St. 22.
V Gorici, 27. maja 1881.
„SoSa" izhaja vsak petek in velja s pofito prejemana alt v Gorici tia Horn nosiljana:
Vie leto.....f. 4.."ii»
Pol leta.....v 2.W .
letvrt leta......l.v'<>
Pri oznanilih in prav tuko jui ..po. $Unicah" se pladuje za navadnu tristop-do vrsto:
8 kr. *e se tiska 1 krat 7   »   »   »     »   2   „ 6   „   „   „     „   3   „ Za veL9 crke po prostoru.
Tedaj XL
Posamesme itevilke 8e dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nfoi blk» „treh kron". in na Htarem trga.-Y Trstu v tobakarfli. ci „Via ili'lla rasiM-iiia 3".
Dopisi tiaj &o tilagovoljno poSUjajo ure&ti&tvn ..Snce* v Gorici t Bilarijanski tiskarui, narocMiina pa opTavnifit?u,,8o6B"~ na Korenji v Sticsa-vi hiSj fit. 10 II.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljjio fraukujejo. — Delalce.ni in drugim nepremognim so narotoina sniL», akose oglaie pi: urodnibtvu.
Slovenske Sole v drL. zboru.
ZndnjiL smo videli, kakd je dr. Job. Tonkli po-pisoval in pojaSnjeval Solske razmere po vseh pokiaji-nah slovenskth, Danes se ojrrimo nekoiiko dalje o istih razmerah, Takoj v isti seji je odgovarjal naucni minister bar. Conrad tudi naSemu poslancu.
Gled6 ua to. da se zanemarja alovenScma v Ijud-skih Solah, rekel je naucni minister, da ima vlada roke zavezane. Skliceval «e je na §. 6 drl, Jjudsko-Solskega zakona, vsled ktetega dolocuje del. I. svet, v kakem jeziku naj m podncuje, Del, S. svet pa je zaslisal obcine, ki vzdrlujejo Solo, in takd se je potem na GoriSkem dolodil nemSki jezik za poducevanje v ljudski Soli. Obcine pa imajo odprto pot do nauc. ministerstva za opravtae pritolbe, kakor so m pri-tolile sa ta del tudi isterske oWine. V Istriji so tudi •lovanske obeine zahtevale ital. poduk v Ijndski Soli, kjer se je prej po iastuih skusnjiih ministrovih podu* cevalo so mo v slovenskem all hrvaSkem jeziku. Ne-ktere obcine so tie pa pritolile pri miuisterstvu zoper naredbe del. S. sveta, in ministerstvo je zopet dole* 6il& slovauski poduk takim obciuam. Minister m celo" spominjt, da se je bi! dei, odbur proti eni teh obeli* pritolil pri upravnem soduem dvoru, all sklep nauC. niinister<itva je potrdilo tudi to sodiMe.
Dalje se obraca uauf. mill, proti dr. Tunkliju, Se§f da je prav, ako imajo staiM pravico otrokom na 8redojih §olah dolofevati ucni jezik, potem pa, da so otroci vslcd post-bnc doloCbe zavczani nc-iti se vsa gimnazijska leta v istcm udiem jeziku. Kjer se greLi proti tej doloCbi, odprta je pot za pritoibe.
Da so se imenovali profesorji za slovenske de-2ele, da si ne veSCi slovenskega jezika — minister ne more pomagati. ker ima del. s. svet oblast prcdlagati profesorje. Sklicnje se na to, kakor da bi bil dcz. §. svet zares popolno avtonomna oblast, ki dezelne raz-mere pozna in se po teh razmerah tudi ravoa!
Glede ua uciteljske pripravniSnice hoLe nauL. min. §e pozneje kako sprt'govoriti, pravi pa, da je z novo naredbo v Ljubljani dokazal svoje prepri6anje o potrebi domacega poduCevanja tudi na uclteljis&h. imnnovana naredba pa je s-amo za poskuSnjo na eno leto. Min. misli, da je potitben na teh zavodih tudi nemSki uLni jezik, LeS, da so uCitt-Iji sposobui potem j tudi za nesloveoske pokrajine.                                   j
Poslanec dr. Scbmiederer-ju ni bilo po misli, da ! je dr. Tonkli slovensko   Solstvo   slikal   po dejanskih ! razmerah.   Trdil je om poslanec, da mariborska pri* ! pravniSoica ima  take uCitelje,   ki znajo  nemSki   in | slovenski.   Edino uCitelja   za telovadbo  in neuiicino j da sta Nemca. Tudi da odgovarjajo ucenci lahko nem-ski alt slovenski na praianja  iz veronauka  in peda-gogike. Vaduica pa da je v spodnjih raziedih popol-nein slovenska,  in samo v zgornjih razredih po po-trebah nemSka, CeS, da za vi§e razrede Slovenci niti knjig nimajo I  SlovenSCina da se tukaj toliko pospe-iuje, da se da preskusati letos celo 7 ncmskih u€en-cev iz vseh predmetov v slovenskem jeziku.
Na to se je dr. Tonkli oglasil, da bi v odgu-voru nauCo. mtnistra nekaj popravil. Povedal je Se en krat, da za srednje Sole gorilke je biio ministerstvo s posebnim razglasom zaukazalo odstraniti sloven§ci-no kot obligattti predmet. Po prejSnji doloCbi bila je slo-ven^ina in nem&ina o b 1 i g a t n a. Zdaj pa se nc prasa veL, ali je kdo Slovenec ali Italijan, v namen, da bi si svoj jezik prilastil, ampak pra§a se samo, kateri jezik se hoCe kdo nau&ti. Pripetilo se je celd, da se je uLeaec ital. narodnosti izbrisati dal v dru-gem polletji za italijanSdino, in izbrisali so ga. Dei. Sol. svet pa je samoupraven (avtonomen) samo po imenu, ker vlada imenuje 6 njegovih udov, izvolje-na sta pa samo dva. Dr. Schmiederer je sain moral pritrditi, da se v Mariboru poducuje slovenski samo v 2 predmetih. Tudi je v Mariboru za sloven§Lino uCitelj, ki Se izpita nima zato. Tudi ne zadostuje, da bi se samo pedagogika poduLevala slovenski, temvec potreba je, da se uvede slovensfiina kot uCni jezik v vse predraete, ako hoCete izobraziti ljudski Soli zmoZ-nili ufiiteljev.
Dr. Luetkaudl je uemSk poslanec, ki misli, da
ima tudi v parlamentu Se nevedne ufience pred seboj; spozabtja se, d.i drugi zustopniki so w ?.e davno iz-golali v naukib, katere jiin hofe on razlagati. Qn m je pokazal pri miiogih piilikah bud nasprotnik Slo-vanov, in Slovence bi rad kar pofcrl, in jih je v Art zboru zni^al na pol miiijonu dui rl& slovenske ared* nje sole bi on ie zarad tega ne bil, ker Kranjska n. pr. steje tudi nekaj tiKoft Hofievarjev. Kakor da bi ti ne imeli ^e svoje, dasl skoro prazne gimnazije!
Potem pride dr. Vosnjak na vrsto. On dokazuje, da Slovenci pod tern ininisterstvom niso v *ull Se nifi dosegli, in z novo naredbo za ljttbl. pripravni§nico ni naue. min. Se toliko povrnil, kar so Slovene! vgivali f.a pod ministerstvom Hohenwartovim. Vlada sama ni povsem tega kriva, paL pa nradniki, ki bo ostali od prejSnje vlade in delujejo v zmislu iste vlade. To m razvidi iz tega, da dez. s. svetl izdajajo sedanji vladi nasprotne sklepe. Vlnda bi se temu lahko ustavila, kor imenuje ona ude del 8. sveta, in sta v tern svetu vsaj za dezelo, katero on zastopa, samo 2 uda iz deJ5, odbora, Ker pa vlada dr^i krizem roke, ji dei L sveti nnsprotujpjo, in sieer z navukrizniml sklepi v raznih pokrajinah. V Kopru m vslod tega podufiujejo drugi predmcti v sloven^ini, kakor v Gorici, in na ljubljanski pripravniSuici za ugitelje drugi kakor na pripravniSiiici ljubljanski za nfiitcljice!
V Mariboru je \m pri itarem, in g, poslancu za Maribor (dr. Schmiedererju) mora dr. Vosnjak popra-viti 2 lH'ri'sntfnohti, 6'inur ftc desnica Art zbora po pravici zacudi. Ni resnicoo, da bi nemftki kandidatje v Mariboru delali izpit iz vseh predmetov v slov. jeziku, ker ucni jezik je samo n e m § k i, in vsi pred-meti razun sloven§6inc se izprasujejo v nem^kem 116-nem jeziku. Tudi ni resnica, da bi Slovenci knjig ne imeli za ljudske Sole. Imajo jih za vse razrede do najviSega razreda ze kakih 30 let in sicer iz c. kr. zaloge Solskih knig!
G. mariborski.poslancc se je motil in meril je morda na knjige za uCite!ji§ca in srednje Sole. Ali tudi za te Sole jih imamo ze veCino, in ucoo ministerstvo je krivo, ako nimamo Se vseh, ker dokler se ne podu-Cnjejo predmeti v slovenSCini, tudi knjige se ne tis-kajo, dasi jih imajo slovenski profesorji v rokopisih izdelane.
„Matica slovenska0 je tudi ze izdala nekaj 8ol-skih foijig in jih takoj izda Se vec\ kedar se zauka^e poduk predmetov v slovenSCini. Kranjski dez\ zbor je tudi odloLil matico 10.000 gld. za slovenske nine knjige srednjim Solam in uSiteljskim pripravniSnicam.
Nau6ni minister je zaukazal na ljublj. uSiteljski pripravniSnici poducevati ve6 predmetov tudi zanaprej v nemSkem jeziku. Ali dr. VoSnjak ga je dobro za-vinil, ko je navedel, da mnogi dez\ §. sveti so 2e sklenili, sprejemati v ljudske Sole ucitelje krajane ali take, ki so iz istih dezel in istega jezika. Samo ro-jak, uCitelj iz istega naroda, se posveti z ljubeznijo otrokom, ki govor^ njegov materin jezik. Ljudska Sola naj ima torej domaie ufiitelje, za to pa ni treba, da bi se u&telji xanii poduLevali v tujem jeziku raznih predmetov. Od u&teljev za ljudske Sole se pa tudi prevee zahteva, iu tojeSkodljivo, ker so potem mnogi uCitelji prenapeti in se babajo s svojim znanjem, kakor da bi si bili prisvojili znanje in omiko vseuCi-liSfinikov. PohlevniSe naredbe bi bile ljudski Soli ve-liko koristniSe.
Dr. VoSnjak se dalje 6udi, zakaj ni naufi. minister ni6 storil za mariborsko ucit. pripravniSnico, ko je vendar ta zavod dolocen samo spodnjim Sta-jarcem, tedaj Slovencem. Kljubu lanski v drl zboru skleneni resoluciji naud. ministerstvo ni atorilo nieesar tudi za srednje Sole, ne in Kranj ima letos enako nev-godno osnovano spodnjo gimnazijo, kakor lani. Lani se je oglasilo 23 ufiencev na celjski gimnaziji; ali niso jih sprejeli, ker neki niso bili dovojj zreli v nemSilini. Silili so jih zamuditi Se 1 leto zarad nemSclue v pri-pravljavnici. To pa je velika krivica slovenskemu na-rodu, in bi se odpravila, ko bi bil naraveo prestop iz ljudske Sole v srednje Sole. Zakaj bi spodnji raz-redi srednjih Sol ne imeli slovenskega ufinega jezika, potem ko bi v zgornjih ragredik popolnem zadoatoval utr?kYi8?ml
Nau5. min. bi rad videl sredojeSolsko ufieuco iz Sirjih krogov; ali po dosedanji naredbi godi se ravno imsprotno. Edino meSCanski in uradnifiki si-novi iiioicjo zahajati na srednje Sole, kmetki pa ne, ker bi morali po 1 leto vefi zamujevati v priprav-ljavnicah t
Pa dr. VoSnjak noSc dalje ponavljati razlogov in prito^eb svojih somiSljenikov; zato priporoca nauc. mlniatru, naj podeli enakopravnost dejansko tudi slo-venskim Solam, kakor jo je ministerski predsednik v prestolnem govoru slovesno obljubil tud!. slovenskemu narodu.
Govor dr. VoSnjakov, ki smo ga ie posneli v bistvenosti, odobrila je desnica dri. zbora % dobroklici. Slovenci ne izrnzijo zeljo v drl zboru, dabijim nasprotniki izrcCno no spodbijuli njih zahtcv, Ze drugi dan po govorih naiih posfancev (5. t, m.) m jo oglasil poslanec kupSijske zbornice ti&tfiko g, Teuschl*) proti dr. Toukliju, liekel je g. Teuschl mod drugim to la: „Kdor bi po iseh slovenskih okrnjih nepri-stransko popraSeval, livedel bi, da slovenska Ijijdstvo nn,jtopl(\je Ml nauditi senemSkega (CujtoI na levici), zlasti pa ua Pri mo re kern tudi italijanskega jezika. (Oujtel cujtelua levici). Zatorej se moram res cuditi, kako ae je mogo-fic v tej v. zbornici prito?.evati, kakor da bi se zati-ralo slovatiBko Uudstvo; naopak je mogoie trditi iu dokazati, da se niti enemu otroku tie odjemlje poduk v slovenskem jeziku**) (Dobro I na levici.)
Slovenski narodjog. Teuschlu odlomek (frag* ment) in ne narodl (Zat6 pa nam ti Jjudje pomagajo do sk u p n e administracije! 1  Ur.)
Po mislih tega poslanca bi se morali slovenski otroci uLiti italijanScine v ljudski Soli tudi zarad tega, ker Dantejev jezik ima klasidio in bogato litera-turol Pa poglejmo rajSi, kak6 je dr. Tonkli odgovoril nauC. ministru, in kak6 je ob enem zavrnil gosp. Teuschia.
D.r Tonkli povdarja, vnoviS da Slovenci nimajo ni-ene srednje Sole. Italijani pa, dasi jih je na Primor-skem samo ena tretjina, imajo v Trstu ital. komunalno gimnazijo in ital. realko; v Istriji imajo v Kopru svojo gimnazijo in v Piranu ital. realko.
NauC. minister se je izgovarjal, da ima de2. S. svet pravico dolocevati jezik v ljudski Soli. D.r Tonkli pa roinistra zavrne z opozorom, da dez\ S. svetje podredjen nauL. ministerstvu, in del. S. svet moral bi se ravnati pri dolocevanji ufinega jezika v ljudski Soli na drl. osnovae zakone. In po teh zakonih bi morali primorski Ervatje in Slovenci imeti svoj jezik v ljudski Soli I Kjer ae del. 8. svet na to sttan pre-greSi, bi ga moralo ministerstvo opomniti na t-melj-ue zakone. Tu ni treba drugih pritoieb; dovolj ..<& ministerstvo izve* o nepoptavuih sklepih. D.r Tonkli je take sklepe vladi izro6il, naj tedaj stori vlada svojo dolluost.
Na goriSki gimnaziji in realki se poducuje edi-uo v nemSkem jeziku, kljuba temu, da so obeme ne-Stevilnih proSinj izroSile za uvedbo narodnega jezika v Solah, kljuba temu, da je del. zbor odposlal vladi enake sklepe prejSnja leta in tudi leta 18301 Vlada bi se morala vendar ozirati na opravicenc in uteme-Ijeue lelje, zlasti ko je tudi del. zbor enake telnjo obravnaval iu vladi odpoSiljal peticije v istem zmislu. Na to prime dr. Tonkli Se g. Teuschia takd-le:
„Pri tej priliki ne morem opustiti, da bi ne zavrnil nekaterih silovitih napadov gosp. poslanca tr-laSke kupfiijske zbornice. G. poslancu trlaSke kup-Cijske zbornice je vse prav in lepo, kar se godi Slovencem glede na tlacenje narodnega jezika; njemu je vse lepo, kolikor se Slovencem zabavlja. Popraviti moram nekatere pomote, katere je ta poslanec izre-kci. Mislii je, da po naredbi delelnega solskega sveta lehko starSi dolo6ujejo, v katerem jezika naj se njih otroci podufiujejo.
*) „So8a" je bila aadnjifi po pomoti pofiastila toga poslanca z doktorstvom, katero bi zaaluiil, ko bi puhla soBstika pomagala do tega naslova. Vt.
**) Kdo je dal ˇ Eadnjem dasn povod, da je aploU mo-gofii aaiim na«protniko» k«j takef* traiti v ** *bo«i?J
Temu, gospoda moja, pa ni tako, ampak dezel-ni Solski s.   t p«» postavi dolocuje brez praSanja star-sev lurocni jezik v ljudski soli Dezelni Solski svet se pii tem po najveC czira na predloge  krajnega ali pa okrajnoga  Solskega svcta, v katerem zadnjem so pa skoro vsi udje imenovaui od vlade, tedaj tueT o* nje . odvi.sni, Tu moram omeniti neko napako,ki <flrrjtvuo j v Lstri nakaja.   V tej  kronoviui   vlada ta* ofeenfski ; red, da je skoro vsakej veliki zupaniji sifcdKfB* Mak ; italijanski kraj. Vsled tega delujejo razni eUaierttf n-i to, da v obcmskem zbora iinajo Italijaoi velino.   In j m  udc hrvuske  ali slovenske narodnos^ pritistaJQ . razlirno toliko, da glasujejo a Italijani. & fega fort- \ rajo sami oni  sklepi, ki  mesto narodn<l» jezika p*> j vab Jjudskih Solab vpeljojejo laski uc»tj**.   CM znami je, da okrajni glavarji pri volitval V 2»e*wJji*e za^pc  mocno delujejo na to, da iroa) Mjanaki 4i- I \i*lj vecino v teh zastopiii.   Prcd vseS? naj tu pok*- j itm Je  na Pazin, kjer  voditelj c. kr. okrajnega gla- | varstva v tem zmisln kaj mocno dela.                ...   I
Lehko vas opozarjwn na Zmiuj. V tej obcini je j obfiiuki zastop dvakrat sklcnil, da uaj se hrvaScina I v ljudskej soli uvede kot ucui jezik. Obakrat je de-2elna solska gosposka unicila dotifioi sklep (cujtel 1 cujte! i.a desnici). In visoko miristerstvo ni zayrnilo I dezelne Solskj gosposke ter ni hotelo potrditi ob- I cinskega sklepa. Tako se je zgodilo, da se v tej sko- ] zi in skozi hrvaSki obcini v ljudski Soli ofcroci laski I podntnjcjo (Cujte! cujte na desnici). Nadejam se, da I visoka vlada bode tudi tu izpolnila svojo dolznost, I tern holj, kcr jo ocitno na to opozarjam. Koliko se j v lstri stori za ljudsko Solo, najocituejSe spricujo to, I da je v h>j dezeli le v Kastvu fjudska trirazrednica, | nikjrr n' nobene Stirirazrcdnice, drugodeo le enoraz- | redue ali dvorazredne Ijudske Sole.                                I
Tudi na GoriSkem ni nobene ptiterorazrednice in j uaparnn so pnrocale novine, CeS jaz sem se pritoze- j vat, da se je v petrrozrednico nemScina uvedla kot j pnM-bni m'ui prrdmet. A nieni se je zdelo le nepra- j vihio, iit'iimuo, kar sem tudi povdarjal, da se je na I GorKkem v vec enorazrednicah nemScina vpeljela kot I nciii prrdmet; to bodo z rejnoj gotovo vsf strokov- | njaki in solniki spoznaii m nepraviinost in neumnost. I
Vse drugace je z dolocevanjem narodnega jezika. j Ze za ministerstva Bachovega se je bila prijavila na- j redhn, po kaferej so moral! ufmci pri vpisovanji v I sictiiijc .sole naznaniti svojo naroduo.st. Potej duloLbi I ji' bil jjoiIuk materinega jczika slovenskega ali pa I it.ilijaiiskega obligaten za ufence dotiLne narodnosti I — in slabi red v tem prtdmettt je tudi zayiral dija- I ku, da ni prestopil v vfSji razred. Jaz pa sem zadnjic* J bi»bl nek vladin iikuz, ki ga je bil pred iiekimi Jeti | prijavil minister Stremayr, in ki je odpravil ono dol- I znost dijakov u^iti in nauciti se materinega jezika. I Kazal sem na to, da je v srednjih solab u^encein da- I no na voljo, ali se hoCejo uSiti materinSCine ali ne, j in to je ona napaka, katere jaz dovolj grajati in bi- J Cat! ne more in. Ce je ze nem§6ina uvedena kot: uLni I jezik v srednjib §olah, bilo bi vendar primerno, bilo I bi vsaj pravidno, da bi bill uCenci zavezani gojiti tu- I di uarddni jezik — in sicer s tem, da bi bil narodni j jezik za vse oeni predmet.                                             J
Gosp. poslanec trMke knpdijske zbornice je tr- I dil, da ko bi po sioveuskih okrajih popra§evali, bi I bill vsi za nein&ki ncni jezik. Jaz pa vas le opomnim, J da sem pred volitvijo svojiin vohkem, najbolj odliC- I nim zastopnikcm kmeSkih iupanij goriikih razvil I program, po katerem se mislim ravnati. V tem pro- I gramu sem povdarjalT da se bodem potegova! za moc j in edinost drzave, da se bodem potegoval za vpeljavo I narodne ravnopmvnosti,. da se bodem potegoval, da j se nemScina ne bode izkljuLik iz srednjib Sol, temvec I da se bode gojila toliko, da se je bbdd a&enci v sred- ( ujib solah popolnoma nau5ili> Opomuil sem tudi vo- ( lilce, da se bodem potegoval za vstanovljenje me- I sfanskib Sol ter rekej, ker te Sole najbolj ngajajo I obrtnijskema in kopcijakema stanu, da aer njikvsak I uCenec nemSdine kot posebnega predmeta ufii.              (
S tem programom so se moji volilci popolnoma I skladaii; iz tega pa oCitno sledi, da oni — namrec I Slovecci — najprcj 2"el6, da b: se gojil njib jezik slo- I venski in da poleg tega poduCevanje nemskega jezika I ravno tako maio i^kljufiajejo kot jaz. S tem je I popoluem spodkopana trditev g. poslanca tr^aSke kup- I cijske zbornice. Da sem se pritoZeval zarad tlacenja I slovenskega jezika, da se celo brani naufiiti se ga, to I je resnica, a g. poslanec Teuschl ni navedel ni jedne- I ga fakta. ki bi temu oporckal.                                       I
Napake v lstri sem denes z nova oroenil, in ko- I like napake se v tem oziru gode* na KoroSkera, za I to sem v predzadDJi seji naStel dovolj fakt in teh nik- I dor tu spodbil. G. poslanec je reket, tooj program gle- I de na srednje Sole se ne da izvrSiti, rekel je, da ni I mogoce nizie razrede lofiiti v vStricne oddelke in v I njib v mateiinSciui podudevati, potem pa v viSjih ra- I zredih zopet z.liuftti Stovence in Italijane ter jib I skupaj z uemSkiin ucnim jezikom podncevati. Temb na- I spioti naj le omnium, da sem govoril s preinnogimi I strokovnjaki in sulmki, in skoro vsi so se zlagtili z I mojim programom.                                                          I
In prepsfiau sem, da se bodo ucenci v viSjih ra- I zredih lozje in vspe&nejSe poduCevali z nemskim u5- j aim jezikom, ko go se m podlagi materinSCiue pri- {
vadili v Stirih niijth razrodih nemSkega jezika, goto- J vo dosta vspeSuej^e,  Edf'fe iz narodne Ijudske Sole [ prestopaid 'v srednje Sole  t«*r se tu  h kratu v vsoh predmetih wmsiri nodncnjejo.  Izm^d teh dv«h nare-dcb,  mislim, se moja priporoca sama ter bi imela I prcdnost inieti pred dosedanjo vladno.
Kar pc sir ^ice slabih nasledkov o vsiljeni vpe-ljavi nem^rega jezika v Ijudske Sole in o peitalijan Levanji afi ponetncewnji slovenskega naroda,  tu mu- I ram pae z nova prttrdffi mojim  besedam.  Povdarjal j sem, kake ne?arnoSti izvirajo ix poitalijancevaaja slo- | venskega naroda.   Itoilje  naj fa omeuira. da od let.i j 18G2   na Primorsfcm ni bib* oobenr polirifn* toibp, I v katerej bi bili stoveaski sioovi zato^eni, pej pa j*> | ; bilo mnof o zatoieum  italijitskr-ga jezika in mM* I ; njimi premnogo odpadnikov afi rencg.Jtov. Pa* lebk» I | recem, daodparfniki so najm varnejfii Ijwtje, kajti zme- | f rom in f*>**od se m*>r.ijo ponaaati  in nrvnati jako I j strastno tt>r pri novi narodnosti ststT na prvi strazi, I da s tem vsaj nekoliko odstranijo oaravno nezaupnost I
naroda, h kateremu so piistopili. Tega pac ne bode
i ntkdor tajil, kajti zgodovina to o&tno spriLuje. S tem I
tudi nisem aumicil italijanskih prebivalcev, ampak sem 1
le pokazal na posamne dogodke; jaz sem celo pote- I
gnil se za italijanske prebivalce na GoriSkem, kar se 1
tice njib udanosti do cesorske hiSe ter recem,  da se I
Slovenci in Italijani na GoriSkem med soboj skuSajo, I
kako bi bolj pokazali svojo udanost drzavi in pre- I
svitli vladarski rodovini.                                                  I
Kar se tice onih besed, s katerimi je g. posla- I
nee Teuschl zagovarjal nj. ekscelenco c. kr. namest- I
nika triaSkega, ne morem umakniti le jedne bese- I
de ter vse svojo trditve  z nova povdarjati. Navedel j
sem dogodek,  ki so je zgodil  v dezeli v prifo me- I
I ne — in vsaka moja beseda je gola resnica.                J
Namestnik je trdil, da jo didakttfna napaka, da |
je napacno naielo, ce uLitelj  dijaku,  ki ne razume I
tujega poducnega jezika, predmet pojaSnjujc v znani j
mu inaterins^ini. Da so na te besede naslonjene mo- j
je posledice bile popolnoma opravicene, mi bode pa5 I
vsak rad pritrdil. Tu ne morem tudi zarnolcati, da je j
zelo zazcleno ter da je v koriat uprave celo potrebno, [
da zna namestnik jezik dveh tretjin onib prebivalcev, I
I katerim upravo vodi. (Prav dobro! prar resni6nol na I
desnici.) Slavni zborl to spricuje tudi naS preljublje- I
ni vladar.  Deputacije slovenskega naroda sprejema I
slovenski ter njih nagovorom udanosti odgo?arja slo- |
venski. (Prav dobrnf na desnici.) Tose je zadujiC tu* I
di godilo v Trsti! pri prihodu Nj.  cesarske visokosti I
I presvitlega naSega cesarjevi<5a. Tudi pri tej priliki je I
I Nj. cesarska visokost sprejemala slovenske deputacije j
I slovenski.   Ne smem pri tej priliki zarnolcati,   da je |
j c. kr. namestnik v Trstu bil solovenskim depntacijaiii I
I zapovedal, da imajo cesarjevi6i ali nemSki ali pa fratt- [
coski nagovarjati (C'ujte! enjtel na desnici.); isto so |
tudi ukazali ziipanu sezanskemu. A deputacije se ni- j
I so ravnale po tem ukazu; kajti presvitli cesarjevifi j» I
I pri predstavljenji   mestnega zbora samovoljno ogovo- J
I ril jednega odbornika slovanski (Dobro I na  desnici.) |
I in jednako je zapane sezanskega okraja vpraieval in I
j odgovarjal jim slovanski, Ce prav jim je zapovedan bil I
I nemSki nagovor. Ta dogodek je probudil veliko 2aflo- 1
I voljnost in veliko veselje. (Dobro I na desnici.) Tako I
[ ravnanje ntrjuje voz med narodi in vladarsko hifco; I
I ne utrjuje se pa s tem, Ce se silijo deputacije, da v I
I rujem  jeziku, morebiti  francoski, govor6 sfe svojim j
I vladarjem. Ako /ladarska hisa tako ravna ter z naro- I
I dom govori v narodnem jeziku, bi pad primerno bilo, l
I da bi tudi namestnik Depretis tako ravnai. (Prav do- I
I bro! na desnici.)"                                                            [
I           Ta  odgovor  nadaljnje  in  konenje z onim od- I
I Iomkom. kateri je bil   it predzadnji   ^ScCi*  ponkti- I
I snen.  Na ta krepki oglas dr. Tonklija bil je naucni I
j minister prisiijen Se enkrat odgovarjati.   0 tem in o I
j govoru dr. Vitezica prih.                                                [
Dopisi.
IZ Solkatia, 22. maja. (Izv. dop.) PredveCer slavne pqroke ce^arjeviceve je bil Solkan lepo raz-svetljen. Zupanovo hiSo je lepSa! transparent cejsarje-viLa Rndolfa in sedanje cesaricinje Stefanije. Solska mladina je pela cesarsko himno in „Hej Slovani." Rakete so tudi spnScali. Potem je Solska mladina od-Sla po Solkanu prepevaje veS drugih narodnih pesmi. Dan poroke je bilo pri sv. maSi poleg naSega stare-Sinstva tudi mnogo obcinstva. PopoludnesoSoIsko mla-dino na izletu v Kromberg lepo pogostili.
0 voiitvah vkupcijskoicobrtnijsko zbornico na-sprotna liberalna IaSka stranka Se volilnih listov svo-jih volivcev ni oddala, ker je Zq naprej poznala svoj propad. Pri nas v Solkanu, da sije maio volivcev za to zbornico, vendar niao bili odlo&ini za zmagajuCo stranko. Tu je stab vse za enini odlifinim volivcem. Kakor bi se bil ta odlufiil, bi bili vsi drugi za njim volili. Vendar veLina naSib volikev se je dala prepri-cati, in je volila za vladno zmagujoCo stranko. Drugi pa, mislim, da so svojeglasovo za pri hod nje vo-litve prihranili. Drugod po deieli so skoro eno-glasno volili za vladno stranko. Zakaj bi ne bili to-rej tudi wto Solkaqci tega stgrili ?
NaSa citalnica bo imela v kratkem U. k-tni ob-cni zbor, prt katerem" se bodrrazvidehr stanje naSega
I narodnega doma. NaSa citalniea bila je do zdaj vdo-brem stanu in na dobrem glasu, v tem ko mnogo drugih narodnih druStnv na GoriSkem drema, in jib je mnogo ze zaspalo. Ali zalibog tudi pri nas, raesto da bi se drustveniki ranozili, se vedno bolj krdijo, in bati se je propada, ako se ne postavijo na nogemo-zje, katerim Se bije narodni cut. Saj edino Se to imamo, in ponosui moramo bitiznaSo, ditalnico kate-ra nas gotovo Se brani pred pretiluim italijanstvoni. Pomisliti je treba, kako je Solkan pred nekoliko leti cvetelv narodnem in materijalnem obziru; kako so go-riSki Slovenci rndi snro dobajali, dokler je vladal tu-kaj narodni tlvelj, Skrajni c&6 je, da se zopet pro-budimo, da oft mozje, kateri se priStevajo Sloveucem,
I pridruzijo narodni stranki.  Pozabimo   vse zainere in
I preplre, akt» so kedaj med nami nastali.
PMrazimo na^im nasprotuikom,   kateri   bi   radi jutri videli, da bi se iiarodna stvar v Solkanu zadu-
I Sila, da tukaj iina le Slovenes vladati, ne tu sem privandrani Labi. Piediagi rojaki, reSimo Se do casa narodno cast miLega Solkana!
Politidni pregled.
Cesarjevifcti Rudolfu m njegovi vi»> soki soprogt na Last so bili tudi Magjarl na-pravili, zlasti v BudapeSti, velike slovesnosti in sveCanosti. Cesarjevid je hrvaSki deputaciji odgovarjal <iisto hrvaSki. Cesar se je Magjarom in Hrvatom, vsakim posebe, enako Ijabeznjivo in prisreno zalivali), kakor cislajtanskim deMatn. CesarXCinja Stefanija se j6, kar ni 6udo, nekoliko utrudila, in zato je pot cesarjeviCe? v Prago odlozen za nekoliko dni.
V   drzavnem   zboru  je   obravnava budgeta in finan6ne postave za teko6e leto koa-Lana tudi v 3. branji. Galiska transvcrsalna zc-leznica je  tudi  sp rej eta.   Napravi ee  na dr^. stroskc, in je prora6unjenih za njo za lotos in prih. 2 leti 24 milj. gl.   'Aabne se delati tedaj Le letos. — V Soboto je grof Hohenwart ute-meljil svoj predlog glede na razsodbo drl sod-nije.   Levicarji so  pri tem  predlogu  zapustili zbornico z Herbstom na celu in so Sli na Kah-lenberg,   gorico Wizu Dunaja,   kjcr jo lep raz* gled na Tfiuiaj in dobra gostilnica.    Desnica se pa tega izleta ni prestraSila.    Grof Hohenwart je takoj dostojno in kot pravi drzavnik razjas-nil, da njegov predlog varuje samo ustayo,   ni-kakor  pa  ni  zoper   ustavo.    Judovski   orgawi Kerbstovcev so sicer razsajall nekoliko,   vendar pa tudi veSinoma obsojali Ievicarjev postopanje. — Obravnaval se je v tretjt*6 prenarejen predlog Lienbadierjev 0 zni^anji Sletne Solske do!2-nosti, kateri gre zdaj na to, da imajo pri Ijudskih Solab na defceli   starSi   pravico,   otroke po Sestletnem solanji in s spricalom,   da so se dosti nautili ^eronauka,   branja, pisanja in ra-Lunanja,  oddati v 21etno nedeljsko ali nadalje-1 valno Solo,   ki ne sine ved ko 4 ure na teden i trajati.   Levicarji so zagovarjali sklep gosposke i zbornice,   katera vse polajsave  ho6e prepustiti viadi.   Ta obravnava bila je ena najburnejSih; I od Ievicarjev govoril je Beer, ki je kudo mlatil ! po viadi, vsaj nekoliko bolj recno je kritikovai levigar Promber vlado, za njim pa v imenu vlade, 1 ker je minister Conrad bolan, sekcijski na6elnijL I Pozzi. Na to se je, ker je bila Se cela armada I Ievicarjev,  od desnice pa le  en govornik ogla-Sen, sprejel konec debate. Govoril je izmed de-I snice nizeavstrijski kmet Oberndorfer, — v ime-| nu Ievicarjev pa znani Ed. Suess, a tako strastno ! patetieno gledaliSko, da ga je konec govora pred-j sediiik zarad treli izrazov  9Schmaehtt,   ,jSimo-1 niea ie aVerbrecneB1* pozval k redu,  ter gale-I rije, napotojene z Izraelci. dal sprazniti, ker so I med Suessoviru govorom neprenehoma ploskali. -—Porofevalec Lienbacber  odgovarjal je   samo ! re6no — rekofi, da mu dostojnost ne pripusda, I podati se na pot, po kateri je hodil Saess. Pri I glasovanji po imenUt bii je sprejet odsekov predlog desnice s 7 glasovi vecme. Nekaj MladoCe-^ hov se je glasovanja ognilo, in karkoli z levico hodi,   bilo je vse zoper Lienbacherjev  p^vidni predlog.  Bil je pa vendar Solski predlog Lienbacherjev v tretjem branji  sprejet 8 151 glar I sovi zoper 14|,
Sprejele so se ta teden tudi resolucije o posojilnicah in postavni uravnavi zavaro-valnic. Prtdlog o borsnem davku, ki ga jeg. Obreza* ©bSrrno uteuieljeval, izrofiil se je prir stojbninskemu odsekn, ki ima v rokah enako pred-logo tudi od vladne strani.
VZagrebu bodo volile v mestno starer Sinstvo tudi take, ki imajo tam po novi po-stavi volilno pravico in okoli 800 glasov.
Fzgm. bar. FilipoviL, naCelnik vlade v VojniKrajini, je prosil, da sme...iti v pokoj. Menda zato, ker bo6e ogeraka vlada dobiti v roke investieijsko zaklado v Vojni Krajini.
NaBuskem so judje v velikem strahu in bezyo v velikem Itevilu na avstrijsko zemljo. Avstrijski judje pa nabirajo za nje denarno po-rooS. Ruski cesar je sprejel judovsko deputacijo prijazno, in rekel je, da so anarhisti krivi pre-ganjanja judov. Mogoce, ali anarhisti bi ne imeli tolike moci na ljudstvo, ko bi to ne cutilo ma-gCevanja v sebi.                                                    I
Grofa Ignatieva, novega laskega mini-stra notranjih zadev, seNemci ze!6 boj6, da si ga iz politike hvalijo Bismarckovi organi. V posebni okrofciici pojainjuje Ig. carjeve misli, da je treba zatreti sedanji uporni duh, in da je tieba skrbeti za boljSo odgojo in sre6ni§e ustanove cToveiki druzbi. Narad in plemstvo naj bi v ta namen pmafafcr caf j» in n$e§wm svetovateem. Bolgarski knez terja v posebnem pi-smur da bi mu podelili Bolgari za7let izred> no obtest, vsled katere bi on zaukazoval in go^ sj)odova], kafcor bi on hotel. Za letos naj bi ne bilo navadnega narodnega sebranja, in letos po> trjeni budget naj bi imel postavno mo5 tudi za drugo leto. In knez naj bi imel oblast v ten 7 letifi narodno sebrauje sklicati v namen, da bi se ustava spremi'iiila po naredbah, katere bi on ie prej ustvaril.
Dvoroirao, da je modrost kneza samega sko-?ala te predloge. Ako jib Bolgari ne sprejmcjo, se on prestolu odpovS! Mi ne lelimo drugega, feakor: Bozja pomofc in sreca junaika, pa naj gledajo Bolpt% da brezpogojno vriejo te predloge ad acta, in naj se ozrejo po novem vladarjil Tak6 zviti in hudi se nam zde!
Italijani so zdaj brez mini,:terstva. Sella ni mogei niS opraviti. Zdaj skuia Depretis se-staviti novo ministerstvo.
V BukareStu se je kronanje novega kralja sijajuo vrsilo.
Grki so se s Turki pogodili. Odlodene meje se odstopijo Grkom v odlodenih obrokih. Pra§anje je, ali jih Grki doM brez prelivanja krvi.
Na Francoskem se bode odslej volilo v zbornico se skrutinijem po listah, in sicer vsak departement voli toliko poslancev, kolikorkrat ima po 70.000 prebivalcev. Vsak departement je en sam volilen okraj. Voljen je oni poslanec, ki ima absolutno vecino.
Tunis je sedaj v oblasti Francozov, toda turSki sultan podpihava Arabe v boj in je res fce dvakrat prislo do vecje praske. Pri Chale-melu je padto 300 arabskih Krumirjev, a 28 Francozov. Anglezi prezijo na Egipet, ter hoeejo dezeio pograbiti, bri ko Francozje zasedejo Tunis popolnem.
Dofliage stfari.
Program veselice, katero napravi GoriSka c"i-talnica se svojo poddru2nico dne 28. maja 1881 na vrtu Catterini, v ta namen posebno olepsanem, ua east Nj. c. k. visokost? Cesarjevica Rudolfa in Ces.inje Itefatije. Svirala bo cela godba tukajSnjega c. kr. peSpolka „Hess\ 1. Cesarska himua. 2. Naprej zastave Slave, ugl. Jenko. 3. Ouvertura „SIovanske-na-rodne melodije", ugl. Titl. 4, Duett iz opere „Lucia di Lammermooru, ugl. Donizetti. 6. Pilger-Chor iz opere „Tannbaoser," ugl. R. Wagner. 6. Stefanie Gavotte, ugl. Czibulka. 7. Remimscenzea iz opere „A-frikanerin", ugl. Meyerbeer. 8. Na zdar, cvetorka, ugl. Zawrtal. Pri tej priliki se bosti izreckali podobi Nj. c. kr. Vis. Cesarjevica Rudolfa in Gesaricinje Ste-fknije. Potew pies na prostem. Ta program ve\j* za vstopnico. Vsaka gtevilka za srefikanje, katere se bodo prodajale pri ^topu, Btaue 20 soldoy. ZaCetektoC-
no ob 8. uri zvefier. P. S. Veselice pa ob slabem vre-menu ue bo.   Odbor.
Mesto goriSko ima te dni dopamine volitve. V 3. razr. sta izvoljena g. Jak. Cristololetti in Em. Bozzini.
Laba so imenovali za okiajnega 2ivinozdravni-ka v Got ici namesto vrlega g. Perka, Sloveuca, ki je sel letos un viso sluzbo v Trst. Kakd boiio goriskt Slovenci obcevali .2 njim? Dopis WS1. N.B 25, t. m. dobro slika naSt* raznu-n* za ta del. Eonocno pristav-)ja dopisnik in mi z njim :
„EroBimo v imenii no&ega piebivalstva, naj bi se g. dr. T o n k 1 i, naS poslanec, na pravem niestu o-glasil zarad te ztiusuice, katero je zopet dobila na-rodna ravnopravnost.'4
O. Kajetan Mugnone, uuitt-lj na goiiSki me-stni glasbeni soli in uCitelj pevskega zbora prvostolne cerkve goriSke, umrl je v soboto, 38 lot star. Pogreb so mu uaredili casten, in je Sel sprevod c>z Travnik, po no-vib praviiih redka tmt. Mugnone bil je iz Napolja doma.
Komenski g. zupan s podpisom Se 2 sveto-valcev v nPoslanera" „Ed.a izjavlja rued drugim te le beside: „... priznavamo, da na videz in sploli s politicncga stalisca ni bit piimeren Las za to limno-vanjc." (namrec da so podelili trz. imnichtniku tudi v Komnu casino oWanstvo). C. a. bralci naj satni ce-nijo vrodnost te Itvalovredne izjave — po pieua-gljenji.
G. dei. predsednik Winkler, je bil te dni na Duuaji, roenda zato da se razpusti de2. zbor kraujski.
V  Trstu nameravajo osnovati I. 1882 razstavo v spontin, da se bo 1. 1882. petstoletnica oblmjala, odkar gospoduje nad Trstom habsburSka biSa. Onno-val se je U odbor j?a nafirt razstave. TrL. namestnik je nnsvetoval ivUhkmvx 2ttpauu, da naj bi mcbtuo stare&nstvo spro^ilo misel o raz^tavi ali femur si bodi, /upan pa je odgovoril, da ue more trga poro-fiati, ker bi ga shre&itistvo pustilo gatbvo na cedllu. BN. t Pr." pravi unto: BSapii»nti sat!" Navedli smo to dogodbo, ker je zuld puuionljiva.
V  Kopru so je razripfiila bowba v gimna-z i j h k o in p o s 1 o p j i! Ni nig guduega na tej gim» naziji, kjer so moruli zarad irredentstva zapreti one-ga osiiioSoIca in lani. zandarmerija ima v Kopru in drugilt inestih po Istriji dovolj opravka sumo s prei-
: skovanji in zapori. Ono-le je 2andarmerija cold sta* reSiustveiio poslopje preiskovalo zarad obcinskega pi-sarjal — HInd.u priuese skoro v-8uk dan enake novice iz Istrije, in „lud." sam se konfiskuje zarad se-stuvkuv, ki se pregreLajo proti javnemu miru, in ki vzbujajo vstajol
Trgoviaska zbornica ijubljan^Ka ima vsled sijajne zmage narodue stranke 15 uarodujakov in 9 netnSkutarjev.
V  trgovinski zbornici so izvolili g. Ku§arja za predseduika in posestnika S. N. Koraka za predsed-nikovega namestnika.
Krasu so napravili 22. t. ra. na Cast cesaijevifieve po-roke na dvoriScu ^upana v Repnicu olepSan slavolok s podobaini presvitliga cesnija, ccsaiice in novih po-rocencev, obloien z mnogobrojuinti uaroduimi zasta-vami in s transpareutom. K javni veselici z godbo dosli 80 tudi inuogi gostjc in odlidiiki in muogo odlicne gospode iz Proseka in Nabrezine. Zvefier gorel je na bliznjem hiibu velikansk kres. TJiuetni ognji, sveSava in godba po vasi so praznik povecali. Pri skupnem obedu so primerne liapitnicc drustvo o^ivijale, in ve-seli dan narn'ostaiie gotovov sppmiuu. Zasluge za ta dan ima pa nase stareSinstvo.
Na Dobravo, v 2upanijo Biljansko, pridejo v nedeljo (29. t. m.) vkup 2upani dolenjih Brd s sta-reSinstvi vred, pa se pogovore o zemipkem davku zlasti za vinograde. Poroeali so nam, da bodo pretre-sali tudi druga praSanja o domacib razmerah. Zato naj bi se sesli v obilem Stevilu.
Iz Bend. Poroko Njih VisoCanstva cesarjevica Uudolfa. je tudi naSa obCina prav slovesno obhajala. v. t. m. ob 9. uri vecer je obcmski zastop napravil bakljado, ki je obbodda z vrlo prvasko godbo lepo raz-Bvetljeuo vas. 0 zori druzega dne naznanjalo je pri-trkovanju lu 21 strelov iz mo2na»-jev nastop veselega dneva, ob 10. urt je bila pa slovesna sv. ma§a z za-hvalno pesuiijo, katere so se udeleiili obcmski zastop, fiolska mladina z ucitelji in muogo ljudstva. Posebno so pa ta praznik ozwili udje poddruznice  veteranov,
kteri je za predsednika g. P.....iz RenC. O.nenjeni
g. predsednik je veterane, spadajoee k tej poddruinici, t. j. iz PtvaSine, Vogerskega, Bukovca, Bilj in Ore-hovlj, povabil v Rence, najeli so si prvaSko godbo, ter sevvojaSkem redu podaii k sv.masi, po sv. maSi ili so pred poslopje g. 2upana in j.ad2upaua, kjer je godba igrala cesarsko pescm, za ktero so sledili i\~ vahni livioklici. Popoludne napravili so Jjudsko vese-lico.                                                                c.
Iz Gorjanskega na Krasu nam poroCajo, da so tudi tam sosebuo slovesno obhajali poroko cesar-ievicevo. Zlasti se je tega dneva veselila tudi Solska mladina, med katero so razdelili knji2ico nGesarjcviC Rudolf." Med 4 obC. odborniki, ki so pri§li med mladino v Solo, bilo pa je pogreSati tamoSnjega Zu-pana, kateri neki goji s svojim po nemsko pisanim imenom tako uem§kutarsko Ijubezen v sebi, da mu je nacelo: BDeutscb, dich lieb'ich ttber Alles!" Obciu-ski odborniki so bili ta dau razkropljeni, ker pri g-2upanu se 4e takd ue morejo razveseljevati, ko ne umejo vsi g. zupanu priljubljene nemScine. DrugaCe paje ljudstvo veselo obhajalo inkoucalo ta^lepi dan.
V ZvoniSto ^napaniji, v Walem Repu na.
HrvaSki BVieniC<< je prinesel v ^1. St. doprsuo JuiCiCevo podobo. 0 Jurdieu so prinesli sestavke mncgi slovanski listu in tudi „Politiku, katera ima par dobrib stavkov o slovenskih politikih nove dobe. — „S1. N.tf je nabral ze okoli 500 gld. za JurSicev spomenik. Vidi se tudi iz tega obfie prizuanje Jur-dicevih zaslug.
G. Subic, Slovenec, je slikal voliko sliko „pro-
Sad" za na strop novega CeSkcga gledifica. Strokovnja-i imenujejo njegovo delo mojstersk umotvor.
V Spljetu v Dalmaciji je pogorelo voliko meat* no gledisae. Skode je 300.000. Lalioni so kriciuli, ka-kor da bi bili dalmatinski Slovani za^gali to gledisde, Med njimi je v pokoji sttveci c. kr. nam. svetovaiec in renegat Jan. Koporcic javno vpil: „Ti Jiacijonalni razbojniki so naias( zaiSgali gledi§Le. Ko bi jaz se zapovedoval, dal bi takoj obesiti 50 takih na-
r o d n i h I u m p o v, in bi  zacel s tem.....bar.
Klodicem." Tako Slovane eramot6!
0. Cairoli, dosedanji ita). minister pride neki prebivat v Trident, kjer je za njcgova dru^ina. Ziv-Ijev je v Tridentu dovolj takih, ki bodo skrbeli, da g. eksministru ne bode dolg eas na avstrijski zemlji t
BlagOBlovljenje zastavo „delav8kega pod-
Somega drvfitva' v Trstu dne 5. junija 1881. akor se vc, m bode udeleiilo te slovesnosti razna drul-tvaiz Prlmoiskeg    Kranjskega in Hrvaskcga, kakor „Sokol" LjubljaiihKi, pevsko diudtvo Ljubljansko, Sokol Zagrebskl, druStvo wZoraB vKailoveu, dniltvo „I)anicau  v Sisku",  podrulnica Mlalnico, v Gorici, Podro§ka aitalnica itd.   Spored: Slavnostl in i njo zdru2cue veseliee 1) Ob l/g8 uri zjutraj slovesnl spre-jem raznih doSlih diustov ua trzaftki postaji, od tam odlaz z godbo in zasta vami v gledisiio „Armonia\ kder se zastavo oddajo. 2) Ob 9l/i> u» zjutraj skupna skuSnja vseh pevskih zborov v dvorani tr^afeke fiitai-nice. 3) Spored blagoslovljenja zastave v glediScu „Ar-monia", a. sprejem kumice, b. petje, c. pozdrav go-stov, d. kumica prive^e trak na zastavo in dru2ice zabijejo ^eblje, e. slavnostni govor, in predsednik izroci med govorom zastavo zastavonoscu, f. petje,  g. po-zdravljenje nove zastave po zastavah doSlih druStev, vmes svira godba,  h. odhod v dru§tvene prostore z zastavami iu godbo.  5) Banket v veliki dvorani pri „zelenem hribu"  toCno ob 1. uri popoludne.   Kedor se hofie udelejiti bauketa, bodisi obiskovalec ali do-macih, mora poslati predseduiStvu portporuega delav-skega druStva 2 gl. najdalje do 1. junija. 6) Ljudska veselica pri sv. Ivanu: Ob 4. uri popoludne se zbe-rejo vsa druStva v dvoriScu dru§tvenega sfcinovanja pri Judhnanu in odrinejo od tam z godbo in zastavami k sv. Ivauu. — Pri sv. Ivanu sprejem druStva po deputaciji okolicanov in vencanje zastav po dekle-tah iz okolice. — Petje. — Plezanje na visoki mlaj, kder bodo 3 darovi. — Sreckanje na sledefie darove: a) 4 cekine, b) en par zlatih uhanov, c) 4 tolaije, d) ena ura budnica in §e na 10 skritih darov, med ka-terim imajo nekateri istinito, drugi pa le Saljivo vred-nost. Vstopnina s sreSko vred 20 soldov. —Ob 1/a^ uri zvecer odhod v mesto z godbo in zastavami,  katere Be ahranijo v dru§tvcne prostore.   7) Velika be-seda v gledali§CU „Armoniatt, zaftetek ob 8I/2 uri zvecer. Spored: Vogel wCiganitt, poj6 skupaj vsi zbori— nKri2ariB ljubljanski pevski zbor — Deklainacija — nSokol«  ljubljanski — Nedved, „Oblakom"  poje tr-2a§ki mesani zbor — Galomek iz wUn Ballo in ma-schera" poje ljubljanski pevski zbor — „Sokola ljubljanski — Ipavic „Kdo je mar" poje trzaSki pevski zbor s sprenujevanjem orhestra — aSokoia ljubljanski — Hajdrih „Jadransko morje" pojo skupaj vsi zbori. Vstopnina v pritlicje 60 kr., galerijo 30 kr., sede2i 50 kr., lo2e v pritlieju 4 gl., loio v I nadstropje 4 gl., loze v I. nadstropje 3 gl., loze v III. nadstropje 2 gl.  Ta cena se razume za slavnost zjutraj  in be-sedo  zvecer.  Prosti doneski in velikoduSnosti niso meje stavljene.   Listi za vstopnino dobivajo se v ci-taluici triaskl via alle poste §t. 10, v kavarni Bott in Commercio ter v prodajalnici gosp. Fr. Zitko Cor-sia Stadion St. U do 4. junija, zadnji dan pa se dobivajo le pri denarnici gledisca „Armoniatt.  Loie in Bcdeft prodajajo se v druStveni pisarni Via Coroneo, St. 23.8) V ponedeljek 6. junija poslov na kolodvoru in odhod drustva. Opombe: a. Za goste ceno ki bodo obiskovali slavnost v Trstu, je odbor preskrbel znizano po  Seleznici, in  se dobivajo  dolicne lcgitimacije v ljubljanski cftalnici, v prcstorih BSokola* v Zagrebu, dru§tva ..Danice" v Sisku, druStva ,Zorett v Karlov-cu, Y fitatarci goriSkii YSi Qbiskovaici iwty krajev
pa se iahko obrnejo  do uodpornega delavskega dru- | §t.va v Trstu. b. Odsck za stauovaoje je preskrbel ne- • koliko staiiovaaj,   ki se   bojo   oddajala biezplacu© v j prvi vrsti sodelajocini gospodom od .Sokola* in pev- J skega rhustva Jjubljauskega. Prcskrbei pa je vec sua- ? zuih st«novanj po nizk: cen: turti za druge goste, ka- j teii naj se blagovolc ohruiti v zadevi stanovanja,| do • odboia podpornega delavskega drustva (odsek za ata-novanje) v Trstu do 4. junija. c. Vsa druStva, ki s<* mislijo udeleziti slavuosti, naj se oglasijo poprej vsaj do 30. t. in. pri odboru podporuega delavskega dru-§tva. d. Vsa diustv.?, ki se udetezyo slavnoati iiiimajo zastavc, proseutt so, da prineso zastave seboj. e. Aku kdo zniianji zeli vstopnice vgtediSeenilfcsrte^riofcT, obruc se Iahko precoj  do odboia podpomega delav-akwga ilrnstva,  kateii sploh prav rad Ystre$e v^aki zt-Ijt.
Trst, 20. maja 188J.
Odbor podpornega delavskega drultfa.
(Dramatttino druStvo) j« if dalo v poslednjcm letniku .Sloveuske Talije. v dveh vetkib (48. in 49.) wdcm iger. Te so: „Tonicaa, drama v 3 dejanjih; „&!*, igra v2 dejanjih; .Blaznica v prvem nadstro-pjitt, vesela igra v 1 dejanji; ,Ali piavirj ali ¦foni", vesela igra v 1 dejanji ;v „Zmesnjava na zmesnjairo", burka u 5 dejanjih; „Gtempihar mlajsi'S gluma v 1 dejanji; nIzbira;kaM, vesela igra v 3 dejanjih s pe« tjem. Vsaka teh iger je tudi posebena prodaj.
(O prazniku ss. Oirila in Metoda) 5. jo!, pile sSlov*; u tako-te: Pratika nasa se je zmotila, kajti god slovanskih blagovestnigov ni zapovedan pra-¦nik, man ua Moravskcm, kjer ata deialna zavetni-ka. helm bo se vendar po vee" krajih na pr. po Hrvaikeiti dokaj slovesno obhajal. Tudi v Ijubl. Skofiji se iina dutifrio papeiefo pismo nedeljo poprej brati, ali po wekrat razlagati. Prav bi bilo, da bi na tisti dan vrsile se procesije za odpoatke svetega leta, in M se veruiki vzlnsti spodbujcvali moliti za zcdinjenje Slovannv ra/.kolnikov v sv. katolisko cerkev. — V Ri-lim je vatauovljeii poseben odbor, kteri bode prejc-mal slovanske romarje. Zeleznica juzna bode znizala vo/i.iiu), $ Ceskega stala bode do Rima in nazaj inor-da le kacih 82 gld., prera^uiii! je vCech".
St. 96/E
UHTNICA UBBDKI^TVA. Mnogo dopisof pride v prih. Stovilknh na trsto.
Oklic
Kdor moji 2cni Tereziji brez mene kaj upa, jaz ne pladam; kdor od nje kaj kupi, ne velja in bo po-stavoo tozen.
Avber, 20. moja 1881 ________________________ANTON PEGAN
MaMifflipstoY
veljavoih za poknezeno grofijo GoriSho in Gradi§ko razun Solskih postav, dobiva se v Gorici pri knjigo-trzca Iv. PaternoHi-ji na Travniku po ziiiiani ceui 60 kr.
Zhirka obsega: de^elno ustavo, obcinski red-ni volivnik, cestne postave, postavo zastran skladanja stroSkov za cerkve, dnhovnijska po-slopja itd., postavo zastran rabe in odvrntfaiija >od — zastran naprave zemljiskih knjig zastran varstva divjacine in druge v kmetijstvo segajoce postave. — Kakor bitro se nab<»re se ve6 novih postav, bode se zbirka nadaljevala. Solske postave pa so se zarad tega opustile, ker so posebe na svitlo prisle v. c. k. dvorni in drzavni tiskarni na Dunaji.
Yeli, zaloga
vsakovrstnih           W
!     oblacil a gtspode in gups,     |
naj obilnise  zbirke,   dobrega  Maga  in | krasne izdelave pri
;m. STEIBER-JO V B0R1GI1
poleg skofijske palace.
0
EDINA ODLICENA
TOVAENAZAOCET
F. BAITttGARTNER & Co.
v Trstu.
Gdlifcena 2 mcdaljo na svetovni raz-
stavi v Parizu 1878.
Nji^nr izilelek  fseiica dDmft^i^i"
oeatu   ma clavkarijNk > sj>iutcval<>, ki
opn>si:iije davku   po v*vm   cesar»tvu
I avstr<i-«gers*ll©iM   vs!#hI  mimsterskega
privoljenja — Wago pr?e vrste — prav
1 po ceiti,
PriporoLa svoj  izrcdno  dober ocet m fiistega vina.
Glavno zastopmllvo za Goriiko -pri gospodu
Mi KlietscM
V GOBICI.
>l
Oznanilo.
j          Ilavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta),
vstanovljene p<> grofu Thurmi, v Gorici naznanja, ; da  bode   dne   13.   juaija   1881   za6ela  javna ; draLba (kant) nercSenili zastav I. Letrt leta 1880 [ t. j.  tistih,   ki so bile zastavljenc   raeseea  ja-nuarija, fcbruarija in marca 1880.
Itaviiatelj: Lovisoni.
Broj H35)
SklenivSi &e 1. julija 1.1, zarad zdra-vjaprcnehatikupCijo, prifinem torej od dana§njega dne naprej v moji Stacuni za drobno blag© vsake vrste
MZPROMJO po skrcenih cenah
pod tovarniSkim kupom.
Pripravljen sem tudi odstopiti vse, v kakorSnem stann se nalinja, pod po-goji in po cenali, kakor se pogodimo.
Nadejaje ser da me poCastite z obilimi naroCbami, se podpisem z od-lienim spostovanjem
G. F. Studeni
ulica Bastello it. 3.
Itazpis
pisarske (dninarskc) sluibe pri c. kr. okrajnem glavarsivu v 8e2uni z Ietno plafio 480 gld.
Prosilci za to stuzbo naj vlo^.e svoje proline pri omeiijenem glavarstvu do
15. junija t. 1. in dokazcjo,   da so popoiuoma   zmozni   sloven-skega in nem^kega jezika  iu   da imajo iep ro-kopis.
V Sezani, 18. maja 1881.
STAROSLAVNE3
CUDOVITE KAPLJICE
SV. ANTONA PADOVANSKEGA.
Po besedah sv. evangeWa „pojdite ubit Hud-stvo in zdravit bolnike" navdihnila je odeta Pilipa iz frandiskanskega reda v trinajstem stoletji srefina misel, da je iz zdravilnih raathn nabranih v jutro-vili dezelah zlozil preslavne te kapljice.
Potem ko je ozdravil uze na tisofie ljudi in ne-skon6nemu stevilu oseb pomagal, da so zivele pa sto let ki eez, samo ker so uzivale te kapljice, od-javil je, iz 5esa daobatoje posvetivsi jib. sv. Antonu Fadovanskemu „cudodelmku."
To priprosto in. naravno zdravilo je prava do-brodejua pomod in ni treba ninogih besedi, da se dokaze njihova cudovita mod. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdo-vratnise zelodedne bolesu. Frav izvrstno vstre-zajo zoper hemoroide, protiboleznim na jetria in na vranici, proti drevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskib mesecnih nadleznostib, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter 6iatijo pokvar-jeno kri. One ne preganjajo samo omenjenib bo-lezni, ampak naa obvarojejo tndi pred vaako bo-
KAKO SE RABUO:
Eot preservativni pripomocek jemlje se po 20 do 30 kapljic na sladkorjn zjutraj in zveder j otro-kom se daje pol toliko; pri zgorej imenovanib bo-leznih pa po eno zlidiko zjutraj in eno zvefier in ce so bolezni trdovratne. vsake trl nre eno zlidiko: o-trokom se daje vaelej pol toliko in detetom po & do 10 kapljic 2 krat na dan.
Prodajejo se v vseh glavnib lekarnicah na svetu: za narocbe inposiljatve pa edino v lekarnici CRISTOFOLETTI VXJOBICI.
Ena steklenica stane 30 novcev.
Na podlogi ro%sodbc v. c, k. dez. zdravni-Skega sveta od v. e. k. namestniStva dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomofiek zoper vse zelodefine bolezni
posebno pa se sponaSa pri neti'cnosti, zt»lodeCni slabo* sti, slabodiiefit ra dihu, ke-dar filoveka napenja, raa ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodecnem katarn, zgagi ali rezalci, Le se nar«»ja pesek ali kaSa, pri preobiluosti slin, zlaten-ci, pri etudu in toetanji, glavobolu, prihajajoccm od zelodca, zdoducnera krCu, pri zaprtein zivotu, prena-sttenosti   bodi  z jedmi  ali
pijacami,  pri glitaht vranfinib, jetcniih ali he-
moroidalnih boiestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico  pri gospodu le-
karniCarju A. pi. Gironcoli v  Gorici,  blizo
„treh kron*.
Centrnlna zaloga za razpoSiljanje : Apotheke
zam heiligen Sellatzengcl des Carl Brady, Krem-
sif»r. M.-winvu.
Henrik KestM-jev
redilni prali za otroka
Velik faslnl dlplom.
Zlata       ^jy^                    Veliko
lllliUi
ob razoih
razstarab.       _
TovarniSka znamenja.
; Najpopolnisa nrana za dojenceinalabe otroke.
ZALOGA V GORICI
G. Cristofoletti lekamik, G B Pontoni A. pi.
Gironcoli in v ?seh lekarnah pokrajinskib.
Pravi samo, ako imajo po-¦¦¦¦¦¦¦ krovi Skatljic taka znamenja, kakorsna so vi-deti na levi.
SB. Pri nepravih skatljicah na —>—-        znamenji pokrovovem ni lastno-ocnega podpisa glavnega zaloiuika F. Berlyak-a.
Izdajatefl to odfovorni urednik:  F» PODGORNIK. — Tiska: ;HiIarijanska tiskarna* v Gorici.
V dana&Ejem Ustu feaLe priloga na podu6uo katolidlco dolo.
mim
prvih zdrav.
artorit