D o p i s i., Hrušica pri Ljubljaui 23. okt. (Prvi pričetek šolskega leta in blagoslovljenje nove šole.) Po dokončanem izdelanju šolskega poslopja se je dne 5. t. m. šola začela; a blagoslovljenje omenjenega poslopja se je zarad nekaterih vzrokov še le 21. t. m. vršilo, katerega so se razun c. kr. okrajnega komisarja g. Jabornega tudi g. kaplan Zagorjan, gg. sosedna učitelja od D. M. v Polji, gosp. župan Korbar, udje krajnega šolskega sveta in nekateri stariši šolskih otrok udeležili. Prijazua, precej prostorna šolska soba je bila ozaljšana mej okni z raznimi cvetlicami, stene in štiri podobe pa z desetimi venci obdane. Na spreduji steni je bil naslov z velikimi črkami: »Slava!« Okoli trojih vrat so bili tudi venci pritrjeni. Na cesti in pred šolo je stalo šest precej velicih majev, mej katerimi so bili v mirodnih barvah sledeči napisi: »Bodite pozdravljeni! Dobro došli! Dolgo želeli, danes doživeli. Bog daj blagoslov tej hiši«. Povišalo je tudi to slavnost več cesarskih in narodnih zastav. Reči se more, da je bilo vse prav krasno napravljeno, kar je pričalo, da imajo tukajšnji prebivalci res veselje in nagnjenost do šole. — Ob 8. uri po prihodu šolske mladine in c. kr. okrajnega komisarju g. Jabornega prične se cerkveno opravilo s poklicem sv. duha, potem bila je sv. maša, pri kateri se je še precej vbrano pelo, po sv. maši pa zahvalna pesem za srečno izvršenje nove šole. Po dokončanem cerkvenem opravilu gre zopet šolska mladina nazaj v šolo ter pričakuje blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Kmalu potem pridejo visokočastiti g. župnik M. Hočevar zg. komisarjem v šolsko sobo in blagoslove šolske prostore. Po dovršenem blagoslovljenji spregovore g. župnik o veliki koristi in potrebi šole, zlasti v sedanjem naprednem času za vse stanove na časno in večno srečo. Na dalje imajo precej dolg poučljiv in ganljiv govor do starišev, udov krajnega šolskega sveta, do dotičnega učitelja in šolske mladine; priporočajo vsem skupaj, da naj vsak svoje dolžnosti voljno in vestno spolnuje; stariše posebno opomnijo, da naj le redno svoje otroke v šolo pošiIjajo in tudi doma za pouk in za krščansko izrejo skrbijo ter izražajo upanje, da bode potem ta nova šola dobre kristijane, zveste in udane podložnike in dobre skrbne gospodarje in gospodinje dajala, na kar Bog pomozi. Tako bodo ti veliki troški nove šole po otrocih dobre obresti donašali. Potem prosijo c. kr. okrajnega komisarja, bolehnemii, visokospoštovanemu, za šolo zelo vnetemu g. c. kr. okrajnemii glavarju Mahkotu za velike zasluge pri šoli in za podarjeni dve cesarski podobi najponižnišo zahvalo izreči. Poslednjič se še zahvalijo gosp. županu Korbarju in udom krajnega šolskega sveta, posebno paFranu Babniku za skrb in trud pri zidanju nove šole ter se tudi za naprej priporoče, v prihodnje pri šoli za vse potrebno skrbeti. Za tem govorom poda učenka Marija Babnik krasni šopek g. komisarju z besedami: »Visokospoštovani g. okrajnega glavarja namestnik! Jaz najponižniši udana v imenu šolske mladine Vam ta šopek podelim in se v imenu učencev in učenk prisrčno zabvaljujem, da ste nas danes s svojo blagovoljno pričujočnostjo počastili.« Na vse to še tukajšnji učitelj Kl. do navzočih gospodov, starišev in do šolske mladine o potrebi in koristi šole v tem kraji govori in težave prejšnjemu obiskovanju šole zarad oddaljenosti omenja, ter z veseljem opomni, da se je hvala Bogu to zdaj na boljše obrnilo, kar se danes v sredini tega šolskega kraja v lepi novi šolski sobi snidemo. Na dalje omeni, da, ko so začeli šolo zidati, so morali najprej temelj postaviti in potem do konca naprej zidati; a tudi on nima pri pouku tukaj kaj pnpravljati in nadaljevati, ampak tudi temelj na podlogi uka postaviti, ledino na šolskem polji orati in prav iz novega pri poučevanji pričeti, in polagoma naprej mu izročeno šolsko mladino izgojevati. K temu težavnemu opravilu se pa on za izdatno podporo pri sl. c. kr. okrajnem šolskem svetu, pri krajnem šolskem svetu in pri starših šolskih otrok za polajšanje priporoča. Potem prosi, da bi posebno redno otroke v šolo pošiljali in jih zmiraj z vsem potrebnim preskrbovali. Slednjič se spominja on tudi našega presvitlega cesarja kot vrhovnega pokrovitelja in največjega dobrotnika in podpornika šol, kateremu se zakliče trikratna »slava«, na kar šolska mladina cesarsko pesem zapoje. Na to visokočastiti g. župnik vse gospode goste in ude krajnega šolskega sveta za malo okrepčanje k g. Korbarju povabijo in vse s prijaznimi in primernimi napitnicami počastijo. Presrčna hvala jim torej za ves sedanji trud in posebno nagnjenost do šole ! Fr. Kl. Iz Godoviča. (Zahvala.) Slavni odbor »Narodne Šole« v Ljubljani blagovolil je tukajšnji šolski mladini mnogo šolskega blaga brezplačno podariti. Za blagi dar se, v imenu uboge šolske mladine, podpisano šolsko voditeljstvo prisrčno zahvaljuje. Vodstvo Ijudske šole v Godoviči v 26. dan okt. 1886. Hinko Likar, šol. voditelj. Iz Ljiihljane. Družba sv. Cirila in Metoda se lepo razvija. Na Kranjskem so se ustanovile te-lc družbe: v Ljubljani (I. podiužnica sv. Cirila in Metoda, Šent - Jakob - Trnovo , Sv. Peter), v Kranji, v Novem Mestu, v Škofji Loki, v Metliki, v Črnomlji, v Senožečah, v Ribnici, v Cerknici, na Vrhniki, v Postojini, v Železnikih, v Mokronogu, v Velikih Laščah, v Zatičini, v Šiški, v II. Bistrici, v Kropi - Kamnigorici, v Kranjski Gori, v Šmartinem pod Šmarijno goro, v Loškem Potoku, na Bledu, na Premu, v Selcah, na Brdu, v Poljanah, v Vipavi, pri Sv. Petru na Krasu.