Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 48
Ljubljana, petek, 16. decembra 1927.
Leto II. < Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Delavno ljudstvo mora osvojiti občino brez meščanskih strank in proti njim, zato nobenega delavskega in uradniškega glasu meščanskim strankam, vsi izko-ščani in zatirani glasujte za listo: DELAVSKO-KMEČKEGA REPUBLIKANSKEGA BLOKA, KATERE NOSILEC JE ŽELEZNIČAR IN OBLASTNI POSLANEC S. ČANŽEK, 4. SKRINJICA.
Za mir, za kruh in za svobodo!
Zasedanje društva narodov je bilo tajno, da bi narodi ne vedeli, kuj se pripravlja. V javnost je prišlo samo to, da je izbruh vojne med Poljsko in Litvo začasno odgoden, ker je sovjetska Rusija izjavila, da ne bo dopustila veliki Poljski pohrustati male Litve. Danes je vojna odgodena, vse države se pripravljajo na jutri. Govorijo o miru, pa so odklonili sovjetske predloge za popolno razorožitev.	,
Delavno ljudstvo v kapitalističnih državah ječi v okovih vedno hujše gospodarske mizerije, zgublja pridobitev za pridobitvijo. Osemurni delavni čas se podaljšuje kljub vašingtonski konvenciji, zmanjšujejo se pravice zaupnikov, preganja se delavske strokovne organizacije in delavske stranke, plače se znižujejo, zavarovanje se omejuje, armada brezposelnih se povečuje. Kmetom nalagajo vedno hujša davčna bremena in znižujejo cene poljedelskih produktov. Velikanska bremena svetovne vojne je kapitalizem naložil na rame delavcev in kmetov, krizo kapitalističnega gospodarstva in sistema rešuje kapitalizem na račun delavcev in kmetov. Kadarkoli so ogroženi profiti, pritisne kapital na proletariat in iz njega izcedi kolikor potrebuje. Sedem let že prenaša delavno ljudstvo v kapitalističnih državah posledice svoje velike napake, da po svetovni vojni ni pregnalo vladajočo buržuazijo in vzelo oblast, posledice napake, da je doprinušalo žrtve za konsolidacijo buržuazije mesto žrtev za delavsko-kmečko oblast.
V Jugoslaviji pomeni sedem zadnjih let, sedem let kapitalistične ofenzive, sedem let poslabševanja položaja delavcev, kmetov, nastavijencev. Tucli pri nas se je buržuazija začasno utrdila politično in gospodarsko z obrezprovijanjem širokih ljudskih mas. Ukinjena je politična svoboda, gazijo se ustavne svoboščine delavnega ljudstva, ukinja se in gazi socialna zakonodaja in uvajajo se nove metode poostrenega izkoriščanja: racionalizacija, komercializacija. Mirno, brez odpora si je ljudstvo pustilo jemati pravico za pravico, pridobitevu za pridobitvijo, pričakujoč izboljšanja od obljub vladajočih meščanskih strank. Človek bi mislil, da smo dosegli že najnižjo stopnjo politične in gospodarske sužnjosti, pa pripravljajo se novi udarci, katere bo občutilo v najhujši meri prečansko delavno ljudstvo.
Z izenačenjem davkov, ki bi moralo odpraviti pretirano obdavčenje prečanskih krajev, ne bo nič, nadaljevala se bo stara praksa belgrajske hegemoni-stične politike: Prečani plačajte, mi smo vas »osvobodili«. V Srbiji pride davka na osebo nekaj nad 400 Din, v Sloveniji nad 1000 Din, v Vojvodini nad 1100 Din. Govorilo in obljubljalo se je izenačenje davkov že za bodoče leto, pa je vsled odpora srbskih poslancev po devetih letih zopet preloženo! In tako vlado podpirajo enkrat demokrati, enkrat klerikalci!
Delavno ljudstvo je že preobremenjeno z davki, taksami, trošarinami. Trgovina zastaja, ker je ljudstvo obubožano, v Hercegovini ljudje že naravnost umirajo od gladu. Pa so sklenili za prihodnje leto še nove davke za ljudstvo m podaljšali čl. 82, ki skoraj oprošča kapitaliste plačevanja davkov za vedno večje profite.
Profiti ne bodo obdavčeni, obdržali so pa in še razširili v Belgradu davek na ročno delo, tiskarjem hočejo odvzeti celo 11% od plač za davek.
Po sedmih letih ofenzive kapitala na delavske pridobitve, po dosedanji sabotaži izvajanja socialne zakonodaje, smo prišli v dobo popolne likvidacije socialne politike v državi. Od 320 milijonov na 30 milijonov reduciran proračun ministrstva za socialno politiko pomeni faktično likvidacijo socialne politike še pred formelnim ukinjenjem tega ministrstva, i Druge socialne institucije: bolniške blagajne, delavske zbornice, borze dela, pokojninske in nezgodne zavarovalnice so dosedanji režimi vzeli delavstvu, te institucije obstojajo danes bolj zaradi sinekur privržencev in zaveznikov režima, kot pa radi potreb delavstva.
Niso samo delavci tisti, proti katerim je naperjena ofenziva kapitala. Tudi kmeta pritiska buržuazija, tudi njemu se nalagajo nova bremena in tudi njegove pridobitve se reducirajo. Ukinja se ministrstvo agrarne reforme, ki je doslej vsaj obstojalo, če že ni funkcioniralo. S premeteno carinsko politiko se cene poljedelskih pridelkov regulirajo tako, da morejo banke potom agentov od kmetu vedno po ceni kupiti in po ceni kupljeno drago naprej prodajati. Banke odirajo kmeta z visokimi obresti in število prisilno prodanih kmetij narašča iz leta v leto, narašča izseljevanje v tujino, bežanje s. kmetov v iiulustrjske kraje.
Hudo je današnje stanje, prikaja pa še hujše!. Zadnji čas je, da ljudstvo spregleda in da vstane iz spanja. Delavec in mali kmet sta tovariša v trpljenju in morata biti tudi zavezniku v boju. Oba imata istega nasprotnika — kapital, oba se borita za isti cilj — ZA MIR, ZA KRUH IN ZA SVOBODO!
Za dvakrattedensko „Enotnost“.
464 novih naruočnikov, 7801 Din tiskovnega sklada. Za dvakrattedensko »Enotnost« se je javilo doslej 74 naročnikov!
Kakor je razvidno iz naroščuiočega števila novih naročnikov in naraščujoče zbirke tiskovnega skiada je razvidno, da vedno več delavcev in kmetov sodeluje v kampanji za dvakrattedensko »Enotnost« in da je dvakrattedenska »Enotnost« nujna potreba delovnega ljudstva.
Lep uspeh je dosežen, da more list redno izhajati v sedanji obliki, ko smo še spomladi s težavo izdajali majhen listič. Požrtvovalnost delavcev in kmetov nam je omogočila že dvakrat izdati list na 4 straneh, opremiti ga z klišeji in slikami in ga precej izboljšati. Je še mnogo nedostatkov, ki si iih uredništvo tudi zaveda.
Z delom vseh sodru^ov, ki se mora ravno za tedne do novega leta pojačati, moramo KROG NAROČNIKOV »ENOTNOSTI« POVEČATI in spraviti naš list v VSAKO DELAVSKO STANOVANJE. Ojačiti moramo zbiranje za TISKOVNI SKLAD »ENOTNOSTI« IN PRIDOBITI VEČINO NAROČNIKOV za DVAKRATTEDENSKO IZHAJANJE, da bo »ENOTNOST ŠE BOLJŠA. DA DELAVCEM IN KMETOM NE BO TREBA CITATI IN ZASTRUPLJATI SE Z BURŽUAZNIMI ČASOPISI.
Na delo vsi in povsod za dvakrattedensko »Enotnost«!
Pridobivajmo novih naročnikov, zbirajmo in prispevajmo za tiskovni sklad, pridobijmo večino za dvakrattedensko »Enotnost«! Vsakotedenske objave tiskovnega sklada in novih naročnikov pričajo o priliubnosti, katero si je pridobila »Enotnost« med zavednimi delavci in kmeti!
Maribor spada v delavske roke!
Proč z vsemi meščanskimi strankami! Proti kompromisu socialistov z demokrati.
Pri nedeljskih občinskih volitvah je naloga in dolžnost delovnega ljudstva Maribora, da si osvoji občinsko upravo. MESTNA HRANILNICA z 65 milijoni vlog in OBČINSKA PODJETJA ne smejo priti več v roke klerikalcem in demokratom, ki so svoj pohlep in svojo, delovnemu ljudstvu škodljivo, politiko v teh zavodih v volilni borbi medsebojno razkrinkali. Delavske organizacije morajo dobiti pod kontrolo ta podjetja, da se bodo gradila CENENA STANOVANJA za delavce in uslužbence, da se bo izvedla ELEKTRIFIKACIJA, KANALIZACIJA in zgradil VODOVOD v železničarski koloniji, kar nobena buržuazna stranka ne bo izvedla. Kreditov za ta dela je v mestni hranilnici dovoli, stroške pa naj se naloži državi, ki je dolžna prispevati za železničarsko kolonijo.
Ce pridejo na magistrat zopet klerikalni in demokratski gospodarji, se bo razpoložljiv denar vpo-rabljal kot doslej za cenena posojila kapitalistom, za povečanje kapitalistični profitov.
STANOVANJSKE HIŠE za revno ljudstvo se bodo gradile, če prežene ljudstvo z občine buržuazijo, demokrate, klerikalce, radikale, ki so zidali nove hiše samo za bogate, ki lahko plačajo visoko stanarino, ne pa za revno ljudstvo, ki najbolj trpi stanovanjsko bedo.
POL MILIJONA ZA MILITARIZEM (kasarne) so izdale v zadnjih treh letih buržuazne stranke. Ce hočete ta ogromen denar vporabiti za ljudstvo koristne svrhe, naženite z magistrata buržuazne stranke. Kasarne naj vzdržuje država!
ZA BREZPOSELNE IN REVEŽE buržuazija ne bo skrbela! Osvojite občino, da jih podprete in jim pomagate. DAVKE NA ŽIVLJENSKE POTREBŠČINE vam je nalagala buržuazija, kapitalistični profiti pa so se povečevali na vaš račun. Izvolite delavsko večino, da odpravite davke na življenske potrebščine in da tako ZMANJŠATE DRAGINJO!
NOBENIH SKUPNIH INTERESOV ne more imeti delavstvo z nobeno buržuazno stranko. Zato PREPREČITE KOMPROMIS med socialisti in de-
mokrati za občinsko upravo, vstrajajte dosledno na stališču razrednega boja proti kapitalu!
Delavno ljudstvo mora osvojiti občino brez meščanskih strank in proti njim, zato nobenega delavskega in uradniškega glasu meščanskim strankam, vsi izkoriščani in zatirani glasujte za listo:
Deiavsko Kmečkega Republikanskega Bloka, katere nosilec je železničar in obl. poslanec s. Čanžek,
4. skrinjica!
VOLIŠČA PRI OBČINSKIH VOLITVAH V MARIBORU.
1.	okraj. 1. volišče voli od črke A do vštevši L v telovadnici mešč. dekl. šole, Miklošičeva ul. 1. 2. volišče voli od črke M do vštevši Z v telovadnici drž. realke, Krekova ul. 1. ■— 11. okraj. 3. volišče voli' od črke A do vštevši J v telovadnici dekl. mešč. šole v Cankarjevi ul. 5.
4.	volišče voli od črke K do vštevši P v deški ljudski šoli, Razlagova ul. 16, priti. levo. 5. volišče voli od črke R do vštevši Ž v državnem ženskem učiteljišču na Zrinjskem trgu, desno. — III. okraj. 6. volišče voli od črke A do vštevši Ž v telovadnici dekl. ljudske šole v Cafovi ulici 9.—- IV. okraj. 7. volišče voli od črke A do vštevši L v telovadnici deške ljudske šole IV v Samostanski ulici 10, levo. 8. volišče voli od črke M do vštevši Ž v deški ljudski šoli IV, Samostanska ulica 10, priti, desno.
—	V. okraj. 9. volišče voli od črke A do vštevši J v otroškem vrtcu III. Valvazorjeva ul. 40. 10. volišče voli od črke K do vštevši P v telovadnici deške ljudske šole III, na Ruški cesti. 11. volišče voli od črke R do vštevši Z v deški ljudski šoli III, na Ruški cesti, desno. Volitve se vršijo do 5. ure popoldne. Vzemite seboj legitimacije!
Nov napad na delovni čas.
Racionalizacija na železnicah.
Generalni ravnatelj državnih železnic, Bora Gjuričič, i je izdal ferman na vsa okrožna ravnateljstva in vsi oddelke generalnega ravnateljstva državnih železnic, ki presega na balkanskem cinizmu vse dosedanje. V njem daje svojim podrejenim navodila, kako naj podaljšajo delovni -čas eksekutivnemu osebju na žeieznicah in kako naj izkoriščajo njegovo delovno silo. Če človek čita ta ierman. dobi utis. da čita kak star dokument kakega turškega paše iz osemnajstega stoletja, ali pa kakega gospodarja sužnjev v južnih Zedinjenih državah pred ameriško revolucijo. S*ri tem iermanu pride človek šele na okus, kaki časi nas še čakajo.
Gospod generalni ravnatelj dopoveduje svojim podrejenim ravnateljem in šefom, da je delo v delavnicah težko, intenzivno in nezdravo, to da bi opravičevalo redukcijo delovnega časa na osem ur. Toda še celo bogatejše države so v teh razmerah morale podaljšati delovni čas. Dobesedno: »Pri nas pa bi se dalo podaljšanje delavnega časa opravičiti tudi S SVEŽOSTJO NAŠE RASE, KI SE REGRUTIRA PONAJVEČ S KMETOV, dočim so bile generacije drugih narodov cele veke pe-hane.« (Kaj takega nam ni kmalu kdo zagodil!) »Iz tega sledi — po g. generalnem ravnatelju — da predstavlja prienačenje osemurnika v naših delavnicah večjo ku-iantnost nasproti delavstvu kakor v svetu, odkoder je to prienačenje prišlo.« Toda, če je to dopustno za delavce, bi nas privedlo prienačevanje osemurnika za EK-SEKUTIVNO OSOBJE naravnost do RAZSIPNOSTI. Eksekutivno osobje — meni generalni ravnatelj — ni tako fizično in duševno napeto kakor delavstvo v delavnicah in pisarnah. Delo eksekutivnega osobja je pretrgano z odmori. Tudi tu da velja to, kar je generalni ravnatelj ugotovil glede tujega delavstva, t. j. tudi eksekutivno osebie ie S KMETOV DOMA IN ZATO SO LETNI ODMORI (DOPUSTI) PRETIRANI!
»Poleg tega pa sem konstatirai — pravi gen. ravnate'! — da se pri izdelavi turnusov nepravilno zaračunavajo pretrganja za delo in da se hoče osobju zagotoviti osemurno privezanje na službo, pa naj se dela ali ne.« To da je napačno razumevanje. Gospod gen. ravnatelj pravi, da se je prepričal, da je razdelitev 24 ur na tri turnuse v mnogih konkretnih primerih skoro brez razlogov. Takega dela ni v eksploataciji niti na naj večjih postaiah z redkimi izvzetki! Ta čas se da pretrgati za 2 do 3 ure, OSTANEK PA RAZDELITI NA DVA TURNUSA. Pri manjših enotah pa se da z varčevanjem določiti EN TURNUS TUDI ZA VSEH 24 UR.
Držati se je torej načela — pravi gen. ravnatelj — da se vsakomur zagotovi 9 do 10 ur »efektivnega na-
pornega dela«, ki ni pretrgano Z ODMORI ALI Z DELI, KI SLIČIJO ODMOROM. Prestanki večji od 15 minut se imajo vedno zaračunati za odmor, krajši (do 3 min.) pa samo za 50% delavnega časa istega turnusa. Ni treba se ozirati na to, da to prinaša 10 do 12 in izjemno tudi 13 do 14 ur službe.
Na ta način se ne bo več prihajalo do anomalije, da bi se računal i»d> odmor, oziroma razpolaganje s seboj, izven domače postaje za delo, ali pa da je po 24 urah dela potreben 48 urni odmor. V mnogih primerih se bo shajalo s 14 urnim odmorom izven službe. Seveda je treba tudi za vsako delo, prostor in čas določiti število osobja in izvesti pretrganja dela na minimum. KOMISIJE IMAJO DOLOČITI NAJMANJŠJp ŠTEVILO DELAVCEV, toda tudi šefi sekcij in kurilnic so dolžni to napraviti. NAVADITI JE TREBA ŠEFE, DA ODMERA-VAJO OSOBJU DELOVNI ČAS KRONOMETRIČNO (Z URO V ROKI).
In generalni ravnatelj končuje svoj ferman z NA-REDBO, da naj se šefi trudijo, da se osobje dovoljno OBREMENI S POSLOM in da se PRESEŽNO OSOBJE ODSTRANI IZ SLUŽBE. TAKO SE BO ZAMAŠILO USTA TUDI PARLAMENTU, DA SE »V BODOČE NE BO MEŠAL V NAŠO EKONOMIJO«.
Iz zadnjega stavka tega neverjetnega fermana štrli popolnoma neženirano diktatorska sablja gospoda generala.
Tako izgiedata v praksi tista slavna RACIONALIZACIJA, za katero se toliko zavzema centrala Delavskih zbornic v Belgradu in tista lepa KOMERCIALIZACIJA, za katero se zavzema pri nas Jurij Stanko v družbi z našimi socialnimi patrioti Uratnikom in drugimi. Ne dvomimo, da ne bodo železničarji spoznali potov in ciljev avantgarde buržuazije, ko bodo prienačena načela tega fermana v njihovem delu. S tem fermanom preneha biti železničar kulturno človeško bitje. On je samo še nosilec delovne sile in če je še zdrav in čvrst, če je s kmetov doma, ima buržuazija pravzaprav samoobsebi umljivo pravico, da ga toliko bolj izkoriščuje.
Kulturno življenje? O, to je samo še za generale, gospode ravnatelje, šefe in pa podjetnike. Tako misli kapital.
Železničarjem in vsemu delavstvu pa naj bo objava tega fermana ministra-generaia nova pobuda za boj proti kapitalistični racionalizaciji in komercializaciji, ki bo uspešen le, če se zedinijo vse razredne strokovne organizacije na platformi doslednega razrednega boja.
Ozdravljenje strokovnega gibanja od razdirajočega klikarstva je predpogoj vsakega resnega gibanja.
Delavci in kmetje v občinah.
Pri nedeljskih občinskih volitvah se je zopet pokazalo, da bojevna zveza med izkoriščanimi delavci in kmeti napreduje, da se delavno ljudstvo vedno bolj zaveda, da njegovo mesto ni na repu buržuaznih strank, temveč da se kakor povsodi. tudi v občinah vodi taka politika, kakršno je zastopstvo. Bogatini na občini sebi znižujejo občinske doklade in jih nalagajo revnemu ljudstvu, občinska sredstva se vporabljajo v kapitalistične svrhe. Če dobijo občino v roke delavci in kmeti, pa postane občina lahko krepka zaščitnica interesov delavcev in kmetov.
Kakor v zadnje državnozborske, tako tudi v teh občinskih volitvah ni prišlo povsodi do skupnega nastopa dekalistov in socialistov. Na Jesenicah so Kristanovci preprečili skupen nastop, v Rušah se jim je to ponesrečilo, v Studencih so na nedopusten način soc. generali povzročili razveljavljenje naše DKRB kandidatne liste, o čemur poročamo na drugem mestu. — Rezultat teh volitev kaže, da so meščanske stranke: SLS, SDS in SKS v glavnem še obdržale svoje pozicije, večje ali manjše število dobljenih glasov ie pripisati ponekod drugačnem območju volišč in tudi lokalnim razmeram, ki prevladajo splošno politično orijentacijo.’
Konstatirati pa je naraščanje delavskih in kmečkih glasov v mnogih občinah, kjer doslej ni bilo predkapitalistične delavsko-kmečke liste, je bila pri teh volitvah postavljena.
Doslej imamo poročila iz naslednjih krajev:
Studenci: Radi razveljavljenja naše liste nismo šli na volišče. Od nad 1100 upravičencev so dobili socialisti 553 glasov in 15 mandatov, hišni posestniki 109 glasov in 4 mandate, najemniki pa 73 glasov in 2 mandata. Nekaj sodrugov je volilo socialiste, nad 400 jih pa ni volilo. Pričakujemo, da bodo volitve razveljavljene radi naše pritožbe o protizakonitem razveljavljenju naše kandidatne liste.
Ruše: Pri skupnem nastopu s socialističnimi delavci smo dosegli skupno 9 mandatov, klerikalci 4 in demokrati 4. Občina je v delavsko-kmečkih rokah.
Radvanje: Imeli smo skupno listo s socialističnimi delavci. Dobili smo 169 glasov in 8 mandatov, klerikalci pa 183 glasov in 9 mandatov.
Sv. Miklavž: Naša lista je dobila 58 glasov in 4 mandate, klerikalna 36 glasov in 3 mandate. Socialistične liste ni bilo, delavci so šli z nami.
Zgornje Hoče: Klerikalci so dobili 5. mi 2 in »nevtralna« buržuazija 2 mandata.
Jesenice: Radikali 73 in 2. narodni socialisti (ki se pri nas ne strinjajo z demokrati) 76 in 2, naša lista DKRB 143 in 4, klerikalci 481 in 15, demokrati 213 in 7 in socialisti 111 in 3 mandate.
Kranjska gora: Dobili smo mi 41 glasov in 2, klerikalci 190 in 10, demokrati 56 in 3. »nevtralni« 35 glasov in 2 mandata. Socialistične liste ni bilo.
Poročilo o rezultatu volitev v drugih občinah prinesemo prihodnjič.
Volilna agitacija ie s tem končana, pričeti pa mora najuspešnejša agitacija: delo. Volili se bodo župani in v skoraj vseh občinah bodo delavsko-kmečki odborniki odločevali, kdo bo župan, demokrat ali klerikalec. — V tem vprašanju se morajo delavsko-kmečki odborniki postaviti na edino pravilno stališče, da ne podpirajo niti demokratov niti klerikalcev, sploh nobene buržuazne stranke. Treba je pokazati, da nočemo niti demokratsko-orjunaškega biča, niti klerikalno-žandarskega kopita. Čeprav še danes v manjšini demonstrirajmo proti bur-žuaznemu županu s katerekoli strani in glasujmo za delavskega kandidata. S tem pokažemo, da nočemo, da ne zaupamo ne enim in ne drugim! Pravi, zavedni del.-kmečki občinski zastopnik se tudi ne bo v nobenem oziru vezal z nobeno meščansko stranko, ne bo delal nobenih kravjih kupčij s svojim mandatom.
Vse delo naših zastopnikov v občini se mora naslanjati na stalno zvezo z delavci in kmeti, katere morajo izvoljeni sproti informirati, kaj se sklepa na občini in na sestankih delavcev in kmetov je tudi določiti, kako mora delavsko-kmečki zastopnik nastopati na sejah. Delavci in kmetje se morajo občinskih sej stalno udeleževati kot poslušalci — ker občinske seje morajo biti javne — in tako kontrolirati delo v občinah. Pod kontrolo ljudstva si klerikalci in demokrati ne bodo upali tako brezobzirno teptati delavskih in kmečkih interesov.
V	občini pridejo na dnevni red mnogokrat vprašanja. v katerih se delavski in kmečki zastopniki težko znajdejo. Nikogar nimajo, ki bi jim zadevo pojasnil in dal nasveta. V takih in vseh drugih slučajih naj se soclrugi obračajo na uredništvo »Enotnosti«, ki jim bo dalo odgovor na vsa vprašanja. — V list je treba poročati stalno o delu in položaju v občini v informacijo občanov, pa tudi zato, da občine med seboj vidijo, kako se dela po drugod in kaj bi se dalo zboljšati.
Pripravlja se nov občinski zakon v Belgradu in napovedujejo se za poletje 1928 nove občinske volitve po vsej državi. V vseh občinah, posebno tam, kjer še ni bilo predkapitalistične liste, morajo delavci in kmeti že sedaj pričeti razmišljati: ali bodo zopet volili kapitalistične. protiljudske klerikalne in demokratske občinske odbornike? Ne! Delavske in kmečke občine spadajo v roke delavcev in kmetov!
Pritožbe železničarjev!
Pavie in Jože, ali pa »gliha vkup štriha«! Nimata nobenega drugega važnejšega posla, kakor da največjega trpina na železnici, to je kurjača, šikanirata. In to radi tega, ker sta pustila mehanično samodelno zavoro pri stroju, kateri ima premik, plombirati, tako da jo ne sme strojevodja pri premiku uporabljati, ampak mora to delo kurjač izvrševati z ročno zavoro. Praksa je dokazala, da se z mehanično zavoro za 50 do 75 odstotkov hitreje ter bolj sigurno premik izvrši, ker ima strojevodja na svoji strani signale, katere on sam lahko vpošteva, pri ročni zavori pa mora šele kurjaču povedati »počasi«, »stoj«, »odvrite«. Poudarjam, da so na konto reparacij iz Nemčije naročili stroje za ranžiranje z Vacuum-zavoro, ker so najbolj praktični za hiter in siguren premik. Oba
eS320fB,}35is3I 3S OU3AS-OIUO GOi^A.3ZOqO	UJ3
podolgastega kotla pri lokomotivah. To delo ima kurilnica s čistilci strojev izvršiti, in sicer iz varnostnih razlogov, kadar so stroji v mrzlem stanju, to tudi tozadevni predpisi določajo. 1 e predpise se pa pod Pavlom in Jožetom gazi ter zahteva od kurjača, da to med službo izvrši. Nekemu kurjaču se je zagrozilo, da, ako ne pride s čistim kotlom domov, da bo zato mesec dni kotle čistil. Ko je ta revež poskusil ubogati, se mu je na progi pripetilo, da je s stroja padel in se potolkel ter ni mogel svojega vlaka več peljati. I ema gospodoma bi bilo priporočati, da si nabavita Kniggejevo »Umgang mit Menschen«, da ne bi na svoje sokolege in kurjače vpila kakor jesiharja. Lahko bi vedela, da imata mirno in dostojno svojega podrejenega uslužbenca podučiti o obstoječih predpisih. Pred kratkim je bil neki strojevodja zaradi počasnega premika dodeljen za kurjača z motivacijo, da ne zna s samodelno zavoro premikati, češ, da so se naredile zamude vlakov. Bile so res zamude, pa ne zaradi manipulacij dotične skupine, ampak zaradi premale prostornine v postaji, premajhne skupine pre-mikačev in strojna zavora ni brezhibno funkcionirala. Teh tehničnih nedostatkov je bil »kriv« seveda strojevodja. Gospod ima tudi ta pogum, da na lastno pest krši pravice kurjačev, da nastavljenega kurjača od njegove službe odtegne ter ga za 5 do 10 dni pošlje za čistilca strojev v kurilnico in to brez zaslišanja. Po tem postopanju izgleda, da ima vsak pisač ali pa mazač pravico kaznovati osobje. V kurilnicah so kot čistilci strojev delavci nastavljeni, katere se pa uporablja kot pisarniške moči. ker so sinovi različnih višjih or.ganov železniške direkcije. Zahteva se pa, da mora kurjač za dotične vršiti delo, protežiranci pa potem po pisarnah na gorkem sedijo. Komandant kurilnice, kateri je akademično na-obražen, ni imel nobenega drugega dela, pa je šel nalepljene letake protestnega shoda zaradi odpustitve Stan-kota sam doli trgati, ker mu ni hotel Pepe to delo iz-vršiti.	Organizirani	železničarji-
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Od 7. decembra do 14. decemba 1927.
Litiju: Na polo F. Sluga 13 neimenovanih 50 Din. — Do-brunje: Gašparšič 10, Leder 10, Gregorič 2, Smrekar 10, neimenovan 10, Trtnik 10, Kocjančič 5, Rome 3, Gorše 5, Cankar 3, Jančar 3, neimenovan 2, Vidergar 1, Šircelj 4, Vidergar 6, skupno 82 Din. — Hrastnik: Franc Osteršek 5, Dimitrovič 10, trgovina Zupan 20, brata Hochbauer 30, trgovina Bevc 10, Drago Lisac 10, Kačič 5, Perci I. 3, Perci A. 3, sin delovhega ljudstva 10, Pufler I. 10, Pufler A. 5, Puiler E. 3, Koritnik Fani 3, Lisac 5, Peklar 2, Papp 10, Blaži Benti 3, skupaj 147 Din. — Črnomelj: Flajnik 11. — Novo mesto: Pirnar 16, Dular 14, skupaj 30 Din. - Ljubljana: Ivan 8, Salamon 4. Cebau 20, Monte Kristo 3, Mihevc 4, Predikaka 5, Noč 11, skupaj 55 Din. — Grosuplje: Slamujak 9. — Zidani most: Urbič 10. Črna: Vrhovnik 4, Završnik 5, neimenovan 2, skupaj 11 Din. Kočevje: Vodušek 10. — Gorenja vas: Pintar 4. — Ptuj: Mežna-rič 4, Frlež 2, Mežnarič 4, skupaj 10 Din. — Maribor: Brez imena 10. — Zagorje: Delu čast 6, Križanek 10. — Trbovlje: Varga 20.
Skupaj 475 Din, v enajstih tednih 7801 Din, od 4. septembra 1927 8874 Din.
MARIBOR
Koroška cesta 19
Nepremočljivi
KARO
jesenski in zimski čevlji
Za Božič poleg novih belgrajskih še 60 milijonov novih oblastnih davkov!
Kar smo napovedali že pred državnozborskimi volitvami se je izvršilo. Oblastna skupščina v Ljubljani je 15. dec., mariborska bo pa drugi teden, ko se sestane, naložila nove velikanske davke za oblastno upravo. 60,438.575 Din znaša proračun ljubljanske oblastne skupščine, o katerem bomo prihodnjič več spregovorili, danes javljamo na kratko, odkod hoče dobiti klerikalna večina teh 60 milijonov. Zopet je delavno ljudstvo tisto, ki bo moralo plačati največ, kapitalističnim profitom pa so zelo prizanesli!
Iz zdravstvenih ustanov (bolnic, v katere hodijo samo revnejši sloji, ker kapitalisti hodijo v luksuzne sanatorije) bo izcedila oblastna uprava 22 milijonov, iz skrbstvenih ustanov (zopet ljudstvo) 1,400.000 Din, od mostnin 30.000 Din, od prireditev (delavska in kmečka društva) 4 in pol milijone, od 100% pribitka na državno trošarino na alkohol in živila 11 en četrt milijona. od gledaliških in kinopredstav 700.000 dinarjev. Večino vsega tega novega bremena si bo moralo odtrgati od ust delavno ljudstvo, plačali bodo te ogromne milijone delavci, kmetje, nameščenci, obrtniki.
100% so naložili na trošarino, ki jo bo plačalo ljudstvo, kapitalističnim profitom pa so izmozganemu ljudstvu v posmeh, naložili samo 25%. Ljudstvo bo plačalo samo na trošarini 11 in en četrt milijonov, kapitalisti pa 4 milijone. Obdavčili so premog 5 Din na tono, TPD in premogovni baroni pa bodo tudi to obremenitev zvalili na ljudstvo, če ne bo šlo s povišanjem cen premogu, bodo pritisnili na rudarje z novimi, še hujšimi metodami priganjanja.
OŽIVLJENJE KITAJSKE REVOLUCIJE.
Velikanski teror kitajskih kapitalistov, zaveznikov velikih imperialistov proti revolucionarnim delavcem in kmetom ni mogel zadušiti osvobodil-nga boja zatiranega kitajskega delavnega ljudstva. Po nekaj tednih, s tisoči žrtev pokritega miru, so se ponovno dvignili delavci in kmetje. Po poročilih iz Kitajske so v južni provinci Kitajske, Kvangtung, katere glavno mesto je Kanton, zopet revolucionarni, delavci in kmetje pričeli z bojem in pregnali kontrarevolucionarno armado in zavzeli Kanton, v katerem so vpo-stavili sovjetsko vlado. Boji se še vršijo in posadke in brodovje evropskih imperialističnih držav in Amerike nastopajo s svojo vojsko proti revolucionarjem, ki pa se hrabro držijo. Revolucionarji so pričeli izdajati svoj list »Rdeči prapor«, v katerem so objavili proglas nove sovjetske vlade, ki brez odškodnine odvzema veleposestnikom zemljo, fabrikantom pa tovarne in banke. V Hankovu, ki je še v oblasti kontrarevolucionarjev, se1 buržuazija maščuje za svoj poraz v Kantonu z moritvijo delavskih in kmečkih voditeljev, delavstvo pa po vsej Kitajski stopa kljub obsednemu stanju v generalno stavko, da tako podpre Kanton-sko sovjetsko vlado. Proletariat vsega sveta se mora združiti v klicu: Proč z imperialistično vojsko na Kitajskem, ki podpira kontrarevolucijo.
ŠTRAJK TEKSTILNIH DELAVCEV
V	DUGI RESI.
Že tretji teden stavkajo delavci v tekstilni tvornici v Dugi Resi na Hrvaškem, da si priborijo človeka vredne plače. Vsled racionaliziranega in ko-mercializiranega akorda so delavci zaslužili 23;19 do 74-57 Din na teden, kar jih je pognalo v Stavko. Vlada in buržuazno časopisje stoji na strani tovarne, delavstvo pa povsodi zbira in prispeva za stavkujoče, da jih podpre v njihovem upravičenem boju za goli obstanek.
Amsterdamci molčijo in se ne ganejo. »Delavec« objavlja -napade na »Enotnost«, o težki borbi tekstilnih delavcev v Dugi Resi pa molči in niti v um ne pride birokratom v Gradišču, da bi proletarska solidarnost zahtevala, da tudi delavstvo v Sloveniji po svojih skromnih močeh podpre stavkujoče v Dugi Resi.
HRVAŠKI ŽELEZNIČARJI PROTI KOMERCIALIZACIJI.
Na železničarskem shodu v Zagrebu. katerega se je udeležilo nad 1000 železničarjev,1 so nastopili železničarji proti komercializaciji iz sledečih razlogov:
Kapitalisti bi se okoristili z državnim kapitalom in povečali svoje profite, nad dobavami bi dobili monopol privatni kapitalisti, ki bi tudi železniške tarife prilagodili svojim interesom itd.
Železničarjem pa grozi po komercializaciji:
1. Nove redukcije osobja, t. j. povečanje brezposelnosti.
2. Podaljšanje delavnega časa. še večje priganjanje pri delu, poslabšanje delovnih pogojev.
3. Večja nevarnost za zdravje, večje število nezgod.
4. Zgubili bi državno penzijo.
5. Izvršila bi se tudi ponovna redukcija plač.
Za konsolidacijo delavskega gibanja. ,
„.	,	•	_•__-	-1 „ A'.	Anntinlli	triOCf'
»Enotnost« je dala že doslej svoj prostor v veliki meri na razpolago vsem proletarcem brez razlike ne samo za to, da poročajo o svojem proletarskem življenju in trpljenju, temveč tudi za to, da povedo svoje mišljenje o današnjem stanju proletarskega pokreta. Sedaj, ko se je njen obseg povečal in ima možnost objavljati več stvari, daje svoje kolone še v večji meri na razpolago delavcem in kmetom, dekalistom, socialističnim in socialdemokratičnim, da izrazijo svoje misli, svojo kritiko, svoje pripombe in predloge k današnjem stanju delavskega gibanja in njegovih organizacij. Pozivamo torej sodruge delavce vseh struj da se udeležijo s svojimi prispevki take diskusije. Po možnosti bomo objavili prispevke v celoti ali pa v izvlečkih njihove glavne misli.
Mislimo, da je ravno sedaj čas za tako diskusijo, da z njo razčistimo več nejasnih vprašanj, pobijemo razna razširjena napačna mišljenja in prikažemo v pravi luči vse one nezdrave pojave, ki težijo na delavskem gibaijju kot balast in ga ovirajo v njegovem razvoju.
Prvi imej besedo sodrug intelektualec, ki je zapisal nekaj svojih opazovanj. Prihodnjič objavimo dopis delavca, ki aktivno dela v strok, gibanju.
*
N3ka nisli o našem proletarcem gibanju.
Moderno proletarsko gibanje je imelo od vsega začetka in, kajpak, ima še vedno vse polno nasprotnikov, ki so šli in gredo za tem, da rečenemu gibanju otežko-čajo in celo onemogbčujejo praktično udejstvovanje na političnem in sindikalnem polju, kakor tudi, da mu rušijo teoretično podlago.
Seveda, antimarksisti delajo z vso paro tudi na polju načel. Pri tem dosežejo namen, da razširijo in utrde svoja načela in pa. da vržejo med marksiste d^om in seme razdora. Dobro poznajo ves pomen in vso silo idej in vedo, da je gnilo vsako gibanje, ki nima resne in trdne teoretične podlage. Zato antimarksisti na polju načel skušajo do tal porušiti mogočno stavbo marksizma in vsiliti svoje ideje, ki so največkrat zmes najrazličnejših socialnih in filozofskih naukov.
Ne vem, ako voditelji proletarskih strank jemljejo tako'protisocialistično delo na praktičnem in teoretičnem polju dovolj resno v poštev in koliko je tako delo že vplivalo na posameznike in na posamezne proletarske skupine. Podoba pa je, da je tako delo imelo pri nas dober uspeh. To se mora odkrito priznati.
Slovensko proletarsko gibanje je na tleh, in sicer idejno kakor organizatorično. In se mi zdi. da za tako trditev je dokazov dovolj.
Na polju praktičnega proletarskega udejstvovanja je slika zelo nelepa. Uprave organizmov, ki so bili po zakonu Za delavstvo ustanovljeni ali delavstvu namenjeni, kakor n. pr. delavska zbornica in bolniška blagajna, absolutno niso v rokah delavskih zastopnikov. Pri inštitucijah, ki so bile ustanovljene po delavstvu ali s pomočjo delavstva in njegovih organizacij (različne zadruge), ne le, da proletarske stranke in organizacije ne odločujejo marveč njihova beseda niti ne zaleže. Uspeh letošnjih političnih volitev je pa presenetil največjega pesimista. Ni energičnega glasu proti reakciji in cel kup proletariat zadevajočih vprašanj pusti vse naše organizme mrzle kakor, da se jih ne tiče.
Na polju načel in teoretičnega udejstvovanja izgleda reč nad vse ubogo. Stališče in sklepi nekaterih političnih in sindikalnih skupin ob vprašanju komercializacije državnih železnic in glede na davek na ročno delo ni v skladu s socialistično prakso in je neproletarsko. Pisava nekaterih političnih in sindikalnih proletarskih glasil nima docela nobenega kontakta več za marksistično teo^ rijo. Zgodilo se je celo, da je glasilo organizacije železničarskih delavcev zagovarjalo komercializacijo železnic potom članka, ki je bil v celoti posnet iz meščanskega časopisa in objavljen brez komentarja. Teoretična stavba marksizma je začela popuščati torej tudi na vodilnih mestih tistih delavskih skupin ki so desno orientirane. Te skupine tudi trpe, da so njihovi člani obenem člani častnega predsedstva monarhističnih institucij in trpe,
da njihovi člani sprejemajo po vladi imenovani, mesta v komisarijate takih občin in organizmov, kojih upravičeni zastopi so bili po sklepih vladne reakcije razpuščeni.
Na etičnem polju in na polju politične ali idejne doslednosti imamo eno samo veliko razvalino. Ali ni nad vse žalostno, da socialistična stranka ni še obsodila, javno, člana, ki je spisal mežiški letak? Ali ni ravno tako žalostno, da ni še obsodila, javno, tiste svoje člane, ki so pri zadnji pekovski stavki delali? Še bolj je žalostno, da vsi ti ljudje prirejajo shode in sestanke, ne da bi jim delavstvo na takih shodih in sestankih očitalo napake. To ja, to je v istini amoralizem. Grešen amora-lizem.
K vsemu temu pa pride še neodpustljivi greh bivših proletarskih voditeljev. Začelo se je z Etbinom Kristanom, ki je zapustil proletariat in šel v Ameriko kot izseljeniški komisar. Od vlade imenovan, Anton Kristan postane, skoro brez strankine vednosti, vsekakor brez sklepa strankinega kongresa, ki je za take reči edini kompetenten, minister v buržujski vladi. In dela kar hoče. Prepeluh in Lončar zapustita (kdo ve zakaj) stranko socialistično in jo polagoma priležeta, čez različne travnike, v Radičev7 zelnik. Korun se odstrani. Fabjančič, bivši strašen revolucionar, jo ob času popiha in postane esdeesar. To so le posamezni višji zgledi strankine in ideine nedoslednosti. Saj vem, da so žrtve velikih duševnih kriz. Tudi Briand, tudi Thomas in celo sam Mussolini so velike žrtve velikih duševnih kriz. (Škoda, da nihče ne pride vsled take krize iz toplega gnezda v proletarske vrste.) Vse to vpliva demoralizu-joče na proletariat. Vse to ubiva polagoma, gloda in ruši dolgoletno mučno delo na polju proletarske osamosvojitve. Zakaj takim velikim uskokom se pridružijo še nižji bogovi, ki, navadno, svojo grdo uskoško reč opravičujejo na način, ki stremi za tem, da doprinese skupini, iz katere je bežal, največ škode.
To so le nekateri najnovejši pojavi. O starih grehih je bolje, da molčimo. Vsi ti pojavi v proletarskem gibanju. katerim je moral logično slediti boj med posameznimi proletarskimi skupinami, in nekatere taktične napake. ki jih je zagrešila levo orientirana skupina (n. pr. skupen nastop s klerikalci pri občinskih volitvah v Ljubljani) vse to je zadalo proletarskemu gibanju hude udarce, od katerih ne bo tako* zlahka okrevalo. Tem pojavom na rovaš gre dejstvo, da meščanske stranke nastopajo kot zagovornice delavstva (med tem ko so proti-delavsko reakcijo organizirale) in da jim dobršen del, menda velika večna delavstva, pomaga množiti število poslancev in občinskih zastopstev.
Položaj slovenskega proletarca je nad vse ubožen. Kupna zmožnost delavskih mezd je pri nas na najnižji 'stopnji. Ako pomislimo, da delavci ne dobe niti toliko na mesec, kolikor stane v Ljubljani mesečna najemnina za stanovanje dveh ali treh sob in na našo priznano draginjo, se lahko čudimo zavidljivi gospodarski sposobnosti in štedljivosti delavca, ki s 1000 Din na mesec preživi sebe in včasih obilo blagoslovljeno družino. In na vso to veliko mizerijo, na neprestano grozečo brezposelnost, ki preti tisočem proletarskih družin, na gospodarsko in politično reakcijo, se zadovoljimo s kakim več ali manj dobrim člankom, s kakim več ali manj dobro uspelim protestnim shodom in z brezpomembnimi^ protestnimi resolucijami. K večjemu še tako. da naša socialistična stranka organizira razredni proletarski boj na ta način, da je povodom občinskih volitev ponekod vložila dvojno listo: delavsko in obrtniško. Kar ni drugo ko golo. resnično golo strankarstvo, ki nima s proletarskim gibanjem nič več opraviti.
Jasno je, da tako ne gre več naprej. Treba je proletarsko gibanje dvigniti iz mrtvila. Mu ohraniti jasno viden razredni značaj. Osvoboditi ga malenkostnih skupinskih prepirov. Mu povedati, pojasniti, zakaj smo marksisti in zakaj tako držimo na Marksov nauk, na njegovo teorijo o gospodarskem determinizmu in o postanku in izvoru kapitala. In še marsikaj. O vsem bi rad nadaljeval prihodnjič, ako bi mi cenjeno uredništvo priskočilo s prostorom v listu na pomoč.	S.	T.
Maribor 4. skrinjica.
KAKO SE REŠUJE STANOVANJSKA BEDA
V	MARIBORU.
Pod vodstvom klerikalnega župana dr. Leskovarja imamo odsek, kateri ima nalogo, da se bavi s stanovanjskim vprašanjem; v njem so tudi zastopani socialisti. Imam priložnost, da lahko opazujem na stavbi, kako so se stanovanja razdelila v novih poslopjih. Stanovanja so dobili večinoma taki, ki si jih pridejo ogledat v frakih in cilindrih in so celo nezadovoljni z novim stanovanjem in govorijo: »To stanovanje se mi ne dopade, je premajhno, imam sedaj dosti lepše.« Navadnih delavcev se pa sploh ne vidi, da bi si kateri ogledal stanovanje, ker nobenemu ni bilo nakazano, razen nekaterim uradnikom in hišnikom. Če bi bil ta čas kak tujec pri meni na stavbi in bi vse to slišal kar sem jaz, bi si lahko mislil, da v Mariboru ni stanovanjske bede. ker so ljudje celo z novim stanovanjem nezadovoljni. Mariborski proletariat naj ve, da so se stanovanja v novih hišah razdelila nepošteno, tistim, ki stanovanja imajo, so ga dobili in so še nezadovoljni z novim, delavec, kateri ga pa res rabi, pa ga ni dobil. Delavci so lahko na cesti, tako se vodi občinska politika v Mariboru pod vodstvom klerikalnega župana. Razredno zavedni proletariat v Mariboru bo imel zopet priliko 18. decembra, da lahko obsodi klerikalni režim in si izvoli svoje delavske zastopnike, ki bodo delali proletariatu v korist, to je Delavsko-Kmečki Republikanski Blok 4. skrinjica.
Delavec na novi stavbi.
KAKO MARIBORSKI SOCIALISTIČNI VODITELJI ZAGOVARJAJO SVOJE LJUBLJANSKE TOVARIŠE
—	ŠTRAJKBREHERJE!
Na lastna ušesa sem slišal, da je strokovni tajnik Čeh farbal delavce, da je Kristanova pekarna podpisala vse zahteve pomočnikov in jim dala še 5% več kot so zahtevali (naj ljubljanski pekovski pomočniki kar zahtevajo teh 5 % !). Nadalje je Čeh pripovedoval, da so pomočniki zapustili pekarno kar sredi dela, kar moko na vodi in našli so se »požrtvovalni sodrugi«, ki so rešili delavsko pekarno velike škode — kar zastonj. Mi delavci smo vprašali delavce in delavci govorijo čisto drugače kot voditelji in mi verjamemo delavcem več kot pa »štrajkbreherskim sodrugom«. Kdor zagovarja stavko-lomstvo, ga moramo izločiti iz svojih vrst, ker drugače okuži tak človek še druge s štrajkbreherskim strupom.
Delavec — dekalist.
Pobrežje pri Mariboru. Am 11. XII. hatten auch bei uns die Gemeindewahlen stattfinden sollen, doch unse-ren friedliebenden Klassenkampfern von der SSJ ist es zu verdanken, dass den Wahlern wieder eine Arbeit er-spart und alles beim alten blieb. Es wurde namlich nur eine einzige Liste aufgestellt, eine sogenannte »Einheits-liste der Sozialisten, Klerikalen und Demokraten«. Wa-rum auch drei Listen und die Wahlen dazu, wenns auch ohne Wahlen geht. Die Hauptsache dabei aber ist, dass sich alle Parteien gut vertragen und sich wegen der Verschiedenheit der Parteiprogramme nicht zerstreiten, also zeigen, dass sie in der Praxis ftir eine »verniinftige« Politik sind und zwischen ihnen in der Tat ein Unter-schied nicht besteht. Um ja alles im Guten zu schlichten haben die Sozialisten sogar auf ein Mandat verzichtet. Wenn man nun solche Dinge kritisiert, ist man sofort der »Zerstorer«. Ja wir werden Euer Paktisieren mit der Bourgeoisie zerstoren, denn weshalb redet ihr von Klassenkampf, arbeitet aber auf den Frieden unter den Klassen — zum Schaden der Arbeiterklasse hin. Was ergibt sich. wenn man rot, gelb und scfrvvarz zusammen-schiittet? — Braun wie D . . . .
Iz Maribora. Auch nach Ansicht des »Herrn« Genos-sen Magdič bei der Arbeitsborse gibt es zwei Gattun-gen Proletarier; die besseren, deshalb weil sie so gut schwimmen konnen wie er und das Gesindel; als dieses betrachtet er namlich die Arbeitslosen und behandelt sie per: »\Venn ihr frech werdet, schmeiss ich euch hinaus.«
  Und auf Versammlungen »energische« Reden halten
fiir die Interessen des Proletariats — wie passt das zu-sammen? Dies fiir einmal, nachstens mehr.	Ivan.
Zakaj je bila lista DKRB v Studencih zadnji hip razveljavljena?
Studenci, 10. XII. 1927.
Odlok sreskega poglavarja pravi, da ker trije kandidati niso sami podpisali kandidatne liste, na podlagi preiskave, »ki se je izvršila vsled izjave J. Seliča« razveljavlja že potrjeno in objavljeno kandidatno listo. Res je, da S. ni lastnoročno podpisal kandidatne liste. A pred pričami je prosil s. S., da naj on podpiše, ker sam nima očal. K temu S. pa je potem, ko je bila lista že potrjena, prišel socialpatriot Spanner, ki je okoli govoril, da imamo »enega novega« na listi in ga pregovoril, da je dal sre-skemu glavarju tako izjavo, kot so želeli socialisti. Hčerka Seliča pa je povedala: »Herr Spanner hat mei-nem Vater 10 Din gegeben, dass er so redet, \vie er ihm gesagt hat.« To je zelo jasno, kaj ne! Ko je bil sodrug Zupanc na glavarstvu' in povedal da lahko dobi deset drugih podpisov, so mu rekli: »pa se bodo socialisti zopet pritožili, če ne razveljavim«. »Pritožite se vi!«
Enega, s. k., je žena podpisala v prisotnosti večih oseb. za kar mi nismo vedeli. Tretji pa ni niti ponarejen niti napačen. Obstojata dva delavca z istim imenom in eden je tudi našo listo podpisal lastnoročno. Zandarji pa so zasliševali drugega in ta je seveda zanikal podpis.
Razveljavljenje je torej v prvi vrsti zasluga social-patriotov. ki pa se ne bodo dolgo veselili, ker smo vložili pritožbo.	2.
Op. uredništva. Opozarjamo sodruge v vseh krajih, da pri sestavljanju kandidatnih list pazijo tudi na formalno stran sestavljanja liste in da za vsak slučaj pravočasno zberejo 5 do 10 podpisov več na liste, da onemogočijo vsako intrigo!
ZVEZNI OBČNI ZBOR »SVOBODE« PRELOŽEN NA 22. JANUARJA 1928.
Ker so se v nedeljo 11. t. m. vršile v mariborski okolici občinske volitve, so podružnice mariborskega okrožja zahtevale, da se občni zbor preloži. Centrala je vzela njih zahtevo na znanje. Ker pa po pravilih mora biti občni zbor najmanj mesec prej razglašen, da je pravno veljaven, zato se bo vršil šele v nedeljo 22. januarja z istim dnevnim redom. To pot nepreklicno. Z občnim zborom zveze je preložen tudi občni zbor DTE na predvečer zvezinega. Obenem se je preložil telovadni tečaj, ki se bo vršil od 1. januarja naprej. Prosimo, da podružnice kakor DTE vzamejo to na znanje in do prvih dni januarja izpolnijo svoje dolžnosti ter pravočasno javijo delegate za občni zbor. V interesu razvoja edine kulturne organizacije med proletariatom je, da delegati pridejo na občni zbor temeljito pripravljeni, z dobrimi reorganizacijskimi načrti, tako da bo ta občni zbor izhodišče novega in resnega kulturnega dela med našim proletariatom.
Kdo le denunciral študente?
V eni prejšnjih številk je »Enotnost« poročala o prvi sodni razpravi proti novinarju Cirilu Kočevarju, ki je svoječasno v »Narodnem Dnevniku« razkrinkal voditelja nacionalno fašistovskih študentov .Vekoslava Iskro kot denuncianta leta 1925 komunizma osumljenih študentov.
V torek, dne 13. decembra, se je vršila pred ljubljanskim tiskovnim sodiščem druga razprava proti Cirilu Kočevarju. V svoji obrambi je obtoženec navajal številna dejstva, ki jasno pričajo za to, da je Iskra res vodil svoječasno ogabno denunciantsko akcijo proti takozvanim »komunističnim« študentom. Iskra se je sam napram več osebam hvalil, da je inicijator teh denunci-jacij. V Mariboru je na nekem študentovskem zborovanju javno dolžil 15 letne študente članstva pri — Rdeči pomoči.’Kočevar je poudarjal, kako nevaren je bil tedaj ta lažniv očifejc. saj je bilo tedaj več naših sodrugov radi Rdeče pomoči vrženih v ječe in nekateri so bili radi tega obsojeni na leta in leta ječe. Iskra je obiskoval ravnatelje srednješolskih zavodov in tam ovajal študente. Iskra je dal podatke dr. Brezigarju, ki je vso zadevo sporočil tedanjemu esdeesarskemu prosvetnemu šefu dr. Pestotniku, ta pa je pričel na tej podlagi brezobzirno preganjati med študenti vse, ki so le količkaj dišali po komunizmu.
Zaslišanih je bilo več prič. Tako so priče Vlado Kozak, Šegula, Reja in druge izpovedale, kako se je organizirala v društvu »Preporod« prava detektivska sekcija, ki je pošiljala svoje špijončke na Marksov trg špi-jonirat, kateri študenti obiskujejo Delavski dom. Kozak je označil Iskro kot brutalnega ambiciozneža in duševno ne prerazvitega megalomana.
Ostale priče so pripovedovale, kako je Iskra hodil k ravnateljem in k dr. Pestotniku poročati o študentih.
Priči dr. Brezigar in dr. Bajič sta pripovedovali, kako neverjetne »komunistične« ideje so imeli tedaj nekateri študentje. Dasi sta oba prav odlična duševna voditelja SDS, sta se vendar strahovito blamirala, ker sta pokazala, da komunizma sploh ne poznata, kar je ugotovil branitelj dr. Ravnihar. Dr. Brezigar, odlični esdeesar. se ni sramoval priznati, da je bil on tisti, ki je informiral dr. Pestotnika o »komunizmu« na srednjih šolah. Dr. Knaflič, Iskrov advokat, pa je s ponosom naglasil, da je Iskra ponos SDS in da je bila to njihova državljanska dolžnost — namreč denuncirati. Vsa dvorana, nabito polna študentov in drugih poslušalcev, se je pričela ob zadnjih besedah dr. Knafliča gromko smejati.
Ravnatelja dr. Pipenbacher in Mazi sta izjavila, da so vsi podatki o denuncijacijah na njunih šolah v spisih. (Teh vlada ni hotela izročiti sodišču, ravnotako ni hotela pripustiti k pričevanju policijskega ravnatelja dr, Guština.) Dr. Pipenbacher je pa le priznal, da je o komunistih izpraševal v glavnem le Iskro.
Zadnja priča, novinar Franc Aleš, je med drugim izpovedal, kako si je Iskra prilastil neko njegovo pismo, na podlagi katerega je bil Aleš izključen iz realke.
Ker je treba zaslišati še nekaj prič, med drugimi tudi dr. Pestotnika, je bila skoro pet ur trajajoča razprava ponovno preložena. Med vsem dijaštvom in tudi vobče vlada za to tiskovno pravdo veliko zanimanje. Že v dosedanjem njenem poteku pa je fašistovska mladina, kakor tudi njena zaščitnica' SDS. razkrinkana z ene njenih najgrših strani.
Naročajte in širite »ENOTNOST"!
Dopisi.
KLERIKALCI PREDAVAJO O SOVJETSKI RUSIJI.
Trbovlje.
Rusija, toliko osovražena in oblatena od Buržuazije in od socialpatriotov, je toliko močna in silna, da ne morejo iti ti ljudje preko nje. V klerikalnem domu so klerikalci priredili predavanje in poklicali iz Ljubljane Terseglava, ki je bil v Rusiji, pa ne na boljševiški strani, temveč na protiboljševiški. Kakor pripovedujejo tisti, ki so bili tam, je bil Terseglav član vlade Kolčakovih kontrarevolucionarjev, ki so se borili proti rdeči armadi. Kako taki kontrarevolucionarji govorijo o Rusiji, si lahko mislite.
Vendar tudi Terseglav ni mogel utajiti velikih pridobitev delavnega ljudstva, skozi zobe je moral priznati, da je carizem zasužnjil delavno ljudstvo in ga zatiral (kot danes kapitalizem, tudi klerikalni nas). Povedal je, da so boljševiki razdelili kmetom veleposestniško in cerkveno zemljo (pri nas pod vlado Terseglavovih klerikalcev jo imajo še vedno grofi in škofi) in da se kmetom dobro godi (pri nas morajo v Ameriko). Seveda je trdil, da v Rusiji ni politične svobode, povedal pa ni. da ni politične svobode samo^ za Kolčakove in druge maloštevilne kontrarevolucionarje, da pa je za delavce in kmete, za ogromno večino prebivalcev popolna svoboda. (Pri nas je svoboda za maloštevilno buržuazijo, za večino delavnega ljudstva je ni!) Pokazal je slike Ljeningrada, Moskve in drugih ruskih mest in ko je kazal slike rdeče armade in voditeljev ruske revolucije, bi rad zaklical »živijo«, pa moral sem molčati, ker bi me kolčakovci denuncirali.
Mi govorenju in slikam buržuazije ne verjamemo, pustite nas, da pošljemo svojo delavsko delegacijo v Rusijo, da bomo na lastne oči videli, kako je tam in kdo ima prav: tisti, ki blatijo Rusijo ali tisti, ki lepo pišejo o delavsko-kmečki državi. Jaz si že mislim, kako je in komu je verjeti, če bi bilo tam slabo za delavce in kmete, bi nas klerikalci že pustili tja, ker pa nas farbajo, se bojijo, da bi mi tam videli resnico.
Ne morem vsega pisati, kaj je kontrarevolucionarni KolČakov minister Terseglav govoril, sem slabe glave, da bi si vse zapomnil. Samo to še, da je Terseglav rekel, da bo prišel v Rusiji preobrat. Kako in odkod ni povedal, ker da bi kontrarevolucija v Rusiji zmagala, so samo želje Terseglava in njegovih prijateljev in zaveznikov socialpatriotov. — Na predavanju je bilo okoli 40 oseb, med njimi veliko otrok.	F.	S.
TAKE DELAVSKE ZASTOPNIKE SI MORAMO ZAPOMNITI!
Dobrunje: 8. t. m. se je vršila občinska seja, za katero je bilo veliko zanimanje s strani občinstva. Glavna točka je bila proračun za leto 1928. Več točk je bilo po županu predloženih in tudi mirno sprejetih. Ko je pa s. Rome predlagal, da naj se stavi v proračun 10.000 Din za brezposelne, je postalo gospodom od SLS kar vroče.
S.	Bricelj je predlagal, kako važnega pomena je ta predlog, ter je apeliral na odbor, da se ta predlog sprejme. Proti brezposelnim podporam se je oglasil krščanski so-socialist ter pokazal svoje špecijalne sposobnosti v delavskem pokretu. Bil je svoj čas par tednov nekje organiziran, pa se mu še sedaj sanja o rajskih jabolkih. Ta brihtni »Tonček« je rekel, da je taka podpora v kvar delavcem in da se ta predlog ne sme sprejeti. Dobro vemo, ako bi se to njemu enkrat sanjalo in bi take sanje povedal pri slavni občinski seji. bi ne bil noben mož od SLS proti. Sedaj, sodrugi, sodite, po dejanjih jih boste spoznali!
Na našo zahtevo je moral ta predlog na glasovanje. Bili so vsi odborniki od SLS proti, kakor tudi krščanski socialci razen dveh. Tako so pokazali krščansko ljubezen do bližnjega. Bili pa so tako razburjeni, da so celo proti mežnariji glasovali. Gospod župnik jih bo že za ušesa. Izjavili smo, da nastopi cela opozicija z obstrukcijo, ako se ne upošteva naših predlogov.
Sedaj sodrugi vidite, kdo je proti delavskim interesom.	.
Sodrugi naprej, v boj za pravice delavcev m kmetov do končne zmage!
Delu čast in oblast!
BREZ NASLOVA.
Zagorje. Opozarjamo g. Gričarja, poduradnika TPD, naj pazi na svoj jezik, zlasti kadar ni v treznem stanju. Ako ima res toliko »kompromitirajočih dokazov« o naših sodrugih, zlasti o sodrugu W., naj pač ovadi oblasti. Če je človek že tak, naj bo vsaj možat, ne pa baba. Se
boljše pa bi bilo, da bi po svojih sovrstnikih pogledali, pa bi videli, da je dovolj nesnage pri njih. Saj se toliko mičnega pripoveduje in prikriva, pa vendarle še otroci kažejo s prstom na svoje — pastirje. Torej, kdor ima umazana usta, naj liže govno pred seboj.
Dekalisti, Zagorje.
POHVALEN PRIMER.
Obvestilo!
Obveščam vse prizadete rudarje, da sem črtal vse dolgove, ki so jih napravili pri meni za časa rudarske stavke 1923. leta. — Na lastne oči vidim bedo in pomanjkanje poštenih rudarjev in vem, da si z današnjimi mizernimi plačami niti vsakdanjih potrebščin ne morejo nabaviti, kaj šele. da bi mogli plačati stare dolgove. — Vpoštevajoč tak položaj delavstva sem črtal vse dolgove, ki izvirajo iz časa stavke 1923. leta in radi tega se nobenemu delavcu ni treba izogibati se mene niti moje prodajalne.
Josip Varga, parna pekarna. Trbovlje I.
TRBOVLJE.
Za družino odpuščenega rudarja so darovali sledeči:
Anton Mastnak 3 Din, Jožef Zupan 10, Franc Fogris 10, Ivan Zupan 6,'Zdolšek 5, Josip Varga 5, Delu čast Joško 10, Stepančič Jože 3, Ivan FeTtič 2, Delu čast 3, Franc Vogrin 3, Jože Slagar 2, Ferdo Zakonjšek 4, Franc Lorber 2, Ivan Hla-stan 2, Jakob Božič 8, Požun 8, Avgust Rojc 3, Franc Slab-šak I 5, Alojzija Slabšak I 6, Brezposelni, delu čast 2 Din. Skupaj 102 Din.
ŠOŠTANJ.
Slika malomeščanske kulture.
Inteligenca in ljudstvo, dva pojma, ki bi morala biti v demokratskem« Šoštanju izključena, sta globoko diferencirana. Sokolsko društvo je priredilo koncert dne 7. t. m. Tak koncert bi vsi pozdravili, kajti umetnost je potrebna tudi proletariatu, čeprav orožniki z batinami prepovedujejo pristop k delavskim koncertom. (Prim. nedaven slučaj na Gorenjskem.)
Na žalost je dajala ta prireditev tak odraz, kot je danes sploh v navadi. Inteligenca je izpremenila kulturni večer v neinteligentne težnje svojih osebnih in strankarskih interesov. Koncert so izrabili za samopašnost in agitacijo za že preperelo naprednost. Po končanih pevskih in orkesterskih točkah so s prav oštirsko spretnostjo izpremenili takozv. hr.am lepote in harmonije v boljšo krčmo, ter tako poplačali (!) trud kulturnih delavcev, kakor se je izrazil govornik. Razkošna klika, obdana z »milostivimi«, tem luksuznim živalstvom, je poslušala govornika, rajala do jutra, napivala naprednjakarstvu, ter se ogrevala za plehke iraze. Najmanj razveseljivo je dejstvo, da celo izraziti proletarci, kot so na pr. učitelji, zabavajo s svojo požrtvovalnostjo to malomeščansko buržuazijo, ki se veseli na stroške proletarskih par. Tudi gosp. fakultetniki ne smejo biti skupina šolanih ljudi, brez občuta odgovornosti za taka dejanja, kajti prireditev za občevanje z lepoto se ne sme izpreme-niti v ugodna hedonska doživljanja.
Še to. Gredoč po mestu me ustavi nebogljeno dete, izmučenega izraza: da, gospod, vsaj za eno žemljo ...-
SRCE PROLETARIATA, KI JE DOVZETNO TUDI ZA DOTOK KULTURE, BIJE. PRIŠEL BO ČAS, KO BO TREBA DAJATI RAČUN ZA VSE ŠE VROČE, OD LJUDSKIH ŽULJEV IZMOZGALE PARE, ZA KATERE PRODAJATE BANALNO LAŽIKULTURO.	Delavec-intelektualec.
ZAHVALA.
Zahvaljujem se vsem sodrugom iz Francije in Belgije za poslano mi v celjske zapore, kar sem resnično tudi prejel, in sicer skupni znesek Din 250.
Delu čast in oblast!
Trbovlje. 10. XII. 1927. Sodružni pozdrav Janc Ivan.
ZAHVALA.
Zahvaljujem se vsem darovalcem, posebno pa sodrugom rudarjem, kf so mi požrtvovalno v moji bedi brezposel nosti moža priskočili na pomoč z raznimi daro*vi in tako spa-sili gladu mojih nedolžnih otrok.
Delu čast in oblast!
Trbovlje, 8. XII. 1927.	Fritz	Antonija.
Uubllana.
Upravičena javna pritožba.
Sredi meseca oktobra t. 1. sem izročil tajniku prosvetnega oddelka g. Štuklju vlogo s 50 podpisi z zahtevo, da bi bila čitalnica delavske zbornice odprta tudi ob nedeljah in praznikih popoldne do 9. ure zvečer in to iz
sledečih razlogov:
a) Večina mladih delavcev ima stanovanje kot podnajemniki. Torej so prisiljeni biti ves prosti čas v gostilni. kavarni ali kinu, kar vpliva slabo na mlade delavce in dijake.
b) Posebno delavcem iz okolice je obisk čitalnice i mogoč skoro samo ob nedeljah in praznikih. Ker so sobe zakurjene že dopoldne, bi D. Z. pri tem ne imela posebnih stroškov. Gospod Štukelj mi je rekel, da bo težko kaj, ker Delavska zbornica nima kredita za osebo, ki bi pazila na red. Zato smo dobili človeka, ki bi bil pripravljen brezplačno paziti na knjige, revije, časopise in šah, knjižnica pa bi bila zaprta.
In sedaj so mi tudi odgovorili: Da nimajo kredita, da pa so zato. da bi bila čitalnica odprta. I oda šele drugo leto. In da moj razlog ne drži, da delavci iz okolice nimajo časa razen ob nedeljah in praznikih. Ampak, da šteje knjižnica že 1000 članov. Vidite, delavci, že to kako potrebno je, da bi bila odprta tudi ob omenjenih dneh. Kako vendar more iti 1000 obiskovalcev v čitalnico, če je prostora samo za 60 ljudi.
Tako se je zgodilo, da nas lastna, po imenu delavska institucija, poganja v gostilne.
December 1927.	Jamnik	Valentin.
Es-Tu-Ta:
Življenje proletark.
»Prosim, če bi dobila delo; sem peta hči rudarja, pa me oče preživlja težko!«
»»Hm, ste zelo šibka, dekle, ne bi prenesli napornega dela; obžalujem, ne sprejmemo, pojdi/««
(Hči rudarja gre domov, kjer jo njen oče sprejme mrmraje, ker ni dela dobila in bo še vedno pri njem živela od truda njegovega dela.)
»Prosim, sprejmite me v službo; imam očeta staro-upokojenca in brata nebogljenca, za katera moram skrbeti.«
»»Hm, ker ste videti krepka, ste sprejeta v službo.
Delala boste osem ur za dvajset in pet dinarjev.««
»Prosim, gospod, to je premalo, saj sem vendar krepka in bom gotovo mnogo delala!«
»»Če Vam ne ugaja, pojdite!««
»Prosim, saj sprejmem službo!«
(Vpisali so jo v register delavk in ona bo morala delati, trdo delati osem ur za dvajset in pet dinarjev.)
»Prosim, da bi me vzeli na delo.«
Tako in na podoben način prihajajo ženske pred obratovodjo, ki leno sedi za pisalno mizo in sprejema ali pa odslavlja brezposelne proletarke.--------------------------77
Težka je pot brezposelnih proletark, kajti muči jih skrb za lastno življenje ali pa tudi še za življenje njihovih svojcev. A še težja je pot zaposlenih proletark, kadar v zatuh-lih tabriških prostorih se mučijo z delom napornim in ko se krepčajo z živežem bornim. Kajti tudi pri delu in jelu so zatirane
od podjetniških hlapcev.    	7
Nihče ne misli in ne dela za ženske, pac pa kapital misli in dela na to, da se valuta na delovnem trgu zniža, njih dobiček pa zviša. A ve, bedne proletarke? . . . Delati morate zase in trpeti za nje, ki bogate in booate na račun valute proletark.	-	—
Vprašam vas: koliko časa se?
ALI TRBOVELJSKI ŽUPAN LAŽE?
Javno pismo Ignacu Sitterju, županu v Trbovljah.
Napram s. Jancu, ki je pred par dnevi prišel k Vam po sredstva za vožnjo v ljubljansko bolnico, ste baje ponovno trdili, da sem Vas pismeno prosil, da mi preskrbite kako službo, ker da sem nad komunizmom obupal in da se hočem poročiti in postati »pameten« človek. —
Če ste to res trdili, Vas javno žigosam kot človeka, ki z lažmi skuša rešiti svojo politično karijero in ki zavedno kleveta.
Nikdar Vam nisem pisal nobenega pisma in vse kar o kakem mojem pismu raznašate po Trbovljah sami in po svojih ljudeh, je Vaša izmišljotina in laž.
Nisem se odrekel svojemu političnemu prepričanju pod pritiskom groženj zakona o zaščiti države in vsega terorja in zato ne bom več mirno prenašal Vaše klevetniške kampanje proti meni.
Vi veste, da danes ne morem v Trbovlje, odkoder sem bil na prizadevanje Vaših zaveznikov-demokratov izgnan, čeprav sem tam rojen. Toda srečala se še bova in tudi obračunala.
Ljubljana, 14. XII. 1927.
Albert Hlebec.
BREZ NASLOVA.
Sklep.
V	kazenski stvari zoper Vas radi §§ 4 in 19 zakona z dne 15. 11. 1867. št. 135 d. z. se obveščate, da se glavna razprava na dan 17. 12. 1927 ob 9. uri ne vrši, ker se je ta dan glavno razpravo pomotoma razpisalo; ta dan je namreč rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in se vsled tega razprava na nedoločen čas preloži.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. III.. dne 12. 12. 1927.
RAVNATELJEV PES IN RUDAR.
Ravnatelj ing. Kloc je dal hlev za svojega psa tapecirati. Ime psa je Ka-stor, tapecirana pa Hrenk. Izdal pa je ravnatelj tudi odlok, da se morajo v rudniških stanovanjih takoj pretrgati električne žice, kakor hitro je tam stanujoči rudar odpuščen, tako da morajo' biti ti rudarji, dokler se ne izselijo, v temi.
Huda jama, 10. 12. 1927. Logo.
NOVE ŽRTVE ZAKONA O ZAŠČITI DRŽAVE.
Pred skopljanskim sodiščem so sodili 20 mladim intelektualcem, katere so dolžili, da so bili člani mladinske organizacije makedonstvujuščih. Pod batinami so seveda »priznali« vse, kar je policija želela, na razpravi pa so vse svoje izpovedi preklicali. Tudi v tem procesu je bil glavna priča proti obtožencu nek policijski provokater Gavri-lovič, ki je »dokazal« krivdo večine obtoženih. Za plačilo je bil kot poštni uradnik že povišan za upravnika pošte. Razen nekega papirja, na katerem je bil pisan statut mladinske organizacije, niso imeli nobenega obtežilnega materiala in vendar je izmera kazni pr®s.enetUa vso javnost. V razsodbi s« namreč pravi: Z ozirom na olajševalne okolnosti, da organizacija ni povzročila nobene škode državi in da so obtoženci bili dobrega vedenja in še nekaznovani, je sodišče vporabilo drugovrstno kazen (prvovrstna je smrt na vešalah!) in obsoja: pravnika Djuzelo-viča na 20 let, poštarja Neceviča na 15 let, študenta Čehatovica na 10 let, in po pet let študente Fukareviča, Baz-doviča. Ičeviča, Svetijeviča in Andri-jeviča. 9 obtožencev je bilo oproščenih.
Zakon o zaščiti države, po katerem se more ljudi, katerih delovanje »ni državi povzročilo nobene škode«, obsojati na 20 letno ječo. morajo delavci in kmetje likvidirati.
Proč z zakonom o zaščiti države.
KOLIKO BANK IMAMO V JUGOSLAVIJI IN KAKŠNO JE NJIHOVO PREMOŽENJE.
Iz neke statistike posnemamo, da ie v Jugoslaviji 672 bank, ki posedujejo 2559 milijonov lastnega kapitala in v katerih je vloženega še 6776 milijonov Din tujih vlog. Preko 100 milijonov kapitala imajo 3 banke, od 50 do 100 milijonov 2 banki, od 10 do 30 milijonov 37 bank, od 1 do 10 milijonov 374 bank, do 1 milijona 247 bank. Največ bank ima Belgrad, ki jih ima 65. potem pride Zagreb s 27; nato Sarajevo z 14 in Ljubljana z 8 bankami. — Po posameznih pokrajinah so razdeljene banke tako-le: Srbija ima 299 bank z 1102:2 milijona svojega in 1125-3 milijonov izposojenega kapitala. Hrvaška in Slavonija ima 143 bank z 858:2 milijonov svojega in 3463-8 milijonov tujega kapitala; Vojvodina 127 bank, 149-1 milj. lastnega in 992-5 tujega kapitala; Bosna in Hercegovina 71 bank, 243-7 milijonov svojega in 460-7 milijonov tujega kapitala; Dalmacija 13 bank z 29-6 lastnega in 121-4 izposojenega kapitala: Slovenija 11 bank z 134:4 milijionov lastnega in 592*9 milj. Vloženega tujega denarja. Črna gora 8 bank z 31-7 milijonov lastnega in 19-3 milijone tujega kapitala. — Razmeroma najmanjše število bank imamo v Sloveniji, kar je pripisovati dejstvu, da je v Sloveniji zelo razvito kreditno zadružništvo in hranilništvo.
Iz statistike se vidi, da banke poslujejo z velikanskimi vsotami vloženega denarja in da pri polomih bank vlagalci izgubijo mnogo več -kot pa bankirji sami.
Žika je samo ena! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Žiko. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
Čevljarsko delavnico
moderno, vpeljano, z vsem inventarjem prodam, ker opustim obrt. Letni zaslužek minimalno 20.000 Din. Naslov pri upravi »Enotnosti«,