kar naravnost pravi: Pravični iz vere živi. Da se bolj utrdimo v sv. veri in po veri v čednosti, vam danes razložim resnico, ki je podlaga vsem družim resnicam: daje Bog, in kaj se iz tega učimo.
B.	1. Neumnež pravi v svojem srcu: „Ni Boga.u (Ps. 13, 1)
a)	Zares neumno je Boga tajiti, ker vsa ljudstva so imel* pojem ali neko misel o Bogu, najvišjem bitju: Rimljani, Grki . • 1 Ker pa niso poznali pravega živega Boga, so si narejali mrtve, lesen6; železne bogove, malike. Pač nespameten mora biti, kdor hoče tajit' to, kar spoznavajo vsi narodi sveta.
b)	Neumno je tajiti Boga, ker ga nam oznanjata tako lep0 nebo in zemlja. Zakaj, kar je ncvidljivega na njem, se od stvarjenja sveta spozna in vidi po tem, kar je stvarjcnega . . . (Rim. 1, 20-) Hočeš tedaj vedeti, je li Bog? Vprašaj živino, in te ho učila, 1,1 ptice pod nebom in ti bodo naznanile. Ogovori zemljo in ti bo od' govorila, in ribe v morji bodo pripovedovale. Kdo ne ve, da je vS° to Gospodova roka naredila? (Job 12, 7. id.) Naša zemlja in vse’ kar je na njej, in velikanski svetovi v nebnem prostorju pač n's° kakor igračica, ki bi se mogla sama narediti in sama obstati.
c)	Neumno je Boga tajiti, ker se nam je on sam razodel P° tako zanesljivih učenikih, ki so po njegovi moči čudeže delali; er je poslal svojega lastnega Sina na svet in nam je Sin božji vsta-®0yil nalašč šolo za to, da nas po vesoljnem svetu uči spoznati ljubega K°ga — sveto cerkev . . . Naj hudobneži govorijo, naj grešniki mi-s''j°) kar hočejo, mi trdno verujemo v Boga.
2. Ako pa verujemo, da je Bog, kaj sledi iz tega? Ta vera nas
Priganja:
a)	Bogu služiti. Zato nas je vstvaril. Njemu samemu služi. Moz. 6, 13.) Služite Gospodu v radosti (Ps. 99, 2) — iz Iju-
ezni. Ako nas pa ljubezen Bogu ne podvrže, nas mora strah pre-‘tuti. Vera nas priganja
b)	Boga se bati. Tako uči Jezus: Bojte se tistega, ld more ttso in tei0 v pe]cei pogubiti. (Mat. 10, 28.) In njegov apostelj svari:
rašno je pasti v roke živega Boga. (Hebr. 10, 31.) Boga se je bal egiptovski Jožef in ni grešil; Boga se je bala Suzana in se ni dala ^Peljati; Boga so se bali vsi svetniki in svetnice in niso grešili; ateri so se pa bili pregrešili, jih je strah božji privedel k pokori, j^jmo tudi mi Boga pred očmi in ne bode nas premagala najhujša usnjava; Boga se bojmo, in urno bomo napredovali v svetosti, kajti betele modrosti je strah Božji.
C.	Znano vam je življenje svete Marjete Kortonske (22. febr.); ^Va dela se lahko razdeli: Marjeta grešnica, — Marjeta svetnica. Sirotico je bil satan silno daleč zapeljal. Boga je pozabila in po-Sfeznila se je v strašne nemarnosti, katerih si ne upam vam praviti.
a strah Božji jo je predramil. Iz vsega srca mu je začela služiti v °str' spokornosti, s tem večjo gorečnostjo, čem več je bila poprej za-gfešila in zamudila. Ob smrtni uri seji prikaže ljubi Jezus in Marija. J tako naredimo; ako nas je satan vlovil, hitro se mu iz-gaJmo iz mreže, objokujmo svoje grehe . . . Kateri pa ste mu do ^ aJ služili, o naj vas ohrani strah Božji; ali še boljše — ljubezen predobrotljivega Boga naj vas ohrani v stanovitnosti ... O da Sti tudi vam ljubi Jezus z Marijo prikazal ob vaši ločitvi, da bi Zv’eličali vsi in vsi se v nebesih pri Bogu vekomaj veselili. Amen.
Simon Gaberc.
Peta nedelja po veliki noči. i. Molitev naša največja dolžnost, moč in čast.
Prosite in boste prejeli.
Jan. 16, 24.
Med najuavadniša opravila vsakdanjega življenja prišteva vsak dober kristijan molitev. Moliti ga je že mati učila, ko ga je še pestovala; moliti so ga učili v šoli dobri učitelji; molitev je pridno gojil sam v otročjih in poznejših letih — molitev je bila na vrsti vsak dan.
Se je li potem čuditi, da ob toliki človeški slabosti postane molitev pri najboljših nekaj vsakdanjega, da se jim ne zdi nič vee tako vzvišena; je pač tudi v dušnih zadevah rado tako kakor v n8' ravnih prikaznih. Tudi naravne lepotije nas ne mikajo tako. zato, ker jih vsak dan vidimo. Ko bi se naše solnce prvikrat v svoji svitlobi prikazalo; ko bi videli prvikrat vsejano zrnje iz zemlje se vzdigovati’ ko bi prvikrat ugledali prelepo cvetlico v njeni lepoti in različni barvi-bi se gotovo čudili nad temi čudnimi deli božjimi, katerih lepot0 nam zdaj tako zmanjšuje vsakdanji pogled. Ravno tako: ko bi n8S Gospod prvikrat učil moliti in nam dovolil, da smemo z molitvij0 predenj stopiti in svoje prošnje predenj položiti, potem bi še le sp°' znali, kaj je molitev in kako lepa je, — potem bi jo še le zn8*' prav čislati in po vrednosti ljubiti. Zato se mi danes, ko se po vsem katoliškem svetu bere evangelij o molitvi, zdi potrebno razjasniti lepoto in veliko ceno molitve v teh-le treh resnicah:
1. Molitev nam je najvišja dolžnost; 2. naj' večja moč; 3. največja čast.
Večkrat se sliši: Potreba uči človeka moliti, ali: Kdor se ho^e moliti učiti, naj gre na morje. Resnično je to, pa tudi žalostno. kaže, kako malo vemo, kaj je molitev, kako slabo jo znamo ceniti-Mnogi menijo, da je molitev le za to dobra, da bi si v časnih P°' trebah in stiskah z njo pomoči dobili, ali da bi z njo odvrnili lie' varnosti in nesreče, katerih se boje. Toda molitev je vse kaj višjeg8’ veličastnišega; saj nam že katekizem to naznanja.
Kaj je molitev? Molitev je povzdigovanje našega duha i" srca k Rogu, našemu Gospodu. Ali ni to prva dolžnost našega žaljenja ? Ali ni Bog Gospod nebes in zemlje, pred katerim se vse stvarstvo vklanja? Ali ni on naš Gospod in Oče, h katerem11
Se mora naš duh in srce vedno obračati? Zemlja in nebo častita sv°jega Gospoda in Stvarnika. Ptiči, ki se v zraku sučejo, slavijo ^°ga ter svoja grla v hvalo božjo odpirajo. Hvalijo ga po svoje živali na zemlji, ki so po hribih in dolinah; drevesa, ki sroje cvetje in Sadje nosijo pred božjim obličjem; hvalijo ga hribi, ki nepremakljivo sl;oje pred njim, ki jih je vstvaril; hvalijo zvezde na nebu, ki hodijo SVoJ° pot, ki jim jo je Stvarnik odkazal . . . Molijo ga angelji v ne-^es'h, ki trikrat sveto noč in dan pred sedežem Neskončnega pojo. lohjo kerubi, ki so najbližje Boga, in druzega ne delajo, ko v sve ^e,n spoštovanji in molenji v vse veke sedež božji obdajajo.
Od vseh stvari tedaj na zemlji in v nebesih, od najmanjšega zrna — peska do Kerubina in Seralina ob božjem sedežu vse s tiso-Cenmi glasovi Bogu hvalo poje. Bo li mar človek med tolikimi pevci 8ani mutast — on, katerega je Gospod postavil kralja čez vsa svoja dsla? človek, kateremu je Bog svojega duha vdihnil, kateremu je 8v°jo podobo vtisnil, da je takorekoč duhoven v velikem stvarjenji °zjem na zemlji? Ali bo človek sam mutast, ki bi moral hvalo in 1Ce vseh drugih stvari zbirati, in kakor njih vodja ž njimi pred gospoda prihajati? O ne, človek, ki s svojim duhom spoznd popolnosti 0zJe; pred katerim je nekoliko božjega bitja odkritega; on je pred 'Semi drugimi dolžan Gospoda, svojega Boga vedno moliti, kakor iz-v°ljeni duhovi v nebesih.
O vzvišenosti te dolžnosti boste pa še bolj prepričani, ako pre-^islimo, da Bog ni samo najvišji Gospod nebes in zemlje, ampak
tudi
uaš ljubeznivi Oče, naš največji dobrotnik, kateri nam daje vsako
Dl*uuto tisoč dokazov svoje neizmerne ljubezni. Vsak dihljej, ki ga gorimo, vsak košček kruha, ki ga zavžijemo, vsaka kapljica vode, ki pijemo, vse kar imamo, je dar njegove ljubezni. — In kdo bi bil stanu našteti vse dušne — natorne in čeznatorne darove, ki smo J11 Prejeli iz njegovih rok in jih še sprejemamo! Naj vpraša vsak Sam svoje srce, in ali ni primoran z psalmistom klicati: Kaj bom f°Vrnil Gospodu za vse, lcar mi je dal? Naj premišljuje vsak svoje vlJfinje od začetka do današnjega dne, in ali ni prisiljen z Marijo Pf<icisto devico spoznati: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh Se razveseljuje v Bogu, mojem Zveličarju, ker velike reči mi je storil °*1' ki jc mogočen in sveto njegovo ime! Kaj bomo dali za vse to °spodu? Mar kaj več svojega premoženja? Njegovo je vse. Moj je SVet in kar ga napolnuje. Ali kako mu bomo povrnili to ljubezen k dobrotljivost, da ne bomo nehvaležni? Kakor revež za svojega Šatega dobrotnika nima druzega povračila, kakor ponižno in srčno
zahvalo, tako tudi mi Bogu ne moremo drugače povrniti, kakor & gorečo molitvijo zahvalnico. Glejte, kako vzvišena dolžnost je molite'', ker z njo takorekoč plačujemo dobrote božje!
Molitev je tudi častitljiva dolžnost zato, ker je toliko stara, kakor človeški rod, kakor sveta vera. Kakor ne smemo vprašati, ali mora človek vero imeti, tako tudi ne smemo vprašati, ali je dolžan človek moliti. Ni ga ljudstva na celi zemlji, katero bi ne bilo svojih bogov z molitvami in daritvami častilo. Judje in pagani so molih in Najvišjemu darovali. Naš Gospod Jezus Kristus je veliko molil, Marija, prečista devica, je molila, aposteljni in svetniki so molili. Vsi najboljši ljudje, kar jib je bilo na zemlji, so radi molili: molitev jin™ je bila največja in najslajša dolžnost. O, ljubimo tudi mi molitev, bodi nam sladka in priljubljena dolžnost. Ako se ne bomo prostovoljno v ljubezni pred Bogom ponižali, ter njega hvalili in molili, nas bo on ponižal in prisilil, da bomo to prvo in največjo dolžnost svojega živ* ljenja spolnovali.
Sv. Anton je toliko sladkost v molitvi najdel, da je cele noči molil, in ko je zjutraj solnce posijalo, je rekel: „0 lepo solnce! zaka) me motiš v moji molitvi?"
Sv. Filip Nerij je toliko srečo v molitvi najdel, da se je n® zemljo vrgel in govoril: „Gospod, dosti je, dosti je! Gospod, prosi® te, ne dajej mi več toliko tolažbe!" Večkrat so ga slišali v molit'' klicati: „Zakaj si mi, o Gospod, le eno srce dal, Te ljubiti?"
II. Molitev je naša največja moč v dušnih in telesnih zadevah.
Kdo izmed nas je v stanu vse dušne in telesne potrebe P°' vedati, ki jih imamo? Vsi smo revni, zelo revni. Če tudi prevzetni človek nekoliko dni živi, da svoje revščine ne poznii, ali kmalojoh0 čutil, kmalo ga bo tlačila. Kovni smo v svojem telesnem življenji) že bolj revni na duši v skušnjavah tega sveta in zavoljo grehov svojega življenja. Kaj nam je pač bolj potrebno, kakor v molitvi svoje oči h Njemu povzdigovati, kateri je bogat za vse, ki ga kličejo?
Kako vam hočem popisati to moč, ki je za nas v molitv1. Pojdite po svetu in vprašajte tiste, kateri so kdaj v gorki molitvi kleča * pred Gospodom, pojdite v vsako hišo božjo in štejte tiste, ki so ta® molili, pa pokrepčani in potolaženi vstali; štejte solze, ki so na tihe® tekle, pa so bile v molitvi zbrisane; štejte klice stisk in tuge, ki s° šli v molitvi proti nebesom, pa so pomoč Gospodovo na zemljo skl' cali — vprašajte revne in bolne, preganjane in zaničevane in nesrečne, katerih je brez števila, kaj jih ohrani v njihovi revščini
Pražajte tiste, ki so v hudem boju zoper greh in hudo, kaj jim daje moč in stanovitnost? Vprašajte svetnike, kaj jim je pridobilo krone, j1 nosijo, palmo zmage podelilo? Enoglasno bodo vsi odgovorili: Molitvi ima človek največjo moč! — Da, molitev je duhovno s°lnce, čigar ogrevajoči žarki se ne morejo šteti, in blagoslov ne meriti.
Ako Bog kake nadloge hitro od nas ne odvrne, nam pa da Molitev moč tudi največjo nadlogo, najhujše trpljenje potrpežljivo Ponašati. — Molitev krepča dušo v nevarnostih tega življenja; in je že človek blizo padca, molitev ga spet vzdigne, ga krepča, a se ne pogrezne v globočino greha. Molitev nam zadobi odpu-canje, ako smo grešili, in nam zasluži milost spreobrnenja. — Mo-1 ev nas pripravlja k sv. zakramentom. Molitev nas močne dela, da ^‘lest božjo v sebi obvarujemo, da je v boju z grehom ne zgubimo. °litev nam zadobi največjo milost, da v dobrem stanovitni ostanemo, elitev je prvi nagib k dobremu, je dokončanje dobrega in je zadnja rešilna dilja, katere se mora grešnik poprijeti, ako je grešil.
Zato pa tudi vsako molitev, ako je prava molitev, Bog usliši. ko nam Bog tudi tega ne d&, kar ga prosimo, di'i nam večje in °Jše dobrote. Molitev je orožje, s katerim si moremo nebesa pri-. 0,3|t*; toliko moč ima v sebi, da se ji celo Vsegamogočni umakne, 111 se po nji v svoji jezi potolaži!
Glejte, kaka moč je v molitvi!
Sveta molitev je dajala posebno tistim svetnikom moč, kateri *° neutrujeno delali za zveličanje bližnjega. Ko so po dnevi svoje U(*apolno delo končali, so iskali še po noči v molitvi nebeške polj10^- In reg so j0 našli v toliki meri, da se ne moremo dovelj na-diti njihovim velikanskim vspehom. Zakaj pa imajo naša dela večkrat . malo sadu in vspeha? Prave molitve manjka! Tako slabi smo, Vendar ne maramo za toliko moč, ki nam je na ponudbo!
IH. Molitev je naša naj večja čast. Ona človeka požlahtni in ^ sveti. Molitev nas povzdigne čez zemljo; nas potegne v družbo ^‘geljev; nas približa k našemu Bogu — in nas napolnuje z ne-beškirni mislimi.
I «,) Molitev nas povzdigne čez pozemeljsko. Kar se more naj-^Pšega na človeku izraziti, je človek v molitvi. — Tu je duša tako-^ °c ločena od telesa. Duh je, ki gospoduje in zapoveduje v telesu, za čas molitve preneha delo in le duša deluje. Oni veliki poklic Se£a življenja, da bomo nekdaj spremenjeni na duši in telesu in k v Milosti božji razsvitljeni, se že zdaj nekakšno sveti iz človeka, er* v pobožni molitvi svoje oči k Bogu povzdiguje.
l) Molitev nas pelje v družbo angeljev in svetnikov v nebesih-Ali si moremo večjo čast misliti, kakor jo nam molitev dii? D®’ angeljsko delo opravljamo, ko molimo, čeravno le s tem razločkom* da tukaj Boga molimo v veri, med tem, ko ga angelji in svetniki od obličja do obličja gledajo. Kolika čast pač za nas, da že tukaj na zemlji smemo to delati, s čemur se nebeški prebivalci vekomaj pečajo! Kateri kristijan bi se ne čutil povzdignenega, ako trikrat sveto poje in svoj glas s petjem Kerubinov in Serafinov združuje? In čeravno je še naša molitev tukaj na zemlji nepopolna, jo vendar angelji tak0 visoko cenijo, da jo v zlate skledice sprejemajo in ko dišeče kadil0 pred Gospoda nosijo.
c) Molitev nas pelje tudi k Bogu samemu in nas z Bogo® sklene. Molitev je Jakobova lestvica, po kateri se sin zemlje k n°' besom povzdigne. Molitev je prijazen pogovor z Bogom. Ali si morem0 kaj bolj častitljivega, kaj bolj srečnega misliti? Premišljuj, kaka čast in sreča zate: z Bogom delati, z Bogom govoriti.
Če pomislimo, da mi, ki nismo druzega ko prah in pepel; smemo v molitvi stopiti pred neskončnega Boga, kateri v svoji rok’ ves svet nosi; ako pomislimo, da se ta neskončni Bog v svoji milost k nam obrne, da smemo pred njim razlivati svojo potrebo in vs° razgrinjati pred njegovim obličjem, kar nas boli in teži; ako po®i' slimo, da nas ta Bog v svoji ljubezni in usmiljenosti posluša, ali ne bo naše srce od veselja poskakovalo, da smemo v molitvi predenj stopiti: da smemo moliti? Večje časti Bog človeku dati ne nr‘ore’ kakor je ta, da smemo moliti.
O da bi pač to čast in vrednost, katera je v molitvi, prav pre' mislili! Kako srečne se štejejo, ako kak mogočnež tega sveta nj"1 prošnje in tožbe posluša! Kako blagrujejo uro, v kateri jim je pom® obljubljena! Kaj si prizadevamo za posvetno čast; do Gospoda svojo#* Boga, kateri je pripravljen nas k najvišji časti povzdigniti, snl° tako mrzli!
č) Molitev nas že tukaj na zemlji napolnuje z nebeškimi nl‘” slimi. — Molitev človeka tudi v njegovem notranjem posveti. K*-' vse pomaga družba z dobrimi in pobožnimi ljudmi k svetemu ž'v' ljenju! »Povej mi, s kom se pečaš, in ti bom povedal, kdo si“; ^ družba, v kateri živimo, ima nepopisljivo moč do našega srca. M|S, in čutila in ves značaj gre nevedoma na tistega, katerikoli v blifc"1 živi. Ako smo v molitvi vedno blizo Boga, vedno božja svetost in popolnost tudi nas k svetosti in Molitev nas bo pa povzdignila k podobnosti božj
ž njim živimo, u popolnosti nagib®'*' ii. Že tu na zem1!1
°mo imeli božje znamenje na sebi. Sv. Krizostom: Molitev spremeni jesena srca v duhovna, mlačna v goreča, človeška v ločja, daje c 0veku na nezapopadljiv način lastnosti Serafov, kateri pred Bogom njegovo hvalo pojo in svoje peruti razprostirajo.
Ko je Mojzes na gori z Bogom govoril in je k ljudstvu prišel, Se ie svetil njegov obraz. Tako se bodo žarki večje svitlobe in časti izlili nad tistega, kateri z Gospodom v molitvi obhaja. Ne samo ^iianje — naša duša se bode v večji svetosti pred Bogom svetila. — °btev nas torej najvišje povzdigne, požlahtni in posveti.
Preljubi! tolika čast nam je molitev, toliko moč nam podaja v *jaŠo slabotno roko, pa vendar se še vse premalo zmenimo in potru-1,110 za spolnovanje te največje in najčastniše dolžnosti naše svete Vere! Zanaprej ne sme tako biti. Nihče izmed nas naj ne bo nič več *asPan in lenoben v molitvi, marveč zvesto posnemajmo izglede onih, a.er* se zdaj veselijo v nebesih in katerim je zlasti molitev pridobila oliko srečo. Po molitvi so si izprosili in množili milosti božje in s , ,ni1 so združili lastno neutrujeno sodelovanje in tako so si prido-11 rajsko veselje. Tudi nam bodi molitev najsvetejša dolžnost, naj-v°^ja in nepremagljiva moč, največja čast, ki nas naj povzdigne do ^jvečje slave — da smo in ostanemo ljubeči in ljubljeni otroei neukega Očeta, kateri bodi češčen, hvaljen in moljen vekomaj. Amen.
f Štefan Gnezda.
2. Apostoljstvo molitve.
Molite eden za druzega, da boste zveličani.	Jak. 5, IG.
v S>la je ljudi moliti učila, — velike nadloge in nesreče so ljudi Procesije zvrstile, da so z povzdignenim glasom združeni pred božji ez Pošiljali svoje molitve. Najbolj so se pa verni k goreči molitvi soen?ali’ kadar so videli katoliško cerkev v zadregi ali stiski, ali kadar ‘ v>deli, da so se ljudje tej ali drugi grdi pregrehi vdali. Tudi sedaj, ’ Posebno sedaj je potreba, da se k srčni in stanovitni molitvi polarno; zakaj od časa, kar je Jezus Kristus svojo cerkev sezidal 4 ^etra, t. j. na skalo, je peklenske moči niso tako stiskale, kakor i. al- Judje in pagani, neverniki in krivoverci, razkolniki in odcep-6ncb tudi slabi in hudobni katoličani: vsi ti so si roko podali in
takorekoč prisegli katoliško cerkev razdejati in Jezusovo vero zatreti; nikoli se ljudje ostudnim in nesramnim hudobijam niso tako sploh udajali, kakor v današnjih dnevih. Hudobije vpijejo k nebesom zS maščevanje in pravični Bog bo prisiljen ljudi občutljivo in hudo udariti. Le en pripomoček je odvrniti hude čase, za katerimi se Pa še hujši napovedujejo, namreč goreča in stanovitna molitev, ljudem spreobrnenje in poboljšanje sprositi, t. j. apostolstvo molitve, ali prošnja za vse ljudi, in to je, kar vam bom danes priporočal.
Namen in naloga apostolstva molitve je: goreča molitev z® povikšanje katoliške cerkve in za brambo zoper nje neštevilne so* vražnike, — je goreča združena molitev, da bi se ljudje spreobm'1* od nevere k Jezusovi veri, od krivoverstva k pravi veri, ali k poV' nitvi v katoliško cerkev, od greha k pobožnemu življenju, — je goreč*, združena, stanovitna molitev, da bi nedolžni nedolžnost ohranili, d* bi se pravični v dobrem utrjevali, da bi spokorniki stanovitni ostali, ob kratkem: apostolstvo molitve je priprošnja za vse ljudi. Priprošnja je apostolsko delo, na ta način posnemamo aposteljne, ker z aposteljn' delamo vse ljudi pred pogubljenjem obvarovati , ker se z aposteljn* prizadevamo, vsem ljudem k zveličanju pomagati, vsem ljudem nebes® odpreti. Priprošnjo je pred nekaterimi leti Puiski škof na Francoske^ spoznal za najbolj božje delo, za apostolsko dejanje, in je vpelji bratovščino z imenom: apostolstvo molitve. Precej začetek te bratovščine je bil blagodarjen, v kratkem času je tisoče in tisoče ljudi k tej bratovščini pristopilo; pa tudi njih Svetost, papež Pij ^ so to bratovščino potrdili iz Gaete 19. avgusta 1851. ter jo z tovskimi besedami priporočevali in ji med vsemi bratovščinami n»J večje odpustke podelili. Zato se je ta bratovščina hitro širila najprel po Francoskem in potem po druzih deželah, in menim, da je že 11 dežele, kjer bi je ne bilo. Pri nas na Kranjskem so že ranjki žko Jernej napravili podružnico te bratovščine, in so jo izročili v Lju' bljani častitim gospem Uršulinkam, in priporočali, da bi se jih velik0 v to bratovščino zapisalo. (In sedanji škof enako želijo, da bi se pridno širila in utrjevala ta bratovščina ter so tukajšnje vodstvo h' ročili čast. gospodu Flisu.) Apostolstvo molitve ali priprošnja je tudi od Boga zapovedana. Sv. apostelj Jakob veli: Spoznajte edc1i drugemu svoje grehe, in molite eden za druzcga, da hote ohranjef>t’ zakaj veliko premore stanovitna molitev pravičnega. (Jak. 5,
Sv. apostelj Pavel (I, Tim. 1, 3.) priporoča tako: Trosim vas Pre vsemi revmi, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočava
A
‘n zahvale za vse ljudi, zakaj to je dobro in dopadljivo pred Bogom nušim Zveličarjem. Jezus Kristus sam je vedno opravljal in opravlja aPostoljstvo molitve. Sv. Petru je Jezus Kristus rekel: Jaz sem zate ^olil, da tvoja vera ne opeša, in ti, kadar boš spreobrnen, potrdi Sv°je brate! Preden je šel Jezus v trpljenje, je molil za vse: Oče! Pr°sini te za one, katere si mi dal, da jih ohraniš v svojem imenu, *n tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da bodo vsi eno, ^akor ti Oče v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da zveličanje vidijo. Na križu viseč, preden je svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, je molil za svoje morilce in za vse grešnike, k' ga z grehi vnovič križajo, rekoč: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, S delajo!
Apostoljstvo molitve ali priprošnja je Bogu neizrečeno dopad-Jiva: Priprošnja Abrahama za Sodomljane je bila Bogu tako všeč, ^a bi bil Bog vsem prizanesel, če bi bilo le deset pravičnih v Sodomi, P priprošnja Lota za mesto Segor je bila Bogu tako všeč, da je °°g temu mestu prizanesel, akoravno je bilo skleneno, to mesto Pokončati, — priprošnja Mozesa je bila Bogu tako prijetna, da je belcem večkrat odpustil, in jim moč podelil, sovražnike premagati, ~~ priprošnjo Joba je Bog trem možem, ki so se zavoljo njega Pogrešili, kazen odpustil, — na priprošnjo preroka Jeremija so Izra-
elci
zoper sovražnike zmagali, — na priprošnjo vernih kristijanov je
r —  ---------a — I	— 1
°g sv. Petra po angelju iz ječe rešil
Spoznajmo torej: da je dandanašnji posebno goreče molitve reba, ker z vsemi drugimi pripomočki se zoper tolike povodnji greha 11 Pohujšanja le malo, ali pa nič opravilo ne bo; z združeno molitvijo Se Pa vse doseže. Ko je nekdo ranjkega sv. očeta Pija vprašal, kateri Pripomočki bi mogli njega iz tolike stiske rešiti, je sv. oče Pij IX. Ogovoril: „Dajte mi le vojsko molilcev“, t. j. trumo ljudi, kateri ^0l'eČe molijo. Molimo za jude, da bi jim Bog od oči potegnil zadajalo, katero jim je do zdaj branilo Jezusa spoznati za odrešenika Sveta, __ moiimo za nevernike, da bi jim Bog luč vere prižgal, — jj^imo za krivoverce, da bi pravo vero sprejeli, — molimo za razlike in odcepljence, da bi se rimskemu papežu podvrgli in v ka-!sko cerkev nazaj prestopili, — molimo za katoliško cerkev, da bi se P°vikšala, utrdila in po vsem svetu razširila, — molimo za sovražnike ?V' katoliške cerkve, da bi jih Bog k spoznanju pripeljal, da bi nehali a °liško cerkev preganjati in zatirati, — molimo za grešnike, da bi sPreobrnili in poboljšali, — molimo za nedolžne, da bi nedolžnost
16
ohranili, — molimo za pobožne in pravične, da bi se v dobrem utrjeval1 in v pobožnosti rastli, — molimo za spokornike, da bi bili v pokori stanovitni in bi se v poprejšnje grehe nazaj ne povrnili. Bomo v pri' prošnji goreči, si bomo pokrili obilno število grehov, s tem si od' vračamo zaslužene šibe, se delamo deležne božjega blagoslova, si pr1' pravljamo vesele dneve, si povikšujemo svoje zasluženje in se delal*10 vredne dvojne krone v nebesih; ker apostoljsko delo oskrbljujemo 111 s Kristusom rešitelji bližnjega postanemo. Amen.
t Ant. Furmacher. (1865).
Križev teden.
I.	Prerok Elija ob suši.
Elija je iz srca molil, da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in šest mesecev. Jak. 5, 17.
Po navodu sv. cerkve hodimo tri dni pred Vnebohodom Gosp0' dovim v spokornih procesijah, da bi božja milost toliko raje uslišala naše skupne, združene molitve. Sveta cerkev nas tudi s primerni111 berilom in evangelijem spodbuja k trdnemu zaupanju v nebeškeg* Očeta.
V pretečenih letih ste slišali „križev“ ali „prošnji“ teden mnog0 naukov o molitvi, bodisi o njenih lastnostih ali načinu ali vspeh1^ dobre molitve. Tudi včeraj sem vam govoril o molitvi. Zato se n11 zdi primerno, da se za spremembo letos ozremo v teh dneh posebej na nekega moža, katerega navaja za izgled list tega tedna. Ta ®° je p r e r o k Elija. Sv. Jakob piše: Elija je iz srca molil, da> ^ ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in šest mesečin je zopet molil; in nebo je dalo dež, in zemlja je rodila svoj s(l(i' Dvakrat je torej po besedah aposteljnovih molil Elija, prvič29 sušo, drugič za dež, in obakrat je bil uslišan. Prav bo, menim, tudi mi Elijevo molitev in kar je ž njo v zvezi in naslednje okolišfi*ne premišljujemo danes in nasledna dva dni.
Torej oglejmo si danes preroka Elija samo ob suši.
I. Izraelsko ljudstvo je vrhunec svoje slave in mogočnosti & ,
seglo pod kraljem Davidom. Začelo pa je vse iti rakovo pot že P°
njegovim sinom Salomonom, zlasti v poslednjih letih njegovega v* darstva, ko se je vdal malikovanju; ljudstvo, zelo stiskano, pa se '

°tel° puntati zoper njega. Ko se je po njegovi smrti kraljestvo raz-. °jilo in razdelilo med Boboama in Jeroboama, ali v judovsko in zraelsko kraljestvo, tedaj pa se je splošnje malikovanje širilo vedno ??.J* Njuni nasledniki so bili še slabši. Med saboj so se vojskovali in keali neverska ljudstva na pomoč. To je še bolj pospeševalo odpad edino pravega Boga. Da bi kralje odvrnil od malikovanja, pokončal J1. J® Bog nekaterekrati z vsem zarodom vred. Toda tudi taka kazen
I	zmodrila naslednikov.
Najbudobniši med vsemi je bil Ahab, ki je Izraelcem kraljeval
II	1- 918 — 897 pred Kr. Vrhu vseh druzih pregreh sije še celo ne-®rko Izabelo vzel za ženo, kar je bilo po Mojzesovi postavi ostro pre-P°vedano. S to pregreho je Ahab združil še drugo. V glavnem mestu
arnariji je maliku Balu sezidal tempelj ter mu postavil altar. Zanj J® zbral tudi 450 duhovnov, duhovne Gospodove pa je dal pomoriti.
, Ze poprej je Bog pošiljal med Izraelce posebne može, preroke, a bi kraljem in ljudstvu kazali na pravega, živega Boga, maliko-a .em pa napovedovali njegovo maščevalno jezo. Da so se mogli * Pričati za božje poslance, imeli so dar čudežev, g H kralju Ahabu pošlje Bog preroka Elija. (III. Kralj. 17.) s°zji mož mu očita njegove silne hudobije ter pristavi: Kakor rc-j *cno živi Gospod, israelov Bog, ki pred njega obličjem stojim, ne teta rose in dežja, razun po besedah mojih ust. Ahab se raz-jbi nad temi besedami in skrivaj streže Eliju po življenju. Tedaj ge°S ukaže Eliju: »Umakni se od tod, in pojdi proti izhodu, in skrij U potoku Karitu, ki je Jordanu nasproti. In ondi pij iz potoka;
r krokarjem sem zapovedal, da te ondi žive."
Sq Prerok stori, kakor mu je bil Gospod zapovedal, in »krokarji nosili kruha in mesa zjutraj in zvečer, in pil je vodo iz
Po nekaterih dneh pa se je posušil potok, ker ni dežilo na j^jo. Tedaj reče Gospod Eliju: „Vstani in pojdi v Sarepto (Si-tftn«ev) in ostani ondi; zapovedal sem namreč ondi ženi vdovi, da Preživi." Elija se kar napoti tjekaj.
»ri .^° Pride do mestnih vrat, najde ženo, ki nabira drv. Suho Po°i-ma mo^> toreJ pokliče ženo rekoč: »Daj mi malo vode v sodi, da pjjem". Ko gre, da bi mu je prinesla, zavpije še za njo: Ljv’nesi mi, prosim, tudi grižljej kruha". Žena odgovori: »Kakor re-lon ° *'v' Gospodi tvoj Bog. nimam kruha, razun toliko moke v bjrCU’ kolikor je peščica more držati, in malu olja v vrču; glej, na-ja am drv, da grem in ga napravim sebi in svojemu sinu, da jeva pa '?n?rJeva potem za lakoto, ker ne bova imela nič več jesti." Elija v l0) reče: »Nikar se ne boj, temuč idi in stori, kakor si rekla; pri . meni najprej naredi iz tiste močice majhen podpepelnik, in ^ nesi ga k meni; sebi pa in svojemu sinu potem naredi. Zakaj spod tako-le govori: »Moka v loncu ne bo pošla in olje v vrču ?e b° zmanjšalo do dneva, ob katerem bo Gospod dal dežja na v oi|jo.“ Vdova gre in stori po Elijevi besedi; in od tega dne moka Plf*kru ne poide, in olje v vrču se ne zmanjša.
Nekoliko časa potem zboli vdovi sin in umrje. Vsa potrta obn® se vdova do preroka. Elija jej reče: „Daj mi svojega sina“. Vdov* mu ga dd, in prerok ga položi na svojo posteljo. Nato se obrne » Gospodu v goreči molitvi, se razprostre in se meri nad dečkom tri' krat, in deček je čudežno oživel. Elija vzame dečka in ga poda mater1 rekoč: „Glej, tvoj sin živi.“ Hvaležno vdova reče Eliju: „Sedaj se® v tem spoznala, da si ti mož božji, in da je beseda Gospodova v tvojih ustih resnična."
II. Pri teh dveh svetopisemskih dogodkih sedaj obstojmo: Elija prerok pri potoku Karitu in pri vdovi v Sarepti.
Potok Karit se steka blizu Jerihe v reko Jordan. Sarepta Pa je bilo mestece zunaj izraelskega ozemlja med Sidonom in Tiro®-ležeče ob morju. Tam je bilo mnogo vinogradov in oljk. Dandanašnji je ondi vas Sarfand z mnogimi razvalinami, in še sedaj kažejo kraji kjer je Elija naletel na ono vdovo.
Kakor v dnevih kralja Ahaba, tako je tudi v poznejših in tud1 še v sedanjih časih resnica trpela mnogo, in za strah božji se sv« ni menil in se ne meni. Ako kak služabnik sv. katoliške cerkve na' poveduje zaradi očitnih grehov tudi očitne kazni božje, noče mu hu' dobni svet verjeti. Ko pa pridejo zopet nadloge, bolezni, težki križ1’ tedaj še le se svet spomni, da Bog po svojih služabnikih ni žug® brez pomena in da sedaj spolnuje, kar je poprej grozil. Kolikokr^ slišite v cerkvi, kako Bog kaznuje trdovratnost in smrtni greh D° tem in onem svetu, toda redki, redki so, ki bi si v zdravih d®*1 vzeli to k srcu. Kadar pa jih prime bolezen, kadar jim na bolni®* postelji vest očita, da so sami največ krivi smrtinosne bolezni, ted*J se marsikdo milo zjoka: oh, da bi bil vsaj poprej spregledal!
Pravični Kristijan pa je, kakor Elija, pod božjim varstvom. je njegov zvesti pomočnik, Bog njegov tolažnik ob času nadloge.
Sv. Bazilij pravi, da je to, kako je Bog preživil preroka r potoku, posebno čudno in pomenljivo. Tu, piše ta cerkveni uče® > se je spolnilo, kar je David prepeval o Bogu: Tebi je izročen «W’ ti si pomočnik sirot. (Ps. 10, 14.) Kavno požrešne roparske phc6‘ krokarji so morali preroku donašati jed, ti, ki trgajo še drugi® ra kar s silo proč, ti so postali služabniki moža božjega. Svojo nat®0 pozabivši so poslušni božji naredbi.
Kako tolažilno je to za ubogega siromaka in kako osramotil110 za brezbožnega bogatina!
Ta čudež s prerokom Elijem ni edin v življenju svetih ® 0 ’ Saj vam je znano nekaj podobnega tudi iz življenja sv. P* ,j prvega puščavnika. Sv. Pavel je v svojem 23. letu ubežal grozovite®
J
Poganjanju pod rimskim cesarjem Decijem 1. 250 po Kr. Podavši ,e v tebajsko puščavo preživil se je tam 30 let s sadežem neke palme, f'a.jnih 60 let pa s polovico hlebca, ki mu ga je donašal orel (vran). ■1 Je iz studenca, oblačilo si je naredil iz palmovih listov. Leta 341 'I starček še živel in še hvalil Boga. Tedaj pride po božjem naklepu j *et stari sv. Anton k 113 let staremu Pavlu. Prav srčno veselje *<ata drug z drugim pomenkovaje se o kraljestvu božjem. V tem asu ravno prileti orel in spusti pred nju cel hlebec kruha. Strme P°gleda sv. Anton, kaj bi to pomenita;. Sv. Pavel spregovori: „Glej no in usmiljeno previdnost božjo! Že 60 let prejemljem vsak dan F,° hlebca, ker sva pa danes dva, poslal je Bog celega". Sveta pu-Cavnika hvalita Boga, vžijeta nekoliko jedi, in molita celo noč.
Prav je rekel torej sv. Anton vrnivši se od sv. Pavla v svoj Postan: „Elija sem videl!"
biti
Kristijanje! Ako hočemo, da bode Bog naš skrbni oče, moramo mi njega ljubeči otroci, kateri se na vso moč varujejo ga kedaj Užaliti. Tudi moramo časne skrbi bolj njemu prepustiti ravnaje se ^ besedah Kristusovih: Ne skrbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, 1 kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker po tem vsem vPrašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potre-Jote. Iščite tedaj najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, %u ^se to vam bo privrženo. (Mat. 6, 31—33.) j Pa boste rekli: Krokarji nam pa vendar ne bodo donašali kruha, °lia v posodi nam bo gotovo zmanjkalo. Jaz pa vas vprašam: Ali ^ar ne ponavlja vsako leto več ali menj po vseh krajih to, kar Je zgodilo v Elijevem času samo na dveh: pri potoku Karitu in v
se
San
kateri
ePti? Le pomislite na vsakoletne poljske pridelke. Ali more nas
priklicati le jedno bilko žita iz zemlje? Ali mar ni to božji j^aež, ki se nam pa zategadelj ne zdi tolikanj pomenljiv, ker se
0	za letom ponavlja? In če se ta čudež v jednem kraju pokaže v
let'	nier*’ P°ka^e se Pa na drugem v večji obilnosti. S slabimi
g Dami, ki nastopijo po prehudi suši ali predolgi moči, hoče nas
®g tako opomniti pokore, kakor je hotel z dolgotrajno sušo spresti Izraelce.
^ Tudi vdova v Sarepti nas more učiti marsikaj lepega. Zakaj je ti!r k°slal Elija ravno k tej vdovi, ki je bila neverka; saj je bita
1	v Izraelu dosti vdov? Hotel je stem pokazati, da mu je revna k .eraa, ki pa je resnice željna, dobrega srca in potrpežljiva, ljubša,
0r celo sicer verno ljudstvo, če pa je zraven tega hudobno in , uzdano. Že to nas uči, da tudi nam ni dosti samo imenovati se s,1jane. Če nimamo ničesar druzega od Kristusa, kot samo ime, b°de nas pri sodbi hotel spoznati za svoje.
238
Elija je veliko tirjal od vdove; bila je že sama čisto pri koBCU' Toda Bog je nagnil njeno srce, da je preroku vrjela in zato je nebeški blagoslov napolnil njeno hišo.
Poštene potnike sprejemati, dati jim živeža in prenočišča: *° je telesno delo usmiljenja. Kdor rad tako ravnd, kdor je gostoljuben — slovanska gostoljubnost že tako slovi — ta bo, kakor ona vdov®) gotovo prejel obilen blagoslov od Gospoda.
Prerok Elija je s presrčno molitvijo obudil umrlega sina. pa mislimo pri tem na delovanje zakramentov sv. krsta in sv. pokore-Saj se po teh dveh zakramentih mrtvi otroci svete matere cerkve obujajo zopet k novemu, čeznatornemu življenju. Da bi le pogostokrat vsi, ki so na duši mrtvi, hoteli biti oživljeni, in da bi tudi posve* čujočo milost božjo dolgo ohranili v sebi, in ne samo par dni a*| tednov velikonočnega časa! Toda, koliko jih je, ki vse druge celega leta prespe v smrtni senci!
Danes sem vam razložil zgodbo Elijevo samo v njenem začetku-Kajne, verni poslušalci, kako mična je in kako poučno je življenj® in delovanje Elijevo ob suši. Sklenem z besedami, s katerimi ga sl»vl modri Sirah (48, 3. 4. 5. 11.): Z Gospodovo besedo je nebo Tako je bil Elija s svojimi čudeži poveličan! In kdo se more t^ hvaliti, kakor ti, ki si z besedo Gospoda Boga mrtvega otel & spodnjega sveta in smrtne oblasti. Blagor jim, ki so tebe videb-Kristijanje! Blagor pa tudi nam, da moremo v teh dneh toliko sp°d' budnega o sv. možu slišati in od njega se naučiti toliko koristni8 za čas in večnost. Amen.	Val. Bernik-
II.	Prerok Elija na gori Karmelski in v puščavi.
In Elija je spet molil; in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad-Jak. 5, 18.
Sv. dežela je sploh precej gorata. Med najlepša gorovja p8'6 stinska se more šteti pogorje K ar m el s ko. To pogorje je zelo r°^° vitno, ob vznožju se razprostirajo oljčni in lavorjevi vrti, zgoraj P* raste bolj smrekovina in hrastovina. Naše vrtne hijacinte in nai'c‘se in druge cvetlice rasto tam v prvotnem, divjem stanu, in mD°£° bistrih vrelcev žubori po gorskih jarkih ter se steka v potok Kis0®’
^ se zliva v sredozemsko morje. Na gori Karmelski, ki se dviga 1^00 čevljev nad morje, kažejo potnikom razne kraje, ki so znameniti P° preroku Eliju, in katere zelo čislajo judje, kristijanje in moha-^sdanci. (Prim. Jeran: „Popotovanje v sv. deželo.")
Cerkev na gori je posvečena Materi božji in sv. Eliju. Pod Velikim altarjem je ona votlina, v kateri je po izročilu bival sveti m°ž- O redu karmeliškem, ki ima tu svoj prvotni samostan, ste go-tovo že kaj slišali, o škapulirju karmelske Matere božje pač tudi. Bratovščina tega škapulirja ima poseben praznik na dan karmelske ^atere božje dne 16. julija.
Jedno uro od cerkve in karmelškega samostana je oddaljen imenovani Elijev studenec, izvirajoč iz bele skale. Nad samo-stanora kakih 400—500 korakov je takozvani Elijev vrt, v katerem Se nahajajo kamni, podobni melonam ali vžitnim bučam. O tem se Pripoveduje naslednje: Ko gre Elija tam mimo, vidi človeka, ki pazi Da melone. Ker je lačen, poprosi ga prerok, naj mu d& melono. »Melono?" začudi se oni mož, „saj nimam nobene: kar tukaj vidiš, So zgolj kamni." „No“, reče Elija, „naj pa bodo kamni"; in v tem .P® se zgodi. Nekoliko niže v samostanu je darivni grič Elijev, 'u blizu tam kraj, kjer so bili Balovi duhovni pomorjeni. Ob gorskem Vznožju se nahaja votlina, 20' dolga, 18' šir., 12' vis.; to je šola Elija ali tudi preroška šola imenovana, ker so se tukaj mladeniči ’n ©ožje pod vodstvom Elijevim pripravljali za preroški stan.
To naj zadostuje glede znamenitih krajev na gori Karmelški. Ozrimo pa se sedaj (nadaljevaje včerajšnjo pridigo) v Elijevo živ-J6 n j e in delovanje na gori Karmelski in kar je s tem v ZVezi. (III. Kralj. 18. 19.)
I. Ko tri leta in šest mesecev ni več deževalo, reče Bog Eliju: >,p?jdi in pokaži se Ahabu, da dam dežja na zemljo." Sel je tedaj j1 Ja k Ahabu. Ko ga ta zagleda, reče mu: „Si-li ti tisti, ki motiš zrael> 'p. j.: Si-li ti tisti, ki nesrečo napravljaš Izraelu, namreč: jUs°) lakoto in dragino? Prerok pa mu odvrne: „Nisem jaz motil Zraela, ampak ti in hiša tvojega očeta, ki ste zapustili povelja Go-P°dova in ste hodili za Balom. Vendar pa sedaj pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel, tudi preroke Balo ve." Ahab tako °r*> ker ga je sila prignala k pokorščini, j . Na gori stopi Elija pred vse ljudstvo in spregovori: „Kako ?.g° omahujete na dve strani? če Gospod je vaš Bog, hodite za J1®j če pa Bal, hodite za onim." Ljudstvo mu ne odgovori besede, ** čuti, da je prizadeto. Elija spet povzame besedo: „Jaz sem sam s M prerok (jospodov, prerokov Balovih pa je 450 mož. Naj se nam
dasta dva vola, in oni naj si izberejo jednega vola ter naj ga razsekajo na kose in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo; >n jaz bom pripravil druzega vola in položil na drva, ognja pa ne boffl podtaknil. Kličite imena svojih bogov, in jaz bom klical ime svoje?* Gospoda; iu bog, kateri bo uslišal po ognju (t. j. kateri bo posl** ogenj, povžit darove), on bodi Bog.“ In odgovorilo je vse ljudstvo: »Prav dober je predlog."
Balovi preroki se slovesno opravijo, vzamejo jednega vola, ter ga zakoljejo. Potem postavijo altar, okoli njega plešejo ter od jutra do poldne vpijejo: „BaI, usliši nas!" Ali ni ga bilo, da bi bil odgovoril. Elija jih zasmehuje rekoč: „Vpijte z večjim glasom; saj J® bog, in morebiti se pogovarja, ali je v gostilnici, ali na potu, *1* morda spi, da se zbudi." Še bolj na glas torej vpijejo, in se P° svoji šegi tudi drezajo z nožmi in suličicami, da jih kri oblije. Tako se spakujejo do večera; toda Bal ne sliši in ne usliši njih molitve-
Tedaj reče Elija vsemu ljudstvu: „Pridite k meni." In ko ljudstvo stopi k njemu, postavi oltar iz 12 kamnov, dil skopati strugo oko** in okoli njega, naloži nanj drva, razseka vola na kosove, dene ga **a drva in reče vode trikrat nanj vliti, tako, da se tudi struga napol*11 z vodo.
Nato stopi Elija k altarju ter moli rekoč: „Gospod, poka*} danes, da si ti Bog Izraelov, in jaz tvoj hlapec, in da sem po tvoj* zapovedi storil vse te reči. Usliši me, Gospod, usliši me; da se uc* to ljudstvo, da ti, Gospod, si Bog, in da si ti spreobrnil njih srca-In glejte! »Padel pa je ogenj Gospodov, in je povžil žgavni dar, 1,1 drva, in kamenje, in tudi prah, in vodo, ki je bila v vodotoku Je polizal. Ko je ljudstvo vse to videlo, padlo je na svoj obraz in Je reklo: Gospod sam je Bog, Gospod sam je Bog."
In rekel jim je Elija: »Primite Balove preroke, in kar jede° naj ne uide izmed njih." In ko so jih bili prijeli, peljal jih je El*Ja k potoku Kisonu, in jih je ondi pomoril. To pa se je zgodilo P° Mojzesovi postavi (5. Mojz. 13, 5), ker so bili oni morilci prav**1 prerokov in so ljudstvo zapeljali v malikovalstvo.
Elija gre potem na vrh Karmela, skloni se k zemlji in n*0*': Za nekoiiko časa reče svojemu dečku, ki mu je stregel: »Pojdi g}*^1 in poglej proti morju." Deček pa se vrne s poročilom: »Nič ***• Prerok mu ukaže: »Povračaj se sedem potov." In glej, ob sedmeU* potu se prikaže iz morja majhna meglica, kakor stopinja človek*-Kmalu pa se zatemni nebo in dež se vsuje in vse z novega ož*v.1' Zgodilo se je tedaj, kakor ste slišali v listu sv. Jakoba: ln Elija > spet molil; in nebo je dalo dež, in zemlja je rodila svoj sad.
Ahab svoji ženi Izabeli vse pove, »kar je bil Elija storil, *^ kako je pomoril vse preroke (Balove) z mečem." Izabela se vsa r*z' kačena zaroti, da hoče precej drugi dan Elija umoriti. Prerok Pa uide njeni grožnji v puščavo, v kateri so nekedaj Izraelci po izh°,d iz Egipta bivali 40 let. Star in hudo lačen in žejen in ves oslabljeD se vsede pod neki »brinj", in želi umreti iu priti v boljše kraljestvo; Prerok moli tako-le: »Zadosti mi je, Gospod, vzemi mojo dušo; ***aJ
n'sem boljši, kakor moji očetje." Elija se vleže in zaspi v brinjevi senei. In glej, angelj Gospodov se ga je dotaknil in mu je rekel: ''stani in jej. Ozrl se je, in glej, pri njegovi glavi je bil podpepelnik r- j- kruh pod pepelom pečen) in posoda vode; jedel je tedaj in pil ln je zopet zaspal. In povrnil se je angelj Gospodov v drugič in se ^a je dotaknil in mu je rekel: Vstani, jej; zakaj ti imaš še dolgo P°t. In ko je bil vstal, je jedel in pil in je hodil v moči tiste jedi dni in 40 noči, do božje gore Horeba." Tam se mu prikaže Go-sP°d, naroči mu, katera moža naj pomazili za kralja, Elizeja pa za Sv°jega naslednika. Elija gre in vse tako stori.
II. Tu sedaj prejenjajmo, da se ozremo zopet nekoliko nazaj 'n Posnamemo potrebne nauke.
Kralj Ahab se je zadrl nad prerokom Elijem: „Si li ti tisti, motiš Izrael?" Tako vprašujejo še dandanes somišljeniki Aba-k°vi sv. katoliško cerkev in njene služabnike, če tudi so le oni sami ^’sti, ki prestopajo zapovedi Gospodove in s tem jezo božjo kličejo j*a zemljo. Kadar se kje napravi kak državen prevrat, ali kadar se Je naknadno zasučejo državne homatije: kdo je pri tem največkrat °bdolžen? Papežtvo, jezuiti, katoliško duhovništvo, krščanske šole.
Ko so pretečeno jesen v južni Ameriki v Braziliji odstavili ‘n.spodili cesarja ter oklicali ljudovlado, kaj menite! kje so hoteli naJti pravega vzroka za to? Prekucuhi so bobnali po časnikih, da So jezuiti to zagrešili. Besnica pa je, da so skrivne družbe že dolgo Da to delovale.
», Vlanski postni čas je imel sloveči frančiškan P. Avguštin da t°ntefeltro postne pridige v cerkvi sv. Karola v Rimu, in ljudje
0	se jz vsej1 stanov v tisočih gnjetli v cerkev, ki ima prostora za WK) ljudi, in so se že dve uri poprej zbirali v njej. To je seveda a vso moč bodlo prostomišljaške zagrizence v oči. Pridigarja so
aaPadli najprej na cesti, ko se je peljal v cerkev. Četrto postno ne-?®;j° pa se je blizu velikega altarja razpočila bomba. Silen strah se je jj'j poslušalcev. Na pridigarjev opomin: bodite tihi in mirni! se je JMstvo pomirilo. V državni zbornici so zaradi takega dogodka po-•Ja‘t ministerskega predsednika, naj se o tem dogodku izreče. In kaj
1	brezverec (framason Crispi)? Modro se je odrezal, češ, „naj , užabniki katoliške cerkve sami pazijo, da se ne bode zgodilo več .a) tacega; sicer je pa mogoče, da je bombo položil kak duhovnik Privoščljive zavisti. Ta bi bil torej tisti, ki je v tem slučaju „motil
Kakor ob času Elizejevem, 'J0 navesti besede: »Kako
tako se tudi še sedaj morejo mar-dolgo omahujete na dve
r a n i ? Če Gospod je Bog, hodite za njim, če pa al> bodite za onim!" Koliko jih je, ki omahujejo na dve ranb če tudi se ne more reči, da so kruljevi, ali da so pregloboko

pogledali v kozarec! Ti, kristijan, greš dopoludne v cerkev k sveti maši, popoludne pa, namestu h krščanskemu nauku, greš med igralce. Ti prejmeš zjutraj sv. rešnje Telo, zvečer pa s taistim jezikom že opravljaš, lažeš, obrekuješ, kolneš, klafaš. Ti obljubiš pri spovedi p°" ravnati vse krivice, toda pri prvi priliki te lakomni hudič že zopet premoti, da bližnjega vsaj nekoliko prikratiš.
O kristijan, spomni se v vseh tacih skušnjavah besed Kristusovih (Mat. 6, 24.): Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Nihč* ne more in ne sme svojega srca navezati na Jezusa in ob jednem tudi na Bala, na priliznjenega satana. Kadar pride bolezen, nesreč* na polju, v gori ali pri živini, ali druge nadloge, zlasti pa zaduj* ura, tedaj more pomagati samo pravi živi Bog, začetnik in ohranjevalec vseh stvari, ne pa maliki: denar, lepota, mladost, posvetna čast.
Prosimo dalje Boga zlasti v prošnjih dneh, daBalove pre' roke sedanjega časa pokonča, t. j. prosimo ga, da odvrne i° odstrani iz našega cesarstva in posebej iz naše dežele vso brezbožno®! in vso peklensko laž, vse zmote in krive vere. Pa ne rečem, da g* prosimo samo za to. O, poleg tega ga prosimo lahko tudi za ugodn° vreme v letošnjem poletju in jeseni. Ce le ne bomo v svojih molitvi prostovoljno razmišljeni in zanikerni pri svojih dolžnostih, če se bomo vselej Kristusa držali, greh pa sovražili, potem bomo gotov0 uslišani, kakor je bil tudi Elija, ki pa je po besedah svetega Jakob* molil iz	srca in je	bil sploh bogaboječ človek, mož po volji	božji-
Ko je bil sv.	Hubert škof	v Litihu na Belgijskem (v 8.	stok);
tedaj je	reka Maas	tako usahnila,	da niso mogli več z ladijami	vozi
po njej.	Sveti škof	se, zaupaje v	božjo vsemogočnost, vstopi	pr0
meščane in jih vpraša: „Ali veste, kdo je s svojo besedo odprl nob0’ ki je bilo zaprto 3 leta in 6 mesecev?" Nekdo odgovori: „Elij* J bil to.“ Tedaj spregovori sv. Hubert: /Taistega Boga, ki ga je ®D klical, častimo tudi mi. Njegova moč, ki se je skazala v starih časi*1’ ni se v naših časih nikakor postarala ali izgubila veljave. Posti®1 se in molimo, potrkajmo na njegovo vsemogočnost, priporočimo njegovemu usmiljenju, da stori po svoji volji." Nato sv. Hubert P°' klekue in moli nekaj časa. In glejte, komaj jenja, že začne dež ® letovati, in deževalo je vedno bolj, in reka Maas, katero bi bi mogla poprej prebresti drobnica, narastla je zopet dovolj in post* zopet ladjenosna.
Za sklep še jeden nauk. Slišali ste poprej, da se je Eliju Bog sam prikazal na gori Horeb, kjer se je nekedaj tudi Mojzesu v g° rečem grmu. Predno pa je Elija mogel Boga videti, bil je pokrepč*0 s prečudno čeznatorno močjo po augeljskem kruhu. Ljubi kristija°Je'
^udi mi hodimo sedaj po puščavi tega sveta. Da ne omagate na tej P°ti, ki je za marsikaterega dolga, ne 40 dni, ampak 40 in še več M* tudi menj let, krepčajte se pogostokrat s pravim an-§eljskim kruhom, s sv. rešnjim Telesom. Potem boste mogli Mojega Boga na navišji gori, v nebesih, od obličja do obličja gledati 'n vživati na vekomaj. Amen.	Val. Bernik.
III.	Elija in Kristus.
Tako je bil Elija s svojimi Čudeži poveličan! In kdo se more tako hvaliti, kakor ti?	Sir. 48, 4.
Stara zaveza, predhodnica nove, je pripravljala ljudi na prihod ^ljubljenega Odrešenika. Zato je pa tudi tolikanj pomenljiva v svojih Zgodbah in osebah, in tolikanj podučna v svojih besedah. Ko je Prišel Zveličar na zemljo, skliceval se je potem sam večkrat v svojih govorih na stari zakon. Govore n. pr. o vesoljni sodbi je rekel: Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bo tudi prihod Sinu človekovega. Zakaj, kakor so v dnevih pred potopom jedli in pili, se ženili in močile do tistega dne, ko je šel Noe v barko, in niso spo-Znali, dokler ni prišel potop, in vseh vzel: tak bo tudi prihod Sinu ^ovekovega. (Mat. 24, 37. id.) Pri drugi priliki se je grozil trdo-Vr&tnemu mestu Kafarnavmu in kazal na mesto Sodomo. (Mat. li( 23.) Zopet drugikrat se je skliceval na Ninivljane in fersko kraljico iz Sabe, ki bodo vsi lože dajali odgovore pri sodbi, ak°r pa oslepljeni in trdovratni j udje. (Mat. 12, 41. 42.)
Izmed prerokov je božji Učenik vzel v misli nekikrat tudi pre-r°ka Elija rekoč: V resnici vam povem-. V dnevih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo tri leta in šest mesecev zaprto n ko je bila velika lakota po vsej deželi; in k nobeni iz njih ni 11 Elija poslan, ampak v Sarcpto na Sidonskem k ženi vdovi. (Lul*. 4, 25. 26.)
Je pa v stari zavezi premnogo dogodb in oseb, ki so bile nabitost znamenja in predpodobe obljubljenega Odrešena. Tako (jaritev Melkizedekova, zgodba Izakova, zgodba egiptov-aega Jožefa, zgodba Jobova, Aron, izraelski veliki duhoven, kralj avid, posebno pa preroki začenši od Mojzesa do zadnjega preroka aheza Krstnika.
Izmed vseh prerokov pa se hočemo danes nekoliko bolj poinu-diti pri onem, čegar življenje nam po prejšnjih dveh pridigah stoji toliko živejše pred očmi, poglejmo na Elija.
Modri Sirah ga slavi: Tako jc bil Elija s svojimi čudeži P°' veličan! In Mo se more tako hvaliti, kakor ti? Na to vprašanje pa odgovarja sv. Avguštin, da se Kristus more tako hvaliti, in še vse bolj. Sv. Avguštin to izraža s tem, ko pravi, da je prerok EIija predpodoba Jezusa Kristusa.
O tem vam bom govoril danes tudi jaz, in to še s toliko večje pravico, ker so ljudje ob Jezusovem času deloma celo menili, da je on Elija. (Mat. 16.)
Že to, da je bil Elija prerok, spominja nas tudi Jezusove preroške službe. Preroki so bili učeniki ljudstva. Tudi Jezus Kristus je bil učenik v pravem pomenu besede. Saj nam so znane njegove pridige, dolga je zlasti tista na „gori blagrov", vemo tudi, kako je učil po shodnicah in oznanoval evangelij kraljestva. Ljudje so se mu kar čudili rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiski svoje ljudstvo. (Luk. 7, 16.) In kakor so preroki, med temi tudi Elij8; imeli svoje učence, tako jih je privzel tudi Jezus Kristus, da bi bil' v svojem času vredni nasledniki njegovi in oznanjevalci božje besede-
1.	Da prestopim sedaj naravnost k Eliju, omenim zopet njego* vega opravila na gori Karmelski. Elija je pripravil klavni dar, potem je molil, da bi Gospod njegovo daritev hotel blagovoljno sprejeti-
Jezus Kristus je tudi pripravil klavni dar, in sicer sam sebe-Pripravljal je ta dar skozi 33 let premagovaje se in zatajevaje, Pr‘' pravljal ga je s postom in molitvijo. Z molitvijo se je zlasti pripravi na one odločilne ure, ko je šel v britko trpljenje in grenko sffirt; Molil je na Oljski gori, trikrat je molil prosč nebeškega Očeta, n®) sprejme njegovo daritev kot spravni dar, če je bila tako sklenila nje' gova sveta volja.
2.	Elijevo daritev je Bog sprejel, ogenj iz nebes jo je pokončal.
Tudi daritev Kristusovo je nebeški Oče sprejel. Ogenj božj0 ljubezni je to daritev čisto povžil, Kristus je do dna moral izp^* kelih trpljenja. V tem smo vsi spoznali ljubezen božjo, da je on sv°je življenje za nas dal, pravi sv. Janez. (I. 3, 16.) Kakor pa je Kri" stusa samega povžil ogenj ljubezni, tako pričakuje, da bi na altarj" naših src plamtel ogenj čiste božje ljubezni. Sam pravi: Ogenj s°nl
Prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, Icalcor da se vname? (L«k. 12, 49.)
3.	Slišali ste včeraj, da je Elija pomoril Balove preroke, v Prvi pridigi pa sem pravil, kako je obudil mrtvega sina one ^6 v Sarepti.
Jezus Kristus pa je z mečem svojega božjega nauka pokončal Plansko malikovalstvo. Drugo za drugim so se odpovedovala maliko-v'alska ljudstva svojim namišljenim bogovom. Leta 312 po njegovem r°jstvu pa je celo prostrano in mogočno rimsko cesarstvo sprejelo Vero tistega, ki ga je nekedaj dal ravno rimski oblastnik pribiti na križ. Od takrat, od časov cesarja Kouštantina, pa se širi kraljestvo Kristusovo na zemlji, in prodrlo je že do najbolj divjih rodov. Zato Pravi zopet sv. Avguštin, da je po Eliju v predpodobi naznanjeno, aako je Kristus ves neverski svet obudil od grešnega, smrtnega sPanja. Kristus je to storil z molitvijo in s tem, da se je nagnil in sPel na sv. križ. Prav za prav pa je svet prenovila vsa presv. Trojica, Zato pravi taisti učenik, da je to v podobi naznanjeno po Eliju, ki Se je trikrat „meril“ ali spel nad mrtvim dečkom.
4.	Spomnimo se dalje molitve Elijeve vrhu gore Kartelske, kjer je prerok prosil dežja k zemlji nagnen tako, da je djal Sv°j obraz med svoja kolena. To je bilo znamenje ponižnosti in ^ranega duha.
Ko pošlje Elija svojega dečka pogledat, če se od morja sem aze že kakšna meglica, in ko deček pride nazaj z odgovorom, da e niČ ni, tedaj prerok trdno zaupajev Boga veli dečku, naj Sedemkrat gre pogledat. In res, sedmič zagleda majhno meglico, in talu se je napravilo na dež in padlo ga je dovolj, da je zemlja r°dila svoj sad.
Način molitve prerokove je zopet lepa podoba molitve našega Mičarja. Molil je vselej ponižno. In kako bi bil tudi mogel drugače, °n> kateri se je sam sebe v tem oziru postavil za izgled rekoč: Učite jC mene, ker jaz sem krotak in iz srca ponižen? (Mat. 11, 29.) ali ni mar tudi po zunanje pokazal najglobočjega poniževanja pred ‘etom nebeškim na Oljski gori? Saj veste, da je takrat padel na Sj°j °braz (Mat. 26, 39.) in se vsega prepustil volji Očetovi. Molitev zusova je bila vselej tudi zaupna. Kar je prosil nebeškega Očeta, Pričakoval je vse prav za trdno. To nam je sam razodel, ko je rekel kr' »bujenju Lazarjevem: Oče, zahvalim te, da si me uslišal. Jaz * P® vedel, da me vselej uslišiš-, toda zavoljo ljudstva, ki okoli
stoji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal. (Jan. 11, 42.) I* današnjega evangelija pa spoznamo, kako se je Jezus prizadeval tudi svoje učence nagniti k neomahljivemu zaupanju v Boga. Ko bi j'111 bil kar rekel: Prosite, in se vam bo dalo, že to bi bilo dovolj, saj je On večna resnica, ki vse obljube spolni natanko. Toda njemu je toliko do zaupljivosti, da trikrat ponavlja, kar jim hoče zagotoviti1 Prosite, in sc vam bo dalo; iščite, in bote našli; trkajte, in se vMn bo odprlo. In kakor bi še ne bilo zadosti, že zopet ponavlja to trikratno obljubo z drugimi besedami: Zalcaj slchern, kateri prosh prejme; in Mor išče, najde; in Mor trlca,se mu bo odprlo. Razuu tega jim pove še priliko o navadnem človeku, o prijatelju, v prime1' z Bogom, primerja tudi navadnega očeta z Očetom nebeškim. S te® nas je hotel Jezus takorekoč kar prisiliti k trdnemu zaupanju. I" kakor bi slednjič še vse to prigovarjanje Jezusovo do učencev ne zadostovalo, zagotovi jih po zadnji večerji, takrat, ko se je po svete® obhajilu prijateljsko razgovarjal ž njimi, tako-le: Resnično, resnično-, vam povem: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo d<d-Prosite, in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. (Jan. 16,23.24-)
Tista neznatna meglica, ki jo je zagledal ob sedmem potu ElijeV deček, je predpodoba device Marije, in krepilni dež je J°z"s Kristus sam z vso svojo milostjo, kar je naznanil tudi že David v v svojem 71. psalmu (v. 6). Mi pa se moremo te milosti vdeležiti v tej meri, kolikor smo pripravljeni za njo. Sv. Hijeronim pravi: Mil03*' božja je kakor studenec, ki se ne dd nikoli izsušiti; vsakateri si m°re zajeti njegove vode, kolikor hoče. Kdor dobi malo, je kriv temu 1® sam. Ko bi bil imel večo posodo, t. j. bolj očiščeno srce, več mil°s*' bi bil spravil vanjo. Ko je ob tej silni suši na Elijevo prošnjo zopet poslal dežja na zemljo, nalovil ali zajel si je za žejo vsakatef' toliko vode, kakoršno posodo je imel za to pripravljeno. Da je Elij" sedemkrat ukazal k morju iti, pomeni sedem darov sv. Duha, ki j'*1 je po Jezusovem zasluženju prejela sv. cerkev.
5.	O Eliju bi vam imel še mnogo povedati. Tako n. pr. k8*0 je napovedal kazen Ahabu in Izabeli, ki sta si s pomoli0 krivih prič prilastila Nabotov vinograd. Povedal bi vam, kako se j® zagrožena kazen zares tudi izvršila, da je bil namreč Ahab v vojsk1 smrtno zadet, da so kraljico vrgli skozi okno na trda tla in da s° obeh kri lizali psi. Toda za naš namen bo zadostovalo, če vam sa®° nekaj še povem o koncu Elijevega bivanja na zemlji.
Včeraj ste slišali, da je bil po božjem povelju Elizej odloČeD Eliju za naslednika. Elizej se je potem zvesto držal svojega učenik8.
Koder je hodil Elija, povsod je bil Elizej neločljivi spremljevalec. Ko ženita necega dne iti čez reko Jordan, vzame Elija svoj plašč in ‘pnivši ga vdari po vodij ki se razdeli na dvoje, da gresta oba spzi po suhem. Učenci preroški, 50 po številu, pa so ju opazovali 0<\ daleč. Onstran Jordana reče Elija Elizeju: „Prosi, kar hočeš, naj ti storim, preden bom vzet od tebe.“ In rekel je Elizej: Prosim, naJ bo v meni dvojen tvoj duh. In on je odgovoril: „Težko reč si Pr°sil, vendar če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti bo zS°dilo, kar si prosil; če me pa ne boš videl, se ne bo zgodilo." In 0 sta dalje hodila in se grede pogovarjala, glej, ognjen voz in ognjeni ion.ji so ju razločili; in Elija je šel v viharju v nebo. Elizej ^ Je gledal in klical: Oče moj, oče moj! voz Izraelov in voznik Pl egov!“ in ni ga videl več. (IV. Kralj. 2.) Hotel je s poslednimi bedami reči Elizej: Ti si Izraelu več pomagal s svojo molitvijo in sv°jimi čudeži, kakor vse vojne trume, vozovi in konjiki.
Verni poslušalci! Ni mi treba daleč segati, da vam Eliju na-sPr°ti postavim Njega, čegar predpodoba je bil Elija prav do zadrga. Jutri je praznik Vnebohoda našega Izveličarja.
n komu je neznano, kako častitljivo se je vzdignil Jezus vpričo Sv°jih učencev v nebo? Kdo tudi ne ve, da se bo taisti Zveličar še '!edenkrat prikazal v oblakih neba, da sodi žive in mrtve? In kakor j® M Elija nekdaj priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor, tako
0	todi po besedah Malahijevih (4, 5.) Bog poslal preroka Elija, Preden pride Gospodov dan, veliki iti strašni sodnji dan. Takrat bo ftllJa vse poravnal (Mark. 9, 11.), on bo Jude spreobračal k veri
To je stanovitno izročilo v judovski in krščanski is potrdil tudi sam (Mat. 17, 11.). — Da bi pač i milostni Sodnik in Elija naš dober zagovornik! To j*e bo zgodilo le potem, če bomo mi spolnovali prav zvesto zapovedi,
1	Jih je Bog dal v stari, ravno tako pa tudi petere, ki jih je dal po s'°Ji cerkvi v novi zavezi.
-Jezusa Kristusa. ®erkvi, kar je jez akrat Jezus bil nai
Spoznali ste, dragi kristijanje, lahko iz teh treh pridig, da je !®s Po pravici vskliknil modri Sirah: Tako je bil Elija s svojimi udcži poveličan. Izprevideli ste pa tudi ob tej priložnosti posebej še nes> kako lepo se strinjata stara in nova zaveza, in da se po vsej Joviči Jezus Kristus more še brez primere bolj „hvaliti“ v novi, akor E]jja v 8tari zavezi. Prav ima torej sv. Avguštin, ki pravi: e zavezi si dajeta medsabojno spričevalo. Stara oznanja novo, in °Va skazuje resničnost prerokb stare zaveze; obe si kličeta nasproti, 1 *0r dva Sarafa: Svet, svet, svet jt Gospod Bog vojnih trum!
248
Mi pa, verni kristijanje, obrnimo se k sklepu do obeh zastop-nikov starega in novega zakona ter zakličimo: Sv. Elija, prosi za nas! Ti pa, Jezus Kristus, usmili se nas sedaj in ob naši smrtni uri in pri sodbi! Amen. Valentin Bernik-
Vnebohod Gospodov.
I. Ali je res vsaka vera dobra in zveličavna?
Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan ; kdor pa ne veruje, bo pogubljen-Mark. 16, 16-
Iz današnjega prazniškega sv. evangelija se vidi, da so bil' aposleljni še celo po Kristusovem vstajenji nevernega in trdovratnega srca, ker tistim, kateri so videli, da je vstal, niso verjeli (Mark. 16, 14) > ter so tudi taki ostali, dokler jih ni sv. Duh razsvetlil binkoštni dan i zato jim tudi Jezus danes, kratko pred svojo ločitvijo od njih v "e' besa, očita njihovo nevero in trdobo srca! To očitanje glede vere P" še ne velja v toliko ostrem pomenu samim aposteljnom, kolik^ nam kristijanom. Kes, da aposteljni niso bili brez graje, ker bi b> tolikim pričam smeli trdno verjeti; a pomisliti moramo, da je verS dar božji, s katerim jih je še le pozneje napolnil sv. Duh; in kristi' jani pa smo že deležni postali darov sv. Duha pri sv. krstu in Pr
sv. birmi, ko so bile po milosti božji našim dušam vlite svete
Čed-
nosti zveličavne vere, tolažilnega upanja, in goreče ljubezni; pa vend8( je toliko kristijanov mrzlih in slabih v veri, in trdega srca v ljube*" do Boga in dobrih del. — Ta mrtva vera mnogih kristijanov je P° dobna denarju, kateri ne donaša nobenih obresti; je podobna bog® temu zakladu, kateri leži v zemlji zakopan, in čegar gospodar J prelčn, da bi ga poiskal in izkopal, je kakor z zlatom napolnjeI111 gora, katere zarad nemarnosti nobeden ne preiskuje; kristijan z ®r^° vero je podoben lakomniku, kateri ima vsega v obilnosti, pa si ve«d®r nič ne privošči in gladu poginja! Ta mrtva vera je kriva toliko zai"u j grehov in trpljenja za kristijana, ter kliče šibo in srd božji nad njeg8' Ko bi imeli vsi živo vero in sprejemljivo srce, kako bi bilo mogolf' da bi bili tako nemarni v službi božji, tako obupljivi v nadlog8.’ ter tako prevzetni v sreči ?! Kdor ima živo vero v Boga, ga rad f8S ^ rad moli, vse zaupanje v njega stavi, se boji ga razžaliti, rad SPU
auje božje in cerkvene zapovedi, dela dobro in se varuje vseh po-šastnih pregreh. Pri sedanjih kristijanih pa se to pogreša, kar spričuje, ^a je njihova vera slaba in mrzla; da nimajo trdnega prepričanja o ^ničnosti svoje vere, in se še vrh tega prav velikokrat sliši nespametni ugovor: da je vsaka vera dobra in zveličavna, v kateri človek živi, če le po nj ej živi! Da temu ni nikakor les tako, vas bočem danes prepričati.
I. Cilj in konec našega življenja so sveta nebesa, kamor je šel 'tanašnji dan Jezus pred nami — nam prebivališča pripravljat. Prava P0*- do tje gori je pa sveta vera, kakor nam je on sam večkrat zago-|avljal, posebno pa še pred svojim odhodom, rekoč: Kdor veruje in 0 krščen, bo zveličan; Mor pa ne veruje, bo pogubljen (Mark. 16, 16).
Vpraša se le, katera pa je prava vera, katera edina nam kaže Pravo pot k Bogu? Ta vera je le samo ena, in ta je tista, v kateri Zlv*mo mi, katero nas je Jezus Kristus učil, katero so nam aposteljni °Znanovali in katero nam sedaj oznanjujejo njihovi nasledniki ali namestniki, t. j. sveta krščanska katoliška cerkev!
1- Da ni vsaka vera dobra in zveličavna, spoznamo že iz naše Pameti, katera nam pravi, da resnica more biti le ena; dvoje ob ?ne®i posebno če eno drugemu nasprotuje, ne more nikakor resnično n Pravo biti. Kdor pravi, da je vsaka vera dobra in zveličavna, nima n°bene za pravo in resnično, ker njemu resnica in laž, krivica in Pravica enako veljate; kar pa je zoper zdravo pamet. Če torej pagani ajdje časte in molijo les in kamen, živino in zverino, ljudi in še hudiča; bi imeli potemtakem enako prav, kot mi kristijani, ka-®r' molimo in častimo enega, živega, večnega triosobnega Boga!
bila vsaka vera dobra in Bogu dopadljiva, bi bili stari mali-°valci, kateri so svojim malikom otroke in ljudi na čast klali in arovali, tudi prav imeli; in ko bi temu tako bilo, potem bi imeli 'lr*{i> judje, luterani in brezštevilni krivoverci s kristijani vsi enako ^rav> dasiravno se njihova verska spoznavanja toliko razločijo med Seboj, kakor dan in noč. Ce torej mi kristijani molimo Jezusa Kri-S °8ai kot Sinu božjega, judje pa ga preklinjajo, in če ga mi kristijani aP°znavamo in hvalimo kot svojega Zveličarja, judje pa ne, kako bi e*> potem vsi prav? Če ima eden kako dejanje za lepo čednost, ru§i pa za pregrešno; če eden veruje v sedem zakramentov, drugi ?a v dva ali tri ali nobenega; če eden veruje, da se morajo božje cerkvene zapovedi spolnovati, drugi se pa zopet ne zmeni za nje: *° je mogoče, da bi obadva prav imela? — Povej mi torej ti,
predragi moj, kateri si tako čudno moder, da praviš, da je vsak® vera dobra in zveličavna, če le človek po njej živi, kaj bi ti rekel ko bi bil gospodar, bi bilo li tebi vsejedno, če bi bili tvoji p°s*’ pošteni, ali tatje; če bi ti kaj delali, ali ne; če bi te goljufali in P° življenji stregli, ali	ne?!	— In če	bi bil ti hlapec,	in bi ti gospodar
rekel: veš kaj, jaz	ti ne	bom dal	50 gld. plačila,	kakor sva se p°'
godila, ampak samo 10 gld., zakaj pri meni je 10 ali 50 gld. vse* jedno! Ali bi bil ti s tem zadovoljen; ali bi bilo tudi tebi vsejedno • Prav gotovo ne! Pač pa bi rekel: ta človek ni več pri pravi pam^l Vidiš torej, tudi tak človek, kateri tako čudno o verah sodi in blodi da mu je vsaka vera dobra in prava, je, ali silno neveden, ali n«' spameten, ali pa hudoben! Zdrava pamet nam torej spričuje, da le ena vera more biti prava, resnična in torej zveličavna, kakor je rekel sveti apostelj Pavel: En Gospod je, ena vera, en krst. (Ef. 4, 5.)
2. In ta edino prava, edino zveličavna in Bogu dopadljiva ver® je ona, v kateri — čast in hvala Bogu! — živimo mi katoliški kri' stijani; le to je Jezus iz nebes prinesel in svoji sveti nevesti, svet* materi katoliški cerkvi učiti zapovedal, rekoč svojim aposteljnom Pre<^ svojim vnebohodom: Pojdite po vsem svetu in oznanujte sveti eva*1' gelij vsaki stvari.	Kdor	veruje .	. . Kakor tedaj	brez vere ni i®°'
goče Bogu dopasti	in se	zveličati, tako tudi brez	prave vere i>e’
ker Bog je večna resnica in ima le nad resnico dopadajenje, ne nad lažjo. To resnico nam je pa edino le Jezus iz nebes prinesel, kakor je sam rekel Pilatu: Jas sem v to rojen, in v to prišel na svet, da pričam resnici (Jan. 18, 37) t. j. da resnico oznanujem in j° s svetim življenjem in s čudeži potrjujem. Pri drugi priložnosti pa Je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k drugače, kakor po meni. (Jan. 14, 6.) Rekel pa je tudi sam o sebi' Kdor v Sina veruje, ima večno življenje: Kdor je pa Sinu neveri ne ho življenja videl, temuč jeza božja ostane nad njim. (Jan. 3,
Le po tej veri torej, katero je on učil, se more človek zveličati j® pogubljenja oteti, kakor se vidi iz teh, pa tudi iz sledečih njeg°vl besedi, ko govori: Kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako povišan hiti Sin človekov, da kdor koli vanj veruje, sc ne po9 temuč ima večno življenje. (Jan. 3, 14. 15.)
Kdor bi se pri tako jasnih besedah Sinu božjega še upal trd> da ga more še kaka druga vera zveličati, kakor Kristusova, »1' da je Bogu vsejedno, kako kdo želi k njemu priti, bi moral reči, da dve poti k enemu in istemu cilju vodite, če ste si tudi ^ tako navskriž! Kdor bi torej še rekel, da je vsaka vera prava
^eličavna, bi moral tudi reči, da se Bog več za resnico ne zmeni, a je nehal Bog biti; ker bi moral nehati biti Bog, če bi mu bilo 'Sejedno, ali se mu služi z resnico, ali z zmoto in lažjo! Torej vidite, a 'mam prav, če pravim, da je tak človek, kateremu je vsaka vera °“ra, nevernik, bogotajec, in grozen zaničevalec božje resničnosti, ~~~ al> pa grozen nevednež, nespametnež ali hudobnež!
In če bi bilo Bogu res vsejedno, kaj se veruje, kako se mu Uzi> zakaj je pa poslal svojega edinega Sina na svet? zakaj je s 0|,kimi čudeži potrjeval njegov nauk? in zakaj je Jezus svojim aP°steljnom tako priporočal le samo njegov nauk vsaki stvari
°Zr»anjevati ?!
, In kaj si hočemo misliti o toliko milijonih svetih mučencev, eri so za njegov nauk umrli? Morda so bili sami bedaki? In taki .. če bi bilo mogoče tudi po drugih verah se izveličati, ker bi m bilo treba preganjanja trpeti in življenja dati!
In če bi bilo vsejedno, v kateri veri človek živi in umrje, zakaj Pa naši predniki, pagani ali ajdje, zaslišavši evangeljske resnice, ZaPustili ajdovske vraže in zmote? Zakaj pa še dandanes toliko krivo-VeJ'Cev, nevernikov pristopa k naši sveti veri, če je vsaka dobra? In aaaJ niso najdli in še ne najdejo nikjer nobenega pravega miru in a°ja tudi sicer učeni možje, kakor le v naši sveti veri? Zato, ker
so
Je
ni
v
Je,
!§0(I ni nikjer resnice! Ker ni zveličanja v druzih verah, kakor rekel s svetim Duhom napolnjen sv. Peter: Da v nikomur drugem klicanja, in da nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, Caterem bi mi mogli zveličani biti, kakor v imenu našega Gospoda 'gUsa Kristusa. (Dj. ap. 4, 12.) Mislim in upam, da ste sedaj pre-fcani, kako abotno in pregrešno govore oni, ki pravijo, vsaka vera D°bra in zveličavna, da le človek po njej živi! a|. II- a) Eden ali drugi bi utegnil pri tem kake ugovore staviti, ^ Pa vsaj zvedavo povpraševati, češ, če je temu res tako, da se prav in všeč le samo v naši sveti veri more služiti, zakaj pa ^ Pusti, da se toliko krivih in lažnjivih ver po svetu trosi ? Mesto Pa na to precej odgovoril, te vprašam, povej mi, zakaj pa Bog
^ bi
toliko hudobnih in grešnih ljudi tudi med pravovernimi živeti? 2ak *•’ ^ ^ 1° rac* vec*el’ s‘ morda sam ec*en izmed onih: povej mi, ]>,a) te Bog na svetu živeti pusti? Ali si že pozabil, kaj je rekel ^stus; Pustitc oboje (ljuliko in pšenico) rasti do žetve, in ob času j e Porečem žcnjcem: Poberite prvič ljuliko, in jo povežite v snopke, b JC Scžge, pšenico pa spravite v mojo žitnico. (Mat. 13, 30.) V ‘Im modrih sklepih je, zakaj se tako godi. Bog je človeka prostega
vstvaril, da si lahko izbere in izvoli dobro in hudo, laž ali resni«0' da ga potem more plačati ali kaznovati po njegovem zasluženji ^ tudi hudobni bodo sodnji dan Boga poveličevali, ker bodo pričeval’ o njegovi neskončni resničnosti in pravici, ko bodo zavrženi.
b)	Drugi pa morda zopet misli, na svetu je toliko različnih v«r’ morda pa izmed vseh ni nobena prava! — Toda, dragi moj! Iz teg8, če je na svetu veliko lažnjivih ver, še ne sledi, da ni nobena pravS> saj je tudi na svetu veliko goljufov in tatov, pa zavoljo tega se vend°r ne sme reči in bi ne bilo res, da vsi ljudje goljufajo ali kradejo• Ravno zaradi tega, ker ljudje mnogo o lažeh in krivicah tožijo, vidi, da nekje mora biti resnica in pravica! In ker je veliko kriv’ ver, mora ena med njimi biti prava vera; ker je stvarnik sam vsa®1 v človeško srce tako močan nagib do resnice in sreče, mu je s te”’ tudi naznanil, da je nekje na svetu prava sreča in resnica, kat°r° bo najdel, če jo bo iskal, ker Bog se ne pusti samo iskati, amp8* tudi najti! Človek sam pa je preslab, da bi resnico najdel, kakor t0 vidimo nad ajdovskimi modrijani, kateri niso mogli izmodrovati, 0 kod so, zakaj so na svetu, in kaj jih po smrti čaka, kdo in kakoš011 je Bog, in kaj hoče, da naj store? Pa glejte! na vsa ta vprašanj9 nam naša sveta vera tako lepo odgovori. Ona edina je, ki nam k»Že naš pravi začetek! Ona edina je, ki nam pomaga iz teme zmot nevere priti do svitlega solnca resnice in trdnega spoznanja. Po 119 sv. veri Boga in njegove lastnosti prav spoznamo! Kratko, s pomo°j" naše sv. vere spoznamo: od kod smo, zakaj smo, in kaj nas po s«1" čaka! — Naša vera je edino prava, resnična!
c)	Pa boš morda rekel: poznam učene gospode, kateri Pft D' ne verujejo. — Dragi moj! Vera ne izvira samo iz učenosti, amp8 je dar božji; Bog nam svoje darove deli po svoji volji, kar en0”111 dfl, ne zadobi vselej tudi drugi! Nikar ne misli, da bi naša vera bila prava in resnična zarad tega, če nekaterim gospodom ni pov8e Zakaj jim vera ne diši, se lahko ugane iz njihovega življenja! Posvetna učenost in božja modrost se pa ne vjemate vselej; sic°r ^ bilo pa in je tudi še učenih gospodov dosti, kateri so bili in s0 .. močno verni! Vprašam te le, kaj pa hočeš s tem ugovorom? mar meniš, da bodo ti neverni gospodje učenjaki s svojo nevero t° pred pravičnim sodnikom božjim branili ali zagovarjali? Ali s0 zate trpeli in umrli? Njim bo samim enkrat trdo šlo, ker ne imeli nobenega izgovora, zakaj so vero proč vrgli, kajti Krist«8 j. rekel: Ko bi ne bil prišel in bi jim ne bil govoril, bi ne greha; sedaj pa nimajo izgovora za svoj greli (Jan. 16, 22.); «a"’r
J
^v°]jo svoje nevere in trdovratnosti. In danes pravi: Kdor ne veruje, bo Pogubljen! (Mark. 16, 17.)
bod
ti
d) Vtegnil bi me pa sedaj še kak radovednež vprašati: ali 0 torej vsi pogubljeni, kateri nimajo naše vere? Dragi moj, na
samo tako-le lahko prav kratko odgovorim: Ko bi sedaj-le tukaj me stopil kak nevernik, naj bi bil že te ali one vere, samo Prave katoliške ne, in bi me ti vprašal, ali bo ta človek zarad svoje 'ere Pogubljen ali ne? bi ti jaz ne smel naravnost reči: da bo po-t=ubljen, akoravno sem prepričan, da je	le	samo katoliška vera edino
Zvoličavna in prava;	kajti mi	obsodimo	le	zmoto, —človeka v zmoti
smemo precej	obsoditi,	zato ker	ne	vemo, če ni brez svojega
Molzenja ali krivde	v zmoti.	Kdor je	po	nedolžnem v zmoti, bodisi
Je tako močno neveden, da zmote spoznati ne more, ali da ni
da
imel
priložnosti resnico prav spoznati, ter da ni nikdar nič o Kri-Su in njegovi sv. cerkvi slišal, taki se ne prištevajo krivovercem, an}pak sv. cerkev jih prišteva svojim otrokom, svojim duhovnim j*d°m, ker ve, da bi oni gotovo dobri katoličani postali, ako bi bili k temu priložnost imeli. Taki zmotenci vtegnejo biti tudi v svoji Zadolženi zmoti zunaj svete katoliške cerkve zveličani, ne zavoljo kakor da bi bila njihova vera ali zmota vsejedno dobra in zve-Cavna, ampak zavoljo njihove nezadolžene zmote, katero bi precej ^Pustili, ko bi bili podučeni! Bog pa, kateri ve, ali so imeli pri-zu°st ali ne, resnico spoznati, in ali so imeli resnično željo tudi resQico sprejeti, jih bo lahko sodil, mi jih pa ne smemo!
Vse drugače pa je s krivoverci, neverniki, kateri so imeli ali niaJo še priložnost in priliko resnico spoznati in se je prepričati, pa '^ndar trdovratni v zmoti ostanejo, naj si že bodo potem luteranci, Padniki, judje ali turki, ali kakoršnikoli že, o njih veljajo besede: azunaj naše cerkve ni zveličanja! Kristus sam je rekel: 0 kdo cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grc-*ik. (Maj 18, 17.) — In ob drugi priliki je rekel: Kdor vas po-ws« (namreč aposteljne in njihove naslednike), mene posluša; in 0r vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje U)c0a, kateri me je poslal. (Luk. 10, 16.) Tacih trdovratnih krivo-,ereev in nejevernikov pa nikakor ne moremo opravičevati; po božji esedi bodo pogubljeni!
dov
d«
Kristijani, ker se tudi v sedanjih časih spolnuje beseda Gospo-a> ki je rekel: Vstali bodo krivi Kristusi iti krivi preroki . . . ^ bili zapeljani tudi izvoljeni; (Mat. 24, 24.) zato čujte in stojte
na straži, skrbno se varujte lažnjivih prerokov, kateri pridejo k v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi (Mat. 7, l5-)> t. j. tacih ljudi, kateri znajo priliznjeno in na videz resnično in pr'" kupljivo govoriti, da vstrezajo vam, vaši prostosti in napačni poželji' vosti, kateri vas pa v pogubljenje pripravljajo. Taki ljudje ne služij0 Gospodu, ampak svoji sebičnosti in grešni poželjivosti, ter zato za' peljujejo srca priprostih. Tacih se ogibajte in varujte, kakor vas svari sv. apostelj Peter rekoč: To najprej vedite, da bodo prišli sled#!1 dni goljufni zasmehovalci, kateri bodo po svojem lastnem požele#}* živeli. (II. Pet. 3, 3.) — In Bog je že tudi od nekdaj svaril Pre<* takimi zapeljivci, govori namreč po Mojzesu (IV. 6, 36.): Odstop$ od šotorov hudobnih mož, in ne dotaknite sc nobene izmed njih da se ne zapletete v njih grehe. In sveti Janez, kateri je bil sa®a ljubezen in se imenuje apostelj ljubezni, vendar močno in trdo svari, da se ne pečajmo z nevernimi ljudmi, ker pravi: Ako kdo k val11 pride, in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo, 1,1 ga nikar ne pozdravljajte; zakaj, kdor ga pozdravi, se njegovih l'11' dobnih del deležnega stori. (II. Jan. 1, 10 —11.) — Le premisli in prevdarite, kako bi vam bilo hudo, ko bi kdo prišel in vam vse vodnjake ostrupil, vsi bi pomrli, ali pa vsaj hudo bolehali; velik0 bolj strašni še, kot tak človek, so pa krivoverni ali slaboverni lju<3je’ kateri nam ostrupijo studenec žive vode: sv. vero! Kdor iz tacega okuženega studenca pije, mora umreti, zgubi večno življenje; zator»J se skrbno varujte in bojte brezbožnežev in njihovega govorjenja, strupenih gadov, kakor vas opominja tudi sv. apostelj Pavel: GWe' pravi, da ne zavržete njega (Gospoda), ki vam govori! Ako nawr^ oni (Izraelci) niso ubežali, ki so zavrgli njega (Mojzesa), ki jc ,,ci zemlji govoril; koliko manj bomo mi (ubežali), ako zavržemo iz nam govorečega (namreč: Sinu božjega!) (Hebr. 12, 25.) Amen.
Andr. Šimeneo-
2. Štiri kolesa Elijevega voza.
In Jezus se je vpričo njih vzdig11'*’ in oblak ga je vzel spred njih oči.
Dj. ap. 1, 9'
Vvoil. Sv. Lukež v današnjem berilu in sv. Marka v današnj«111 evangeliju nam povesta, da se je Jezus vzdignil v pričo svojih uče»ce' v nebo, kjer sedi sedaj na desnici božji. Oblak je vzel Jezusa sprC
°č* strmečih aposteljnov. Bilo je to na Oljski gori. Tam je hotel Zve-ličar izvršiti svoje očitno delovanje, kjer je pričel svoje britko trpljenje.
Znano vam je, da sta bila v stari zavezi preroka Henoh in j^ija naravnost vzeta z zemlje v nebo. (I. Mojz. 5, 24; IV. Kr. 2, 11.) ^a ^h dveh možeh najdemo predpodobo Kristusovega vnebohoda. 4*asti nam sv. pismo Elijev konec na zemlji popiše bolj živo. Bere Se> (kakor ste slišali včeraj), da se je Elija na ognjenem vozu odbijal z zemlje. Voz ima navadno štiri kolesa; torej je verjetno, da M je imel tudi Elijev, ali vsaj misliti si smemo tak voz.
Tudi nam vsem bo treba prej ali slej odpotovati z zemlje. In er ne moremo pričakovati, da bi nas Bog poklical k sebi na ravno takem vozu kot preroka Elija, moramo si v duhovnem oziru sami Priskrbeti tak voz, ki bo podoben onemu vozu. Štiri kolesa mora meti, in nobeno izmed njih se ne sme streti ali odleteti, sicer se Ognemo zvrniti v peklenski prepad. O teh štirih kolesih naj Va,n danes, v praznik Jezusovega vnebohoda in za spomin na pre-r°ka Elija nekaj povem.
Izpeljava. 1. Prvo kolo, ki mora biti pri našem vozu, je vera. a je neobhodno potrebna vsakemu, kdor hoče srečno dospeti v božje ra'jestvo. (Hebr. 11, 6.; Jan. 3, 18.; Mark. 16, 16.) Kakor so oči P°lrebne, da vidimo, tako vera, da se zveličamo. Vera pa nas more ^eličati le tista, ki jo je učil Jezus Kristus. Le On je pot, in resnica, življenje. (Jan. 14, 6.; Dj. ap. 4, 12.) Kdor živo vanj veruje, le a se vdeleži Jezusovega odrešilnega dela. (Jan. 3, 36.)
2. Poleg tega pa je treba tudi upanja. To zaznamuje drugo ® 0 na duhovem vozu. Trdno upati more le tisti, kdor sovraži greh.
18, 21.) Torej ti, skopuh, nečistnik, pijanec, ne moreš imeti l,Panja, <]a se zveličaš, dokler se grehu nočeš odpovedati, dokler o resnični pokori nočeš nič slišati. Izgledujte se v pokori po Ninivljanih, l’° Magdaleni, po desnem razbojniku, po izgubljenem pa skesanem
sinu. —
Obsegati mora naše upanje: Milost božjo, odpuščanje grehov,
***> življenje. Vprašajte se pri tem, ali se ne razteza vaše upanje ve P^večkrat bolj na časne reči: časni dobiček, posvetno srečo, dolgo lv'Jenje pa brez križev? Za take reči smemo le toliko prositi, kolikor ?? nam pomagljive, da dosežemo čeznaturne, da dospemo v nebesa. Tim. 6, 18. 19.)
„	3. Tretje kolo se imenuje ljubezen do Boga in bližnjega.
^aPoved ljubezni jo poglavitna. (Mark. 12, 30. 81.; I. Kor. 13, 2. 3.) a H°ga moramo biti pripravljeni odreči se vsemu: časnemu veselju, ^moženju, posvetni časti, in, če bi bilo treba, celo življenju.
Y tem nam daje prelep izgled sveta mučenica Suzana. " Ta devica je po svoji dušni in telesni lepoti tako slovela v Rimu> da jo je cesar Dijoklecijan svojemu sovladarju Galeriju namenil za ženo. Ko prejme njen krščanski oče Gabin od cesarja to naročilo, popraša Suzano, kaj ona misli o tem, rekoč: „Moja hči, ali si dobro spoznala ceno in prednost, da si nevesta Kristusova?" nnTako dobro mi je to jasno,““ odgovori Suzana, ,,„da so v primeri s tem vse p°' svetne krone ničeve."“ — Oče nadaljuje: „Kaj pa, ko bi si ti morala izvoliti cesarsko krono ali pa smrt zavoljo Kristusa?" „„Oh, moj oče,““ zakliče Suzana radostno, „„kako srečna bi bila, ko bi mi bilo danOi umreti iz ljubezni do onega nebeškega Ženina, ki je svojo presveto kri prelil zato, da me je odrešil! Škrlat me ne slepi, muka me ne straši!““ „To boš kmalu mogla dokazati," odvrne jej blagi oče ves ginjen in Jo opominja k stanovitnosti. In res! Njena ljubezen do ne' beškega Ženina je bila tolika, da je ni moglo omajati niti pretenje, nitj obljube in celo najhujše muke ne. Dijoklecijan je njo in očeta dal zapreti v ječo; slednjič so jo bičali in ji glavo odsekali v njeni lastni hiš'-Tako je bila okinčana z dvojno krono, s krono mučeništva in devištva-
Z ljubeznijo do Boga je nerazvezljivo strnjena ljubezen do bližnjega. Kdor spolnuje prvo zapoved natanko, drži se tudi drug6 zvesto. Zato božji Učenik sam pravi, da je druga prvi jednaka. Tako uči tudi sv. Janez (I. 4, 21.) in sv. Pavel nas opominja k čednostim, ki pospešujejo ljubezen do bližnjega. (Kol. 3, 8. 12.)
4. Četrto kolo, katero mora imeti naš voz, da srečno dospel0 v nebesa, zaznamuje stanovitnost v teh treh božjih čednostih, v veri, upanju, ljubezni. Sv. Janez v skrivnostnem razodenju (2, naznanja škofu v Smyrni: Bodi zvest do smrti, in ti bom dal kron0 življenja. Krona vsemu delu za zveličanje se postavi torej na zadDj0, Sv. Hijeronim pravi: Pri kristijanih sc ne gleda toliko im ga' čctelc, kakor na konec in na stanovitnost. Sv. Pavel je slabo pa dobro končal. Judež je dobro začel, pa njegov konec, izdajniko°> je bil strašan. Torej le tisti, kateri bo s sv. Pavlom stanovitno se bojeval do konca, bo prejel krono pravice. Hodite torej vedo0 jednakomerno in po jedni in isti poti proti nebesom, in noben veter
ali vihar ne sme omajati vaših dobrih sklepov!
Sklep. Z duhovnim vozom, ki ima taka štiri kolesa, bomo gotovo pripeljali tjekaj, kamor je dospel prerok Elija, in kamor se je današnji dan vzdignil tudi naš Gospod Jezus Kristus. Tak voz IiaS popelje brezdvomno tjekaj, kjer se no vidi več skozi zrkalo kakof 0 megli, ampak od obličja v obličje, tjekaj, kjer se bodo pravični svetih’ kakor solncc v kraljestvu svojega Očeta. (I. Kor. 13, 12.; Mat. 13 J J Bog daj, da bi bili tudi mi vsi, brez izjeme, med temi pravičnim1.
Amen.
Val. Bernik-
Šesta nedelja po veliki noči.
I- Posnemajmo aposteljne v spričevanji o Jezusu.
Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni.	Jan. 15, 27.
Sv. cerkev je vedno v hudem preganjanji od svojega začetka do ^bašnjega dne. To preganjanje je Jezus sam napovedal. Is shodnic ®0s bodo devali; ura celo pride, da ho vsak, kateri vas umori, menil, a Bogu službo stori. Ni bilo stoletja, v katerem bi se ne bilo to Prerokovanje Gospodovo na sv. cerkvi spolnovalo. če je bila semtertje cerkev kaj časa v miru, kmalo se je še hujše preganjanje zoper njo Rignilo. In tudi dandanašnje preganjanje sv. cerkve potrjuje resnico Rusovih besedi. Cerkev ima v sebi Kristusovega duha in ž njim °če tudi svet navdati. Ta duh je pa svetnemu duhu nasproti. Zato ®e bote obe moči vojskovali, dokler bo svet stal. To vam bodo storili, cr ne poznajo ne Očeta, ne mene.
Iz dveh vzrokov je Jezus nam in svojim aposteljnom napovedal 0 žalostno prihodnost svoje cerkve. Njim in nam hoče dati tolažbo, a ne obupamo, ako vidimo, da kdaj valovi tako naraščajo, da žugajo arko sv. cerkve potopiti. To pa sem vam govoril, da se spomnite, cadar ura pride, da sem jas to pravil. Kar je Gospod o svoji cerkvi spovedal, to nas ne more malosrčnih delati, ako vidimo, da se res £°di- Kakor vselej, tako naj tudi nas te Jezusove besede z zaupanjem n srčnostjo napolnjujejo v sedanjih bojih zoper sv. cerkev. Tirja pa 1,1 Jezus dalje od aposteljnovJn nas, da v teh nevarnostih in preganjanji Njemu spričevanje damo. Tudi vi bote spričevali, ker ste il °d začetka pri meni.
Preljubi! dolžnosti, ki jih imamo do sv. cerkve, se ravnajo tudi P° času, v katerem živimo. Kakor so v prejšnjih časih naši spredniki zidanje in lepšanje cerkva svoje premoženje obračali, tako smo tudi aQdanes dolžni po svoji moči in zmožnosti dolžnosti do cerkve spol-n°vati. -— iz zgodovine vidimo, da so se verni vselej tolikanj bolj Cerkve držali, kolikor bolj je bila napadana in preganjana. Kolikor Več. sovražnikov je imela cerkev na eni strani, toliko več in boljših ^'jateljev se jej je pridružilo na drugi strani. Če nam zgodovina ^'Poveduje o judih in paganih, katerim je bil nauk Kristusovega , ‘Za pohujšanje in nespamet; o grozovitnih cesarjih, ki so kristijanov ri prelivali; ako nam povč o krivovercih, ki so kakor volkovi čedo r,stusovo napadali in davili; o mogočnih tega sveta, kateri so v
neveri cerkev preganjali in zatirali; nam ve pa tudi povedati o sv. aposteljnih in junaških mučencih, kateri so o takih časih z besedo in celo s krvijo sv. cerkev poveličevali. Kaže nam sv. učenike in srčne spoznovalce, kateri so spričevanje dajali sv. cerkvi, jo zagovarjali in branili.
Tudi nam veljajo besede Jezusove: Vi lote spričevali, ker ste od začetka pri meni. Od začetka svojega življenja smo sprejeti v sv. cerkev Jezusovo; ona in naš Zveličar sta z nami vse dni našega življenja. — Jezusu tedaj spričevanje dati, je sveta dolžnost našega življenja. Katere so pa dolžnosti, ki jih imamo dandanes do sv. cerkve? Da me bote ložje razumeli, vam hočem pokazati aposteljne v zgled-kako moramo Kristusu spričevanje dajati:
Kakor aposteljni moramo tudi inivsebi nositi L v svojem srcu Kristusovega duha; 2. v svojih ustih Kri' stusovo besedo; 3. v svojem življenji Kristusov® ži vijenj e.
I.	Sedanji čas je zelo podoben času aposteljnov in prvih kristjanov ; tedaj moramo tudi tako Kristusu pričati, kakor aposteljni’ Aposteljni so nasproti stali paganom in nosili so v svojem srcu d u 1*a Kristusovega in so hoteli ž njim tudi pagane navdati. Sv. Peter-revni ribič, pride v Rim! Gre po ulicah, vidi velikanske palače — tempeljne malikov — noše iz vseh krajev sveta — mogočno gospod®’ Ali Peter se za vse to ne zmeni. Druge misli ga navdajajo. Kliče si v spomin nauk Jezusov: Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svet^ Svet preide in njegovo poželenje; kdor pa voljo Božjo stori, ostai& vekomaj. On nosi v sebi Kristusovega duha in ničesar bolj ne želi-kakor s tem duhom tudi pagane napolniti.
Ravno tako so šli tudi drugi aposteljni po svetu, vsi napolnj®nl s Kristusovim duhom, kateri jih je vnemal z nepremagljivo srčnostj® in z neugasljivo gorečnostjo.
Ta duh Kristusov mora tudi nas napolniti, ako hočemo praV‘ kristijani biti. Tudi mi moramo o njem pričevati. Ta duh Kristus®' je naše rešenje med hudobnim svetom. Uči nas vse posvetno zal'*' čevati, navdaja nas z drugimi mislimi in željami, kakor duh tega sveta in greha; on nas povzdiguje k boljšemu upanju. Le ako sm® popolnoma prešineui od tega duha, potem smo pravi učenci Jezusovi-Kdor ne nosi v sebi duha uboštva, krotkosti in ponižnosti, ljubezni ]0 sprave, dobrotljivosti in usmiljenja, vsega Kristusovega duha, kak® nas ga je Kristus v sv. evangeliju učil, ne zasluži imena kristija°'
'259
bi se še toliko bahali, kako verni da smo, ako pa ni duh Kristusov v nas živ, je vse to laž in hinavščina.
Kako bo pa kdo napolnjen s Kristusovim duhom, ako ga ne Premišljuje, ako se ne trudi ga čedalje bolj spoznavati? Tri leta je bil Jezus pri svojih učencih, da bi jih s svojim naukom in z duhom s°£uanil. Svetega Duha jim je poslal, da bi še bolj spoznali njegovega ^nha in se ga stanovitno držali. Kako pa mi? Malo smo bili v svoji mladosti podučeni in potem hočemo le po svojem duhu in po duhu ^ga sveta živeti. Ali se bomo čudili, da jih je dandanes tako malo 8 Kristusovim duhom napolnjenih, ker ga še ne poznajo ne! Cerkev Pač tega ni kriva, ona opominja, svari, prosi, uči. Ali govori tolikrat *e gluhim ušesom. Njen glas je glas vpijočega v puščavi; ta glas 8vat zaničuje, zasmehuje. Kadar se v poznejših letih strasti v človeku ^budijo, zginejo vsi vtisljeji prve krščanske izreje; in duh tega sveta 'u greha gre z vso močjo v dušo takega človeka.
Mi pa hočemo v sebi zvesto ohraniti duha Kristusovega, po-^lušati božjo besedo v pridigah in krščanskih naukih in pobožne bukve pridno brati. Kristus je rekel, da je nebeško kraljestvo podobno kvasu, ki (ja je . . . Da, kakor kvas predela vso moko, v katero se Zarnesi, tako naj Jezusov nauk Kristusov duh prešine, prenaredi in Prenovi naša srca! Kakor pravi kristijani — učenci Kristusovi — z'yimo v tem hudem času, in držimo se trdno Kristusovega duha!
II.	Kjer je pa duh Kristusov živ, bode tudi zunanje se kazal. Kar le v srcu, tudi rado iz srca pride — z besedo: Kdor bo mene pred Svetom spoznal, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki v nebesih. Kdor bo mene pred ljudmi zatajil, ga bom tudi jaz utajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Ker s srcem se veruje k Pravičnosti, z ustmi pa se priča v zveličanje. Sv. Pavel govori: sramujem se sv. evangelija, ker moč Božja je njemu, kateri v vanj veruje.
To spričevanje je posebno dandanes potrebno, ker se nevera zelo vzdiguje, ker je veliko ljudi zelo boječih. Tu je dolžnost Vsakega kristijana z besedo Jezusa v ustih nositi in brez strahu ga ^Poznati, da s tem dobre razveseliš, slabe potrdiš, sovražnike pa U8ramotiš. V takih zadevah zvesto verovati in tiho molčati in trpeti, De pomaga, ampak možko se je treba potegniti za resnico. — Srcem se veruje v pravičnost, z besedo pa se priča v zveličanje! Kako lep zgled nam v tem dajejo sv. aposteljni! Glejte, ko so Sv> Huha prejeli, kako neprestrašeno pred zbrano množico stopijo in ža Kristusa govorijo! Prvi se oglasi njih prvak sv. Peter: Možje
Izraelci! poslušajte te besede: Jezusa Nazareškega, kateremu je Bog med nami dal spričevanje z deli, s čudeži in z znamenji, ste P° rokah krivičnikov na križ pribili in umorili. Njega je Bog obudil častitljivega. Mi vsi smo tega priča .. . Velikansk je bil vtis Petrovega govora. Enako navdušeno so oznanjali Jezusa tudi drugi aposteljni-Veliki duhovni so jih dali zavoljo Jezusa s šibami tepsti, in jim zapovedali, ne več govoriti v Jezusovem imenu. Oni pa so šli vesel» izpred zbora, ker so bili vredni spoznani zavoljo Jezusovega imeno zasramovanje trpeti; toda učiti niso nehali!
Komu niso znane besede, ki jih je govoril sv. Štefan prvi mu' cenik, mladenič poln milosti in svetega Duha, pred velikim zborom v Jeruzalemu! Tako čedno se odgovarja, da ga je bilo videti, kakor angelja Božjega. Svojim sovražnikom naravnost resnico pove, da mu krivico delajo, kakor so jo od nekdaj vsem pravičnim služabnikom Božjim delali. To slišati so se tako stogotili, jeza jim kipi, z zobmi škripljejo in se nad sv. Štefana vzdignejo. — Glejte sv. Pavla p*‘e(l grškimi modrijani! Uči jih novo, do zdaj neznano resnico. Nepr®' strašeno govori za Jezusa. Govori pred rimskim poglavarjem o čistosti, o pravici, o sodbi. Tako očitno in neprestrašeno pričajo vsi drug* aposteljni za Jezusa.
Spričevanje aposteljnov pa tudi nas uči, kako moramo Kristusu z besedo pričati. Aposteljni so neprestrašeni pričali. Oni so vedel*, kaj so bili judje Jezusu storili; vedeli, da tudi njih druzega ne čaka. ako bodo dalje v tem imenu učili. Tepeni so že bili. Ali to je bil° še le začetek večjega trpljenja. — Njih srčnost je stanovitna. bojijo se trpljenja, ne smrti. O kako malo smo pa mi aposteljne*0 podobni! Tebe je dostikrat sram se pokrižati, se odkriti in očitn° moliti, če sovražniki zoper sveto vero govorijo in sv. reči zasmehujej0’ te je zopet sram ali strah za sveto vero se potegniti; rajše molč& kakor da bi Kristusa spoznal, ali se pa še celo smejaš in za drug**11 potegneš. Spričevanje aposteljnov je bilo tudi spoštljivo. Nikjer ne kažejo jeze, sovraštva, hudobije, opravljanja — ampak le s prija***0’ lepo besedo iščejo sovražnike prepričati in za resnico pridobiti. Kr0^' kosti in ljubezni polno je njihovo govorjenje. Po zgledu apostelj**0' se mora ravnati, kdor hoče z besedo Kristusu spričevanje dali. ne ravna sovražno, naj ne napada osebe sovražnika ne njegove#4 imena. Pred vsem drugim pa imejte ljubezen, katera je vez pop01 nosti. Reč, za katero se bojujemo, je sveta, strast bi ji le škodoval’1;
Predragi! kristijani se imenujemo tudi vojščaki Kristusovi, se moramo o vsaki priliki potegniti za čast in slavo svojega kralj® 1
njegovega kraljestva, neustrašeno in stanovitno mu spričevali j e dajati.
III.	Najlepše spričevanje bomo pa dali Kristusu, ako lepo živimo. Samo vednost in besede malo izdajo, ako jim je življenje naše nasproti. Poglejte aposteljne! Ko svetnike vse častimo. Ko svetniki so živeli na zemlji med hudobnimi ljudmi. In kakšne čednosti so jih zaljšale! Berite le njihovo življenje. Sv. Peter goreč spokornik! S v- Pavel gori najčistejše ljubezni do Jezusa! Sv. Andrej go-v°ri dva dni s križa, na katerem je imel umreti; on je do zadnjega zdihljeja razkačeno ljudstvo prosil, da naj se zdrži vsega upora. Sv. Janez sloni na Jezusovih prsih zavoljo angeljske čistosti. Sveti Jakob je imel žulje na kolenih od molitve. Tako vsi drugi aposteljni.
jim je dal moč čudeže delati. Več so jih z lepim življenjem Kristusu pridobili, kakor z besedo.
Kdor hoče Kristusu dati dobro spričevanje, mora tudi ravnati P° njegovem zgledu. K temu Jezus pogostoma opominja: Naj sveti Vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in hvalijo Očeta, kateri je v nebesih. Zgled sem vam zapustil, da kakor sem jaz storil, tudi vi storite. Kdor ne hodi za menoj, mene ni vreden. — Imejte tepo življenje med neverniki, da ko vas obrekujejo, kakor hudodclnikc, vidijo vaša dobra dela, in Boga časte dan obiskanja. Prosimo vas !w spominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, da kakor ste od nas $rejeli, kako da vam gre živeti in Bogu dopasti, tako tudi živite, ^a ste čedalje bogateji. Z lepim življenjem bomo najbolj pričali resnici. ^ara> kjer je lepo življenje, ni laži ne krivice. — Kakor se drevo po Sadji spozna, tako se spozna človek po dobrih delih. — Poglejte na Prve kristijane, oni so preganjavcem rekli: Glejte naše življenje. Med nami ni nobene pregrehe, ne hudobije, ne strasti, ne goljufije, ne Kr>vice. Edina naša pregreha je ta, da smo kristijani. Razun tega nana ne morete nobene hudobije očitati. Mi nikomur krivice ne sto-r'rn°» mi vse ljubimo. Iz našega življenja lahko spoznate, kako sveta niorft naša vera biti. Tako moramo tudi mi z lepim življenjem Kri-shisu pričati. Sveto življenje kristijanov je čast in slava Kristusova. ^amo življenje Kristusovo se nad nami kaže, ako po njegovem zgledu ž'vimo. S čednostmi svojega življenja njega poveličujomo. čudeže, ki So jih aposteljni delali, da se je sveta vera hitreje širila, mora namestiti naše lepo in pobožno življenje, s katerim bomo sv. cerkev "a zemlji poveličevali.
Zakaj pa je bilo življenje aposteljnov tako sveto in izgledno? aI°, ker je njih srce ogrevala sveta ljubezen do Jezusa, ker je njih
dušo prevzemal duh Kristusov! Predragi! tudi pri nas ne more drugače biti. Kdor ima duha Kristusovega, kdor je z vernim srcem sprejel njegove nauke, kdor je svojo dušo željno napajal v studencu njegovih milosti, v svetih zakramentih, ta mora postati dober človek in ne more drugače, kakor lepo živeti.
In le tedaj bode naše ostro spričevanje drugim kaj koristilo, ako bodo videli naše lepo življenje. Zato opominja Kristus: Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in hvalij0 vašega Očeta, ki je v nebesih.
Predragi, upam, da vam je zdaj jasno, kaj se pravi Kristusu spričevanje dajati, pravi se: po njegovih svetih naukih in zakramenti!1 njegovega duha se navzeti, pogumno, goreče, stanovitno in vselej dostojno za njegovo čast se potegovati, pa z lepim življenjem bližnjemu lepe izglede dajati in sebi nebesa služiti. Tako so aposteljni ravnali' Ako hočemo kdaj z aposteljni se v nebesih veseliti, dajajmo po nji' hovih izgledih ves čas svojega življenja spričevanje Kristusu! Amen
f Štef. Gnezda.
2. Razodenje božje.
Duli resnice, kateri od Očeta izhaja, on bo pričeval o meni. Jan. 15, 26.
A 1. Ko je Jezus na zemlji hodil in učil, so ga nekateri z* Boga spoznali, drugi pa tudi ne. Zato vpraša svoje učence, kaj p1*8' vijo ljudje o Sinu človekovem, kdo je? . . . Koga me pa vi imenujete? In na to sv. Peter v imenu vseh tovarišev izpove in reče' Ti si Kristus, Sin živega Koga. (Mat. 16, 16.)
2.	Da je pa Jezus res tudi Bog, je razodel ob svojem spre' menjenji na gori Tabor (Mat. 17, 1—9) in nebeški Oče nam sam spričuje, govoreč: Ti si moj ljubljeni Sin, nad katerim imam d°' padajcnjc. (Mark. 1, 11.) To veselo resnico, da je Jezus pravi Bog-nam sv. Duh v katoliški cerkvi vedno razodeva in spričuje, kakor j0 mili Jezus sam obljubil, govoreč: Duh resnice, kateri od Očeta ti' haja, on bo pričeval o meni. (Jan. 15, 26.)
3.	Jezus prerokuje apostolom preganjanje, zaničevanje. (J811, 16, 2—4.) Hudobneži so apostole preganjali, morili zarad naukov, mi pa vse za resnico imamo, kar je Bog razodel, kar je Jezus učih kar so apostoli pridigovali, in kar nam Jezusova cerkev razlaga. N»^8
Tera se naslanja na razodenje božje. Zato pomislimo danes na kratko: bodenje božje: 1. nekdaj; 2. še zdaj.
B i. Razodenje je prikazen Boga, ko se je ljudem prikazal v ^•Bjivi podobi, da je učil, svaril, a) Je mogoče to razodenje, ker Vsegamogočni Bog se zamore vidljivega storiti ... In od naše strani •}e Potrebno; sicer bi bili ostali nevedneži, pogubljeni, b) Bog se Je resnično razodeval: Adamu (I. Moz. 3, 9), Abrahamu (I. Moz. 18), akobu, Mojzesu, e) Svojega Sina, Jezusa, pošlje! In ta se je včlo-Ve^'l • . . Taje moj preljubi Sin; njega poslušajte. (Mark. 9, 6.) Je učil; sčudeži potrjeval; vse potrebno razodel. Tako piše sv. apostol Pavel: Obilno iti različno je nekdaj Bog govoril očakom po prerokih;poslednjič, dni, nam je govoril po Sinu, katerega je postavil dediča vesolj-p0 Icaterem je stvaril tudi svet. (Hebr. 1, 1—2.) Ravno tako §°vori o razodenju božjem sv. apostol in evangelist Janez: V začetku K bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. n beseda je meso postala iti med nami prebivala, in videli smo ^n° čast, čast kakor edinorojenca od Očeta, polna milosti in resnice.
4 an- 1, 14.) Tako se je Bog razodeval, ljudi učil, za nebesa pripravljal ; pa Bog se še razodeva; sv. Duh pričuje, širi božje nauke ,	2. še zdaj. Učeni brezbožneži zavržejo vse verske nauke rajše,
aaor bi na Boga in njegovo razodenje verovali; mislijo: Boga nisem v'^el, tudi ne verujem! Kako norsko je to ! Starega očeta in stare damice tudi nisi videl, ali jih morda ni bilo? Se mnogi ne vidijo e^a ne matere svoje: ali pa smejo reči, da jih ni bilo? Papeža in ^nda še cesarja niste videli; pa kdo bi se zblaznil reči, da ni pa-^e*a- da ni cesarja? — Sled Boga — in razodenja božjega vidimo Vsakdan. Milo solnce, spomlad, zlasti krasni majnik . . . Bog mimo ®re> se nam razodeva še zdaj. Posebno pa nam sv. cerkev oznanuje |az°denje božje: a) Razpelo ali sv. križ; je pridigar . . . kaže TPljonjo Jezusa Kristusa . . . Sega do Kalvarje: Res, ta je Sin božji! park. 15( 39.) Svetniki so radi gledali. Janez od križa, Alojzij, p eJ krono, rane, roke, žreblje. Bog, tvoj Zveličar se ti razodeva.
Presveto rešnje Telo. Križ nam je le ganljiv spomin nekega razodenja, v presvetem rešnjem Telesu pa se nam vedno ra-ž0(leva živi Bog, resnično — osebno . . . Koliko veselje, ko molimo p ^ njim; kolika tolažba, ko se Jezus pri sv. obhajilu prikaže: j0']tc jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta! zdravim v cerkvi, bol-’k°m doma! Tako se Jezus, Bog, še zdaj razodeva! Prihajajte ga
gledat.
molit
če mu zvesto služimo, se nam bo vekomaj razodel
14 e b e s i h. Zdaj gledamo, kakor v uganjki, takrat pa od obličja v
obličje. (1. Kor. 13, 12.) V nebesih sledijo Jagnjetu, kamorkoli gr°-(Razod. 14, 4.) Šel je v nebesa stanovanje pripravljat. . . pride p° nas . . . Čaka nas vesela domovina . . . Tako je Jezus učil; to nam spričuje sv. Duh, ki nam daje vse to za resnico imeti... po nebesi hrepeneti in se jih veseliti. Sv. Alojzij: „Veselim se tega, kar mi pravite, da bom skoro umrl, ker v hišo Gospoda pojdem!"
C) Služimo lepo Bogu! ne dajmo se od ljubega Jezusa odtrgati — tako milo se nam razodeva v goreči ljubezni v altarske® zakramentu; v goreči ljubezni na sv. križu. O le kaži se nam, lju^' Jezus; še v smrti se nam razodeni in prikaži; in kar tukaj verujem0’ to naj gledamo v nebesih na vse večne čase. Amen.
Simon Gaberc.
Binkoštna nedelja.
Kaj so aposteljni sprejeli od sv. Duha in kako so se pripravljali zanj.
Tolažnik sveti Duh pa, katerega ho poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse in opomnil vsega, karkoli sem vam rekel.	Jan. 14, 26.
Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus je pred svojim vneh° hodom svojim učencem obljubil poslati svetega Duha, učenika *" tolažnika, kateri jih bo učil vsega in jih opomnil vsega, karkoli od njega slišali ali pri njem videli. — Po vnebohodu Jezusovem s° zavoljo njegove obljube aposteljni z gorečimi željami svetega D11*19 pričakovali: zapro se v neko hišo v Jeruzalemu in neprenehoma ' ljubezni in edinosti molijo in prosijo svetega Duha. Deseti dan P11 po vnebohodu in petdeseti po vstajenju Jezusovem, ko so bili še vs' pri molitvi zbrani, se naenkrat vzdigne šum, kakor vihar na privrši v hišo, kjer so bili, in vso napolni. Prestrašijo se apostelj1’1 in ko svoje roke in oči proti nebu obrnejo, ugledajo ognjene plam°,ie’ jezikom podobne nad svojimi glavami se raztrniti in obstati. V& f bili sedaj svetega Duha polni, in naenkrat vsi drugačni ljudje; *!* kakor je sveti Duh v koga dal, so mnoge jezike, ki se jih niso u°' govorili in na glas božja tolika dela povzdigovali. — Katoliška cerk0' nas današnji dan tega čudeža opomni in nam veleva zlasti djmeS

Prihod svetega Duha hvaležno premišljevati. Spolnimo sedaj voljo sv- cerkve, svoje ljube matere, in držimo se tega, kar nam sv. pismo Izpoveduje o prihodu svetega Duha. Poglejmo 1. kaj je prihod Sv®tega Duha storil pri aposteljnih in 2. kako so s e aposteljni pripravljali na prihod svetega Duha. Prro nas bo učilo, kako potrebna je tudi nam pomoč sv. Duha, in dr»go, kako se moramo zanjo pripravljati. — To vredno in k vašemu Pridu razložiti, je meni kakor vam pomoči svetega Duha treba, torej 'z srca zdihnimo: Pridi sveti Duh, napolni srca svojih vernih! Pridi Sveti Duh, vodi, podpiraj in potrdi me!
I. Ako le povrhoma v sv. evangelij pogledamo, vidimo, da so ^rii aposteljni le toliko nevedni in slabi, predno so svetega Duha Prejeli. — Jezus jim je pač moral desetkrat kako reč povedati, predno So jo umeli; in ko so jo umeli, je dostikrat niso mogli verovati. Sami Diso vedeli, kaj bi si o svojem Učeniku in Gospodu mislili; večkrat Pm je torej Zveličar očital, da ne poznajo ne njega, ne njegovega j*ebeškega Očeta. Če jim je o svojem kraljestvu govoril, so si mislili e posvetno kraljestvo, časno veličastvo. Če jim je kaki božji nauk, aso čeznatorno resnico oznanoval, so jeli z ramami majati, ga po-Praševati, tako da je moral dostikrat njih nejevero, nespamet in nežnost svariti, ter bi bil pač vso potrpežljivost zgubil, ko bi ne bil Mezen sama. — Niso pa bili samo po pameti, temuč tudi po svojem Srcui po svoji volji slabi. Marsikako napačnost so imeli nad seboj; Pričkali so se med seboj, kdo izmed njih da je večji; večkrat so se Prenaglili in hitro so bili razsrjeni; precej so bili pripravljeni ogenj 'Cati iz neba, ako	ni bilo kaj	po njih	volji. Zdaj so bili	pregoreči,
*daJ preboječi. Na	gori Tabor,	kjer se	jim je Jezus v svoji nebeški
Casti pokazal in se pred njimi spremenil, so hoteli ostati in šotore krediti; na Oljski gori, kjer bi bili mogli čuti in moliti, so podreja*; ko je bil njih Učenik vjet, so vsi zbežali in ga zapustili. Celo eter, močni in ognjeni Peter, ki je bil zmiraj najbližje Zveličarja, 1 J® videl njegove čudeže, ki je trdil, da hoče tudi on ž njim v iti, tudi Peter, ki je z mečem mahnil, ko so njegovega Učenika 'n čospoda popadli, je bil silo slab. Revna dekla mu reče: Ali nisi 'ld' h eden izmed	njegovih učencev?	Peter taji, priseže	in se za-
*ekuje trikrat, da	ni njegov	učenec	in da tistega ne	pozna, s
,aterim je vendar tri leta hodil in bil priča vseh njegovih čudežev 1,1 božjih del. — Tako nevedni, tako slabi so bili učenci pred pri-°d°tn svetega Duha!
Vsi drugačni pa so bili, ko je sveti Duh nad-nje prišel in napolnil z darom modrosti in močne ljubezni. Zdaj so vse umeli, k8f jim je poprej njih Učenik in Zveličar pripovedoval o svojem trpljenj8 in smrti. Zdaj je bilo naenkrat vse svitlo v njih pameti in duši, zdaj je bila vsa nevednost, boječnost, zmota in nejevera od njih pregnana. Ravno tisti dan, ko so prejeli svetega Duha, oznanujejo neprestrašeD' Jezusovo vero vpričo veliko tisoč ljudi in sicer s takim pogumom* da se vsi, in njih je vendar veliko bilo, ker so judje iz vseh kraj°f sveta v Jeruzalem prišli na binkoštni praznik, niso mogli dovolj na-čuditi modrosti in ukom aposteljnov, kateri so le neučeni ljudje nizkega stanu.
Peter, pred prihodom sv. Duha tako slabi in prestrašeni Peter, se vstopi na neko višje mesto na trgu in potrjen od sv. Duha govori čuda, oznanuje sveti evangelij in vpričo vseh poslušalcev spriča, d* je Jezus božji Sin. Ta Petrova pridiga je tudi ljudi neizrečim omehčala; veliko ljudi ga je ubogalo in še tisti dan se jih je okoli tri tisoč spreobrnilo, da so Jezusovo vero sprejeli in se dali krstiti-Tudi drugi aposteljni se niso nič več dali v svojem visokem poklicU opovirati; razšli so se po vsem svetu, povsod so oznanovali Jezusa križanega, če tudi so jih zavoljo tega v železje kovali, po ječah z8' pirali, neusmiljeno pretepali in poslednjič umorili. Tako močne >n tako srčne, tako polne znanja, modrosti in uma je storil sveti Duh aposteljne.
Ali ne potrebujemo tudi mi, krščanski poslušalci, svetega Duh* in njegove milosti, modrosti, uma, ljubezni in božjega strahu? Goto'0 ga potrebujemo tako in še bolj, kakor so ga aposteljni potrebovali' Urez milosti sv. Duha ne moremo nič dobrega, nič zasluženja vrednega storiti; še celo kaj dobrega misliti ne, kakor apostelj govori. Pr8V podobni smo leto staremu otroku, ki se hoditi uči; komaj iz r08® puščen, že na tleh leži; če smo le, kar bi z očesom trenil, od sveteg8 Duha zapuščeni, pademo in v mnoge grehe zabredemo. Vsi s1”0 slabo stvari, izmed vseh najslabši pa je, kateri svoje slabosti ne p°zllfl in se trdnega šteje. Po izvirnem grehu smo toliko nagneni v gr^1; čutimo, kakor sv. Pavel govori, postavo v sebi, hi je pa božji post*1®1 naravnost nasproti: to je, naša poželjivost, naše meso, naša voli8 se vedno ustavlja pameti, veri in božji in to dobro storiti, tega in tega greha en sam pogled, ena sama beseda, prva
podere vse naše lepe sklepe. Oh, kako _______ _____ _______ ______
če brez božje pomoči še kaj dobrega misliti ne moremo, kako še le
volji. Če stokrat sklenem0 se obvarovati: že dostikra skušnjava ali bližnja priloži'03
£111 n nnln 17 rt 71 (1 n r rti rt ll i 1 —— l8
se bomo toliko skušnjavam, ki se nam povsod nastavljajo, toliko sodnikom, ki vedno v našo dušo preže, v bran postavili in jih užugali? Z božjo pomočjo nam je vse storiti mogoče; kar je nemogoče ljudeh, je mogoče pri Bogu. Slab, reven, govori sv. Pavel, sem Sa>n po sebi, močan pa po tistem, kateri me podpira in mi na strani če mi Bog pomaga, pravi kraljevi prerok, bom lahko visoke tidove preskočil in brez škode po kačah in modrasih hodil, vse ne-varuosti premagal. Tudi nas zamore božja milost v vse drugačne Judi spremeniti, kakor je današnji dan sveti Duh aposteljne in učenee ospodove prenaredil. Oh kaj, ko bi se tudi nad nami to zgodilo! al> ko bi tudi v nas sveti Duh prišel in nas v boljše ljudi prestvaril! utovo bo prišel, če se zanj tako pripravimo, kakor so se aposteljni. II. Aposteljni so današnji dan svetega Duha prejeli, ker so Zai|j prosili z edinostnim, s čistim srcem, s stanovitnostjo in go-rei;Dostjo.
1. Prosili so z edinostnim srcem, to je s srcem polnim ''dinosti in ljubezni, kakor bratje in sestre, kakor otroci enega Očeta, ateri je v nebesih. Tako jih je Jezus moliti učil. Rekel jim je, kader golite, recite: Oče naš, ne moj Oče. Prosite, daj nam vsakdanji 7® • . . odpusti nam naše dolge itd., s tem jih hoče opomniti, da naJ eden za druzega, vsak za vse, in vsi za vsacega molijo; ker so .,8* Hožji otroci, in se morajo vsi kakor bratje in sestre med seboj JUbiti. Jezus jim je nekikrat prav očitno povedal, da, če imajo v Sv°jein srcu kaj zoper bližnjega, naj nikar moliti ne začenjajo, ker 8otovo ne bojo uslišani. — Torej, pravi sv. pismo, da so prosili svetega Duha z enim srcem, vsi z združeno edinostjo in eden za Pizega. Tako, ljubi poslušalci, moramo tudi mi v ljubezni in edinosti, ak°r otroci enega Očeta, ki se med seboj srčno ljubijo, ne le sebi a,11pak vsem, nebeškega Očeta prositi vsega, kar je dobrega, posebno ^a Pomoči sv. Duha. — Kdor s sovražnim srcem prosi, kdor zoper Mojega bližnjega piko v srcu nosi in mu poprej ne odpusti, tisti naj ^tev pusti, ker bi tako zastonj molil. Sveti Duh je Bog ljubezni,
. ln°sti in mjru; zato je nad aposteljne prišel v podobi ognjenih laikov; ogenj pomeni ljubezen do Boga in bližnjega. Kjer je sveti > tam je ljubezen; in kjer je ljubezen do Boga, tam mora tudi JUkozen do bližnjega biti; kjer te ljubezni ni, tam ni sv. Duha.
•	2. Aposteljni so s čistim srcem prosili. Pri zadnji večerji jim
e 'lozus rekel: čisti ste, toda ne vsi. Takrat je bil še Judež, izda-a ®e med njimi, — sedaj pa je bil že mrtev, in vsi drugi so bili l8*‘- Sveti Duh je prijatelj čistih duš; tje gre, kjer je čisto srce;
18*
pri aposteljnih je najdel čisto srce in zato je vanj šel. Ko je P° strašnem potopu, s katerim je Bog svet pokončal, Noe videl, da vode upadajo, spusti, preden sam iz barke stopi, goloba iz nje, da bi zvedel, ali je že kaj živeža za živali na zemlji. Golob hitro izleti, P8 ker je bila zemlja še vsa z blatom in drugo nesnago pokrita, se d' imel s svojo čisto nožico nikamor vsesti in precej spet v barko Pr*' leti. Sveti Duh, kateri se je pri Jezusovem krstu v podobi golob* prikazal, je Dub čistosti, in zato, kakor modri govori, ne gre v srce, Ici je s blatom greha omadeževano. — Ako tedaj, ljubi moji, prosite za svetega Duha, morate poprej svoje srce očistiti, — morate popre) napuh, nečistost, nevoščljivost, pijaučnost, jezo iz svojega srca, kakor nesnago ali smeti iz hiše, pomesti in potrebiti, sicer ne more v va*e srce priti in v njem prebivati, ker sveti Duh je čisti Duh in vS° nečednost in nečistost sovraži.
3.	Aposteljni so molili s stanovitnostjo in niso nehali; dokler sveti Duh ni nad nje prišel. Po Jezusovem vnebohodu so bdi deset dni v molitvi zbrani. — Učimo se iz tega, večkrat za sveteg8 Duha prositi. Saj smo vsak dan, vsako minuto njegove pomoči P°' trebni, torej tudi vsak dan, posebno pa, kadar smo v sili in nadlogi; kadar je naša vest nepokojna, naša pamet zmotena in naše srC® prepobito, molimo; — molimo posebno, kadar smo v kaki skušnjavi v nevarnosti, v priložnosti, kak greh storiti.
Čudimo se večkrat, da so tudi med ljudmi nizkega stanu, ^ še brati ne zuajo, ki malokdaj kaj lopega slišijo, ki imajo zmiraj ob° roki polni dela, dostikrat nekatere tako pobožne duše, da tako dobrot kakor kateri prav učeni, vedo, kaj je pravo in zveličavno, in kaj ni praV°; in da so ob vseh svojih bridkostih in stiskah tako potrpežljivi i*> vf' v voljo božjo vdani. Čudimo se, da si nekateri ljudje v sredi ogoja skušnjav, v najhujši nevarnosti greha, katere se pa ogniti ne morej0; vendar svoje srce ohranijo čisto in neomadeževano. Toda ne čudil* b* se, ko bi premislili, da so to le take duše, katere s svojo prosto sicer’ vendar pa stanovitno molitvijo Boga za njegovo milost prosijo. Sv** Duh sam je učenik, tolažnik in varuh teh duš.
4.	Aposteljni so tudi goreče molili in v resnici. Goreče Pa in s pravo resnico tisti moli, kateri tudi od svoje strani toliko sto*1* kolikor je v njegovi moči. Božje milosti no bomo prejeli, če druzeg** ne storimo, kakor da za njo prosimo. Tudi za njo prizadjati se *'' z njo vred delati moramo; to je poglavitna reč, in ta se vendar Pr dosti ljudeh pogreša. Veliko jih misli, da bo sveti Duh vso saffl brez njih storil; pa to je zmota. Človek mora tudi svoje storiti- ^
r°siš, da bi sveti Duh s žarki svoje milosti tvojo pamet razsvetlil, ^a bi grdoto svojih grehov spoznal, jih obžaloval in zapustil. To je Prav, pa stori tudi ti svoje; poslušaj pridigo, krščanski nauk, božjo esedo; s tem boš greh spoznal in zvedel, kako se ti ga je varovati 11 kako iznebiti. — Ves žalosten si in pobit, v tej ali tej dušni po-b^bi si sam ne veš ne svetovati, ne pomagati, — prosiš Boga za P°moč svetega Duha, in prav storiš, — stori le tudi svoje, poišči 'stega, katerega ti je Bog dal za svetovalca, tolažnika in učenika, P bi ta je pred drugimi tvoj duhovni pastir. — Slab si in k do-lemu nezmožen, — mlačen v molitvi, nagnenje te vabi, kliče, vleče §reb, zato prosiš svetega Duha pomoči, in prav storiš, stori le tudi °d svoje strani, kar je moč, prejemaj večkrat z vredno pripravo zakra-®enta svete pokore in svetega rešnjega Telesa, ki je tečna hrana naše Uiie) in ji daje moč in srčnost, hudega varovati se, dobro pa storiti. 7~ Kristijan, ki za milost svetega Duha prosiš, stori tudi ti svoje, eluJ z njo vred; sicer ne smeš reči, da bi ti bila z molitvijo resnica.
Tisti pa, ki svetega Duha na pomoč kličejo, da bi jih v nevar-a°sti branil, ki pa sami radovoljno in brez potrebe v nevarnost grejo, 1 tako rekoč hočejo, da bi se roka, čeravno jo nalašč v ogenj mole, J*e osmodila, njih obleka, čeravno jo v vodo pomakajo, ne zmočila;
. > ki prosijo, ne vpelji nas v sJcušnjavo, pa hočejo vse videti in *|j‘šati, v vsaki še tako nevarni druščini biti, —tisti naj nikdar ne mislijo, a Je njih molitev prava molitev; taki ne molijo Boga, temuč ga . Usajo, ne kličejo za milost sv. Duha, ampak greše v svetega Duha 8e iz Boga in njegove milosti norca delajo. Kdor se noče opeči, 116 SlQe v ogenj seči; kdor se noče zmočiti, ne sme v vodo skočiti;
kdor pa nevedoma v ogenj ali v vodo pride, naj si sam ven po-llla8a in Boga pomoči prosi.
, Jezus Kristus je svojim aposteljnom svetega Duha obljubil in llasnji dan jim ga je poslal; današnji dan jih je s svojimi darmi QaP°lnil sveti Duh in vse druge može storil. Za svetega Duha so pa posteljni tudi prosili.
Ljubi kristijani! tudi mi potrebujemo svetega Duha, kakor apo-l JDl; brez božje milosti ne moremo nič dobrega storiti, vse pa , remo z božjo pomočjo podprti. Prosimo tedaj tudi mi danes, 0r so aposteljni, za svetega Duha, prosimo pa z zedinjenim srcem, ^ n Za druzega in eden z drugim, kakor Božji otroci, kakor bratje sestre. Prosimo zanj z mirnim, spravnim in čistim srcem, in kdor la tistega, od greha prostega srca, naj za svetega Duha prosi vsaj
s trdnim sklepom, poboljšati se in pri prvi priložnosti greha se sp°' vedati. Prosimo in molimo zdaj precej rekoč: Oče naš, lcateri si 0 nebesih, mi tvoji otroci prosimo za svetega Duha, pošlji ga vse®> našim prijateljem in sovražnikom, — pa sedaj nikogar ne sovražim0! ampak ljubimo vse, kakor ti vse ljubiš. — Ljubi Zveličar naš! ko si s sveta šel k svojemu Očetu, si nam namesto sebe učenika in t°' lažnika obljubil; danes se te obljube spomnimo, ker potrebuje®0 učenika mi neverni, mi nevedni, pošlji nam učenika; potrebuje®0 tolažnika mi slabotni, mi zapuščeni, pošlji nam tolažnika! — Sveti Duh! pridi nad nas! napolni srca svojih vernih, razsvetljuj nas, d* dobro spoznamo in ljubimo, potrjuj nas, da to, kar dobrega in sv°' tega spoznamo, tudi dopolnimo in tako večno zveličanje zasluži®0’ Amen.	Jos. Rozman, dekan (1839).
Binkoštni ponedeljek.
Duh moči in ljubeznjive edinosti.
Ko je Peter še govoril . . ., se je spustil sv. Duh nad vse, kateri so besedo poslušali. Ap. dj. 10, 44.
Binkoštni častiti prazniki, krščanski poslušalci! uas spominjaj0 prigodbe, na katero mora slehrni kristijan z veselim in ginenim src®11 misliti. Te dni namreč se je naša sveta mati, katoliška cerkev pra' za prav rodila. Sedaj je bila Mojzesova postava, katera je bila kd*J Izraelcem v puščavi s toliko častitljivostjo dana, še z veliko častitljj' vejšo in imenituejšo postavo Jezusovo nadomeščena. Te dni se ie sv. Duh razlil nad aposteljne in verne, jim v srca zapisal postav0 ljubezni in jih prerodil v svoja živa prebivališča. Te dni so apostelj111; napolnjeni s sv. Duhom, z lučjo sv. evangelija začeli razsvetljen temo nejeverstva in pregrešnih zmot.
Ravno ta sv. Duh pa, kateri je te dni prišel nad apostelji® 'D nad tiste, kateri so Petrovo besedo poslušali, je tudi naši sv. cerkv in po njej še nam dodeljen. Zato moramo tudi mi v novem duh11’ v duhu krščanstva in sv. evangelija oblečeni biti. Kakošen pa j° duh krščanstva in sv. evangelija? Na to nam odgovarja apostelj, k° piše Timoteju: Vedi, da nam Bog ni dal duha strahu, ampak dwia moči in ljubezni. Ce pa danes novorojeno cerkev pogledamo, v č°in se nad njo pravi duh Kristusovega evangelija spoznava? Pogl®re’
rav°o v njeni nezmagljivi moči in v njeni Ijubeznjivi edinosti vseh Ternih med seboj. Zakaj, ko so bili napolnjeni s sv. Duhom, pravi 0 njih apostoljsko dejanje: Govorili so s stanovitnostjo. Vidite duha 'ttoči! Potem zopet beremo, da so bili vsi enega srca in enih misel; Poglejte duha ljubeznjive edinosti! O tem duhu pravega krščanstva, °duhu moči in o duhu ljubeznjive edinosti vam hočem 0rej še jaz v počeščenje današnjega svetega praznika in v vaš poduk nadalje govoriti. — Pridi, sv. Duh, in napolni vernih srca z ognjem Sv°je moči, unemi jih s plamenom svoje ljubezni!
hov
!• Mi vsi, kolikor nas je kristijanov, smo po sv. krstu v du-No vojsko vsprejeti. Izpostavljeni smo na svet, kakor na bojišče, Jer se imamo z mnogimi sovražniki vojskovati. Vse naše življenje ^ prvih zavednih let do smrtne ure obstaja v vednem borenju. 'astea slabost pa vsakega posebej uči, kolike moči mu je treba, da jdanoviten in srčen ostane v nadlogah, ki ga strašijo, v zapeljivostih, §a vabijo, in v viharjih, ki se vanj zaletavajo. To moč dobiva le ^hu sv. evangelija. Sv. evangelij mu pravi, da naj prilizovanje j^ta, njegovo veselje in bogastvo po pameti zaničuje. Mi namreč po esedah sv. Pavla nismo prejeli duha tega sveta; ampak prejeli smo Na iz Boga, duha, ki nam obeta zgolj večne dobrote, zaklade, ka-r'h rija in molji ne uničijo, do katerih se tatje ne približajo in jih ukradejo, življenje, ki je brez konca, ter neminljivo, večno zveli-. Je- Kdor je s tem duhom napolnjen, li more dobrote tega sveta s°ko ceniti? Ali ima mar svet tem dobrotam kaj boljšega nasproti Postaviti? Morebiti ima slajše veselje? Oh, katero veselje, ljubi moji, na tem svetu tako čisto, da bi nam ga nobena žalost ne kalila? 0 ne ve, da se nam je že vsem večkrat od žalosti, kakor od ve-^j)a solzilo oko? — Morebiti ima svet večjo čast? Se nam pa mar ^ Sodi vsem tako, kakor Kristusu, da nam danes „s!avoklici“ done, nialo poznejše pa kriče: „Križaj ga, križaj ga!“ Ali je morebiti haJ • ° k°Č3as*'V0 imenitniše in stalniše od nebeškega? Kdo še ni skusil, j 0 J® ta časna sreča opotočna, kako vse le od danes do jutri trpi, dol)86 nam naP0S*ec* oc* vsega treba za vselej ločiti? Tako vsa po-je a tega sveta preide, vsa ta senca zgine, in karkoli svet čisla, vse £°ljufno in brez obstanka. Zato tisti, kateri je z duhom od Boga Polnjen, na take minljivosti svojega srca ne navezuje in mu za 0 tega sveta ni mar. Velikoveč pa so mu čast, veselje in bo-dot V° k Pr‘Pom°ški, po katerih mu Duh božji še v obilnejši meri
To pa, ljubi moji! ni še dosti. Zakaj kdor sveta neljubi, tega svet sovraži, in kdor njegovo prilizovanje zaničuje, pade pri njem v zamero. Torej je treba moči, da se vsem nespametnostim in norčija10 njegovim s silo upre. Saj vidimo, koliko grehov se zgodi zgoli iz do-padljivosti do sveta, iz boječnosti in iz strahu. Kolikokrat slišimo °a svoja ušesa: Saj moram še jaz tako storiti, saj moram še jaz druzimi vleči, da se povsod ne zamerim. To je že apostelj previdel. in zato je verne svaril: Drago ste bili odkupljeni, nikarte postati sužnji ljudi. Da, kristijana dolžnost je, da se še na vikšo stopinj0 krščanske srčnosti povzdigne in se ne boji ne sile, ne jeze, ne ž°' ganja, ne preganjanja sveta. S sv. Pavlom mora reči: Kdo nas b° ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč? — Vse pre' magamo zavoljo njega, kateri nas je ljubil. Svest sem si namreč, da ne smrt, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, ne oblasti, ne se' danje, ne prihodnje, ne moč, ne visočina, ne globočina, ne dvu9a stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, katera je v Kristi#* Jezusu, Gospodu našem. (Rim. 8.) Taka moč prebiva v kristija°°' kateri je z duhom tistega napolnjen, ki je rekel: Ne bojte se; }# sem svet premagal in tudi vi ga bote. Popačeni svet naj se torej 0^ jeze peni in z ognjem in mečem žuga, križe nareja ali železje kuje-njegova moč ostane nezmagljiva, kakor trda skala v sredi morja, °|) katero zastonj pluskajo razpenjeni valovi. Enak je velikanski g°r|’ katere podnožje je v dežju in blisku, njen vrh pa v solnčni svetlobi'
Poglejte! ta neboječi, vsezmagovalni duh je bil, ki je sveto cerkev od dne njenega rojstva skozi vse čase vladal, in jo vlada sedaj pod srčnim poglavarjem našim, papežem Leonom XIII. Kra' ljestva, ki so se zoper njo rotila, so zginila; sovražniki, ki so kak°r klavno živino morili njene otroke, so šli s tega sveta; le ona vedno trdno stoji in si v vseh bojih le še večjo moč, novo krepk°s in trdnost dobiva.
Da je pravi duh krščanstva v resnici duh moči, se lahko nad aposteljni prepričamo. Jezus jim pri zadnji večerji prerokuj6’ da se bodo vsi nad njim pohujšali, in kadar bo pastir udarjen, se bodo razkropile njegove ovce. Jezus na vrtu je vjet, in res učen6
vsi prestrašeni zbežč. Peter, ki se je rotil, da hoče ž njim v si°r iti, ga trikrat zataji. Da, ozrimo se deset dni nazaj, ko Jezusa Pre njegovim vnebohodom na Oljsko goro spremljevaje izprašujejo, če b° morebiti sedaj svoje pozemeljsko kraljestvo ustanovil. In ko Jezus nebesa odide, zopet se vsi boječi v Jeruzalemu v neko hišo zaprt’-
pa binkoštni praznik svetega Duha prejmejo, kaj vidimo nad n.jinai ? Poglejte Petra, kako brez vsega strahu oznanuje zbranim Darodom Kristusa križanega. Nobeden več ne poprašuje po poze-^Hjskem kraljestvu. Zapuste stariše, brate, sestre, svoje hiše in vse *v°je premoženje, ter umejo besede Kristusove: AJco hočeš popolnoma lth prodaj svoje premoženje, daj ubogajme in hodi za mano. Z aPostolsko palico v rokah se razkrope križem svet in nihče več ne skrbi, kdo bo v njegovem kraljestvu na zemlji na desni, ali levi nje-sedel, ter večjo čast in slavo vžival. Vsi si v čast štejejo, da so v sbodnicah zavoljo Jezusovega imena tepeni; križi, meči in prestrašne ®uke so njih veselje, njih zaželenje, da bi razvezani in s Kristusom ' *• Tako se je spolnilo prerokovanje psalmista, ki pravi: Poslal
svojega duha, in bodo prestvarjeni, in prenovil boš obličje *ernlje.
II. Duh pravega krščanstva je 2. duh ljubezni in edinosti, a) Sv. evangelist Lukež nam v apostolskem dejanju pripoveduje, da prvi kristijani vse svoje premoženje poprodali in denarje položili n°gam aposteljuov, da so bili iz tega tudi ubogi preskrbljeni, in ljubezen do bližnjega s tem prav v dejanju spolnovali, ker je 10 premoženje enega premoženje vseh, kakor premoženje vseh pre-^oženje vsakega posameznega. Dasiravno nam krščanstvo tega ne veleva, vendar bi v delih ljubezni in usmiljenja prve kristijane lahko Vsaj nekoliko posnemali. Toda ravno pomanjkanje ljubezni je velika rat*a sedanjih kristijanov, je rak, ki se je pregloboko zajedel v njih ^Ca- Kdo pač občuti, kako sladko je v nesreči za rešilnega in tola-ga angelja biti? Kdo izmed nas po besedah aposteljnovih s sla-
ftlnei
bimi
oslabi, z bolniki bolan postane, ali se z veselimi veseli? Kdo z ^rečnimi zdihuje, ali z ubozimi trpi? Komu srce krvavi, ko krog 8ebe vidi toliko rev, stisk, joka in obupanja? Kdo posluša vpitje za-Puščenih sirot in se jih usmili? Kdo se spominja, da mu bo še *&rec mrzle vode sodnji dan povrnen, toliko bolj še-le večje do-ote poplačane? Kdo se spominja besed sv. pisma, da miloščina ?°briva obilno število grehov? O srečni časi prvega krščanstva, zakaj kam ste vendar zginili! Kako hrepeneče vas pač vsak v revah 'kujoč nazaj poželi! Kako zelo nas celo nejeverniki v tem osramotč! jn . Tako se o nekem rimskem cesarju bere, da je, ker je dan minil Žal*1' n°benemu nič dobrega storil, to zvečer svojim prijateljem z °stnim srcem in s solznimi očmi tožil, rekoč: »Prijatelji! današnji J J® zame zgubljen." In cesar Julijan, odpadnik s priimkom, je , Jevemikom rekel: »Sram nas bodi, da mi toliko potrebnih ljudi ez pomoči puščamo, ko vendar nobenega Juda beračiti ne vidimo,
in brezbožni Galilejci (tako je kristijane imenoval) zraven svojih ubozih tudi naše rede.“
b) Da pa Duh ljubezni v naših srcih tako malo dije, je kri?®, ker nam manjka duha edinosti, kakoršnega zgled imamo v začetku sv. cerkve nad prvimi kristijani. Vsi, pravi sv. pismo, so bili enega srca in enih misel. Kavno tako bi imelo med kristijani današnji!1 časov biti; zakaj ravno ta duh edinosti je tudi v naša srca zlit, lD je v nas prišel že pri sv. krstu in nam je dan ali v nas pomnožen, kolikrat katerega sv. zakramentov vredno prejmemo. Toda to edinost razdvojujete zlasti dve pregrehi, ki ste prava kuga krščanstva. T6 ste: Nevoščljivost in neusmiljenje; nevoščljivost, ki se nesreč bližnje!?8 veseli in jo sreča bližnjega v srce zbada in žali; neusmiljenje, ki je ob nadlogah bližnjega neobčutljivo; nevoščljivost, ki srečo bližnjeg8 spodkopava, neusmiljenje, ki svojo pomoč drugim odrekuje. Ta duh pač ni prišel nad aposteljne, ta duh tudi nam ni bil v zakramentih dan. Ta duh je od pekla, in naravnost pravi sv. Avguštin: ščljivost je hudičeva pregreha, po kateri, pravi modri, (2, 24.) / smrt na svet prišla. Tega duha med prvimi kristijani ni bilo, amP8^’ kakor duh moči, tako jih je duh ljubezni in edinosti vse vladal, i® ta je delal, da je bilo skoraj ravno toliko svetnikov, kolikor je bil® kristijanov.
Ta duh naj vlada tudi nas, če hočemo kdaj za otroke Božj® spoznani in med zveličane prišteti biti. Ker nam pa ta ogenj tolikanj ugasuje, hočemo v zadnje še tleče iskrice pihati, dokler se nam v goreč plamen ne uname in nas k ljubezni in edinosti, k srčnosti lD stanovitnosti napeljuje, da ne bo le naše ime, ampak da bodo n^8 dela spričevanje dajala, da smo zares kristijani. Za tega duha m° in ljubeznjive edinosti prosimo danes in slehrni dan sv. Duha z 010 litvijo sv. cerkve, rekoč: O Bog, ki si srca vernih po razsvetli^ sv. Duha učil, daj nam v ravno tem Duhu po pravem hrepeneti, ** njegove tolažbe se vselej veseliti. Amen.	Mat. Torkar
Pogled na slovstvo.
8wl?ty Jan Kiintj, patron krOlestvva polskiego. Przez Ks. Hil. K°sZ^ skiego. Bytom-Rozbark. Czionkam i naktadem wydawnictwa »Katolika«. 10 8°. Str. 280. — Patron poljskega kraljestva, sveti Janez Kantski, je nam Slovencem dobro znan. God njegov praznujemo dne 20. oktobra
Dovniki imamo v »Proprium«-u prav lep životopis v II. nokturnu. Vzgled nje-^°Te odkritosrčnosti proti roparjem, katerim je hotel zadnji svoj denar dati, Bavaja se prav pogostoma. Bil je prav tako odličen po svoji učenosti, kakor po av°ji radodarnosti. Učenost svojo je kazal kot profesor na krakovskem vseuči-®n. Bil je izvrsten bogoslovec, kakor tudi modroslovec. Njegov rojstni kraj so enty — mai0 mesto v Galiciji v okraju vadoviškem ob reki ,Sola‘. Od tega sraJa ima priimek kentski, ali kakor so ga takrat pisali kantski (Kanthy); zato Se imenuje še vedno tako. Rodil se je 1. 1397.
Životopis tega zanimivega svetnika nam podaje navedena knjiga. Životopis J	zelo obširen	in menim da tudi popoln. Živo	se nam stavi pred	oči posebno
®iegovo	učenje	(akademik krakowski), kako je	bil povišan v doktorja filozofije,
. a° je bil pozneje profesor teologije, kako je potoval na sveta mesta (enkrat , P°toval v sveto deželo, štirikrat v Rim), kako je bil dekan filozofične fakultete, .	a° je	molil	v kapeli vseučiliščni, kako so	dohajali ubogi k	njemu, kako
delal	čudeže	in kako je umrl (24. decembra	1. 1473). V več kot	polovici dela
Popisuje pisatelj dalje čudeže ob svetnikovem grobu, prenašanje njegovih ostan-v> kako so ga začeli častiti kot svetnika, preiskovanje njegovega življenja in
^dežev, kanonizacijo njegovo ter slovesnost njegove kanonizacije v Kentih in
v Krakov
ovu.
Res lepa slika, katere more biti vesel zlasti Slovan, gledajoč prvaka svet-0v iz one dobe svetnikov na Poljskem (wičk šwi§tych w Polsce). Gotovo bi e Slovencem še bolj priljubil, ako bi ga bolj poznali. Zato priporočam prav P 0 milim Slovencem, posebej duhovskim bratom, ki znajo poljsko, da bi segli P° teJ knjigi. f
-j,	2. Skice cyvvillzacyl Afryki poludniovvčj skrešlil X. Marcin Czermiiiski
' ^ W Krakowie, 1890. 8°. Str. 208. Cena 1 gld., v krasni opravi 1 gld. 50 kr.
3. Gescliichte der Kindlieit Jesu. Nach den vier Evangelien dargestellt >. Dr. jos_ Grjmm, b. geistl. Rath u. k. o. 6. Professor der Theologie an der lv- Wilrzburg. Zweite verbesserte Auflage. 1890. Regensburg, New-York und
Cincii
nnati. Druck u. Verlag von Friedrich Pustet. 8°. Str. 431. Cena 2 gld. 40 kr.
Slavno
znani pisatelj opisuje veliko delo »Das Leben Jesu« ter je dovršil že
zvezke. Prvi zvezek je izšel 1. 1876. Hitro si je pridobilo to delo občno pri-, nje, bodisi zaradi temeljitosti, bodisi zaradi dobrega cerkvenega in pobožnega a> ki se razodeva v njem. Ker je prvi zvezek že pošel, izdal ga je založnik ragi, ne dosti premenjeni izdaji. Obseg knjige ni povečan, le nekaj malih Var‘j je popravljenih.
i Ako pomislimo, kako važno je, da temeljito poznamo življenje Gospodovo: zar°(jVa^no za krščanski nauk, važno za premišljevanje in posnemanje, važno
fadi
nasprotnikov, ki tako napačno zavijajo in pačijo sv. evangelij: moramo
jiV). Tsaj po eni knjigi poseči, ki nam popisuje v pravem in cerkvenem duhu
«- Izveličarjevo. Izmed katoličanov je n. pr. Sepp spisal veliko delo:
aa Leben Christi« v sedmih zvezkih, a, kolikor vem, ni se to delo močno
'n s* n* Pr'3°bilo splošne veljave. Zdf se, da bode Grimmovo delo - Ve*o boljšo osodo zaradi večjih prednostij. Začenjajoč novo poglavje na-
Vaia
dr,i P'satelj najprej besede svetega pisma in potem razklada, popisuje in °kaZUio __________n:______________________________ l.UL.
Zuje iz mnogih virov svojo razlago. Pisava je lahka in prijetna, res
01 *n srce. Ta zvezek nam kaže še dvanajstletnega Jezusa v tempeljnu
19*

ter razlaga ob koncu (v ekskurzu) ime Marije. Zunanja oblika je lična, tisek razločen.
4.	Der Apostel von Ohio. Ein Lebensbild des hochw. Dominik Edua^ Fenwick, aus dem Dominikanerorden, ersten Bischofs von Cincinnati, Ohio. M# Schilderungen aus seiner Zeit und Lebensskizzen seiner hervorragendsten Mit' arbeiter. Von P. Bonaventura Hammer, Priester der Franziskanerprovinz Cin-cinnati. Mit dem Bildniss Fenwicks. Freiburg im Breisgau. Herdersche VerlagS' handlung. 1890. Str. 168. Cena 96 kr. — Najlože in najkrajše se izrazim o tej knjigi, ako rečem, da je v mnogih ozirih podobna našej knjigi »Friderik Baraga4, In ne samo to: naš slavni Baraga ima v tej (nemški) knjigi posebno častn° mesto in pripoveduje se mnogo o njem, in sicer od onega časa, ko je prišel v Ameriko 31. decembra 1. 1830 in se predstavil Fenwicku dne 18. januvarja d° tedaj, ko je bil postavljen za škofa škofije »Marquette in Sault St. Marie.«
je bral našo slovensko knjigo, zdi se mu ta nemška deloma že znana. Pis®D® je goreče, navdušeno, prav mnogo je povzetega iz pisem škofa Fenvvicka sameg®-
5.	Benjamin Herder. Funfzig Jahre eines geistigen BefreiungskampfeS' Von P. Albert Maria Weiss. O. Pr. Mit dem Bildnisse B. Herders. Freiburg i"1 Breisgau. Herdersche Verlagshandlung. 1889. Vel. 8°. Str. 167. Cena 90 noV’ — Herderjeva založna tiskarna in knjigarna je dandanes skoro svetovno znana.
te veljave jo je povzdignil tu navedeni Benjamin Herder, roj. 1818, umrl 10. vembra 1888. Njegovo življenje je bilo vzgledno krščansko, bil je katoWan 1 umom in srcem. Pridobil si je za katoliško vednostno slovstvo veliko zaslu?' On ni bil samo tesnoprsen Nemec, ampak oziral se je na vse strani katoliškeg® znanja in delovanja. Izdal je pred par leti rusko knjigo in lani je tudi niM® slovenska iz založbe njegovega sina izšla. Trudil se je neprenehoma, da bi P®’ vzdignil katoliško znanstvo in katoliško slovstvo do veljave. Res so zaostaj®1 nemški katoličani v mnogih ozirih za protestanti. Herder je katoliško slovstT° nekako osvobodil, — od todi oni dodatek v naslovu — in ga okrepil, da se se® > more meriti s protestantovskim in ga v mnogih ozirih presega. Njegova zalo^3 je vsestranska: bogoslovska, narodopisna, zgodovinska, pesniška, splošno l'le rama itd. — Dobil je pa pokojnik tudi pravega životopisca: P. Weissa, dom*n kanca, ki je pokojnika dobro poznal in mu s tem postavil lep spomenik. načelu: čast bodi zaslugi! spominjali smo se radi ob tej priki moža poštenja^®' Bog nam daj mnogo takih lajikov!	Dr. Fr.
Weltgeschichte von Dr. J. Weiss. Dritte verbesserte Auflage-slavne zgodovinske knjige je izšlo že 8 snopičev, s katerimi je dokončan P1’ zvezek. Na 688 straneh temeljito obravnava učeni zgodovinar »die GeschicWe des Orients« (die Sinesen, Aegypter, Babel und Assur, die Phoniker, die N°r asier) naslanjaje se na najnovejša raziskavanja. V prijetnem jeziku opisava ®u turno stanje teh narodov ter podaja obilico prezanimivih dat o veri, pisavi, sl°v stvu, državljanski vstavi itd. Temu zvezku je pridejano obširno kazalo in 88 str® »vvoda«. — Na novo prav močno priporočamo to monumentalno delo vsem 0 kancem; zlasti bi bil to prekoristen dar dijakom višjih šol. Ker polagoma izh®J ’ nakup ne bode tako občutljiv. (145 snopičev k 50 kr.)
Založba »Katoliške Bukvarne".	Tisk »Katoliške Tiskarn®* •
Odgovorni vrednik: Ant. Kržič.