Izdaja Zavod za gospodarsko firopagando - l)o.-l.le, Liub-janska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovora) urec!?ik Milim Flerin — Izhaja vsuke-ga 25. v mesecu — Žiro račun 600-20/602-6 — Cena 20 diuar-ler — Tiska tiskarna »Toneta TomSiča« * Ljubljani LETO IV. ŠT. 3 Domžale, 15. marca 1965 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OBČANI V sedanjem obdobju izredno živahne družbeno-politične dejavnosti v naši občini se vedno ostreje postavlja vprašanje nadaljnjega razvoja posameznih pod-J rUVft frtgiflbciiega življenja. To vprašanje _ se TftosTftrro jasno pojavlja na raznih Priprave za volitve so potekale v duhu sprovajanja sklepov V^g}«^ \|_gi,OI.ih delovnih ljudi in občanov, ki za- Pred nami so volitve v občinsko in republiško skupščino, s katerimi letos prvič izvajamo ustavno načelo rotacije in ponovne volilnosti pri polovici odbornikov. Delavska numa SZDLJ o demokratizaciji kadrovske politike. Većinu volivcev je sodelovula pri evidentiranju možnih kandidatov za odbornike občinske in republiške skupščine. Volitve postajajo sestavina vsakdanje samoupravne prukse in ne več enkratni politični dogodek Še poseben delovni značaj daje letošnjim volitvam VIII. kongres ZK.J, ki nam je dal jasne smernice nadaljnjega razvoja. Dosledno in nenehno moramo krepiti vlogo delovnega človeka pri odločanju na vseh področjih, utrjevati samoupravljanje in egovo materi«'no bazo, izvajati spremembe v gospodarskem sistemu, uresničevati načelo delitve po delu, povečati produktivnost dela z intenzivno proizvodnjo, skrbeti za večji življenjski standard delovnih ljudi, boriti se za enakomeren in skladen razvoj gospodurstva in družbenih služb posebno šols a, zdravstva, otroškega in socialnega varstva. Jasne in določene nulo. iti so pred nami so tudi merila za izvolitev novih odbornikov in poslancev. Odločali se ijomo za kandidate, ki ko si že s svojim dosedanjim delom pridobili ugled in zaupanje, ki so pripravljeni boriti se za razvoj samoupravnih odnosov, za težnje in interese delovnih ljudi in celotne družben skupnosti ter jamčijo, da botlo te naloge uspešno reševali. Z udeležbo na volitvah, ki je naša pravica in dolžnost, bomo dokazali, da se aktivno vključujemo v reševanje odgovornih in zapletenih nalog, ki so preti nami, glasovali bomo za social ične družbene odnose, za materialni in kulturni napredek, za mir in socializem. Občinski odbor SZDL Domžale Volivci! Volivci I V tistih volilnih enotah, v katerih je občinskim odbornikom in republiškim poslancem potekel dveletni odborniški oziroma poslanski mandat, bomo volili nove predstavnike v skupščinske organe in sicer: 26. marca v delovnih organizacijah odbornike za zbor delovnih ljudi občinske skupščine, 28. marca na terenu odbornike za novo občinsko skupščino. 18. aprila na terenu republiškegn poslanca za republiški zbor skupščine SR Slovenije. 1 Volivci! Opravite svojo državljansko dolžnost že v dopoldanskih urab' Člani volilnih odborov! Poskrbite za lep videz volišč! Člani in odborniki krajevnih odborov SZDL: Potrudite se, da bodo volivci pravočasno obveščeni o datumu in kraju volitev! Naj ne bo nikogar, ki ne bi sodeloval pri volitvah novih članov nuših predstavniških organov! Tudi tvoj glas odloča! BODIMO STVARNI! htevajo ureditev nekaterih stvari, od katerih je odvisna njihova življenjska raven. Predlogi in zahtevki so velikokrat samo želje manjših skupin ljudi ali celo posameznikov, ki niso vsi enako nujni ali pa so sploh neresni, saj naraščajo v milijardne zneske. Dati prednost zahtevkom in predlogom, ki niso najbolj nujni, pomeni puščati ob strani reševanje bolj nujnih stvari in noleg tega zadovoljevati želje samo manjšega kroga občanov. Iz tega izvirajo pripombe, da ni razumevanja za dajanje sredstev in za standard občanov. Nasproti tem pripombam nekateri trdijo, da sredslev ni, kar pa jih je, jih je pa nujno potrebno vlagati v gospodarstvo. Tako »strokovno« zagovarjanje vsakršnih investicij navadno zmede samou,pravljavce. da razporejajo ustvarjena sredstva v svojo škodo in ne zahtevajo dviganja proizvodnje in produktivnosti na druge načine, brez večjih vla-panj- Letošnji preokret, da je treba dvigniti višino sredstev za družbene službe in za osebno potrošnjo, mora seveda pomeniti tudi preokret v gospodarjenju (intenzivnost) v delovnih organizacijah, kakor tudi preokret v politiki občinske skupščine. Ce bi z dosedanjim načinom dela gospodarskih organizacij in občinske skupščine nadaljevali, bi se razkorak med potrebami in sredstvi še povečal. Občinska skupščina mora predvsem zagotoviti samoupravljavcem možnost, da vidijo celovito podobo ustvarjanja in razporejanja sredstev, posebno pa posledice posameznih odločitev. Lahko trdimo, da samoiipravljavci do setlaj take celovite podobe niso imeli. To se kaže posebno po tem, ker se vedno govori samo o taki ali drugačni delitvi sredstev, zelo malo ali pa nič pa o ustvarjanju sredstev in o ukrepih, kako bi do večjih sredstev prišli. Nujno je torej, tla obeufka skupščina nadaljuje z delom na perspektivnem programu, tla končno dobimo program, ki bo uskladil vsa področja. Seveda morajo perspektivne programe razvoja izdelati tudi delovne organizacije in to ne samo za proizvodnjo in investicije, ampak tudi za druga področja (standardi, izobraževanje itd.). Izgovori, da ni mogoče izdelati perspektivnih programov, ker "i znano. Koliko bo na razpolago sredstev, kažejo samo nepoznavanje vloge planiru-nja. Dolgoročni programi in kratkoročni načrti bodo omogočili samoupravljavcem, da izberejo, kar je najpotrebnejše, najnujnejše. Obenem je potrebno zagotoviti spremljanje, kako se programi in načrti izvajajo in kako se trosijo sredstva. S tem bodo samoupravljavci zainteresirani za gospodarjenje in proizvodnjo ter za druga področja družbenega življenja. Kako zbirati sredstva? Pristojnosti in dolžnosti občinske skupščine glede financiranja posamezjiih dejavnosti neprestano rastejo. Ker bo skupščina vse manj organ oblasti, bo morala zbira* sredstva po samoupravni poti. Priporočila skupščine bodo glavni usmerjevalec; seveda samo takrat, ko bodo tehtna, premišljena in sloneča na temeljitem poznavanju problematike. Prepričljiva pa bodo priporočila takrat, ko bodo zasnovana na znanstveno utemeljenih ugotovitvah. Eno od najvažnejših priporočil pa je prav zgoraj omenjeni perspektivni program in letni plan. Letni plan bi moral odgovoriti med ostalim tudi na vprašanje: kako zbirati sredstva? S posojili, s krajevnim samoprispevkom, s proračunom ali iz. skladov podjetij? Jasno nam je, da se vsa sredstva ustvarjajo v delovnih organizacijah. Občinska skupščina mora z usmerjanjem politike razporejanja teh sredstev združiti interese samo-upravljavcev kot proizvajalcev in kot potrošnikov. Občinska skupščina se mora vživeti v vlogo samoupravnega organa in temu primerno prilagoditi metodo dela. Metoda dela mora biti taka, da bodo občani (kot proizvajalci in kot potrošniki) čutili, da je vsako zapiranje delovne organizacije (ali krajevne skupnosti itd.) navzven, samo njim v škodo. Velika ovira v razvijanju nove metode dela občinske skupščine je mnenje, da je odvisno delo skupščine od predpisov. To je seveda spet pesek v oči samoupravljavcem in preizkušen način obračanja pozornosti navzven ter prikrivanje lastne nesnmostojnosti in neznanja. Pred občinsko skupščino stoji težka naloga, da išče in izboljšuje metode dela, s katerimi bo kos vlogi usmerjevalca in usklajevalca na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Iz razprave na konferenci ZK v Radomljah Francka Avbelj: Zena v naši stvarnosti V poročilu na konferenci ZK v Radomljah je bilo ugotovljeno, da je nad polovico žena na splošno neaktivnih ali vsaj ne zajetih v družbeno-politično delo. bodisi na terenu ali v delovnih organizacijah. Kje so vzroki za to? Vemo, da je posebno žena-mati odgovorna za vzgojo mladih članov naše socialistične družbe, tj. otrok. Od nje je odvisno, kako se bo mladi rod usmeril in kakšno pot bo izbral. Ce je žena poleg družinskega dela in skrbi za vsakdanja opravila še proizvajalka, se moramo resno zamisliti: ali ne daje taka žena od sebe vsega kar zmore? Saj je naša žena na nogah od ranega jutra do poznega večera. Treba je opraviti vse delo doma, od čiščenja pa do kuhanja, potem pa že utrujena hiti na delovno mesto v svojo delovno organizacijo in tam napreza svoje moči. Marsikdaj slišimo, da so roditeljski sestanki v naših šolah slabo obiskani. Po vsem tem, ko vemo. kako so žene obremenjene, tudi ni čudno, da se ne morejo poglobiti v vzgojo svojih otrok. Potem pa nastajajo včasih težki vzgojni problemi. Otroke prevzame ulica in soseska v svoje varstvo in tudi v svojo vzgojo. Otroci se dolgočasijo in iščejo razvedrila. Kdor pa jim prvi nudi spremembo, ta tudi dobi vpliv nad njimi. Zal. so to dostikrat vsakovrstni pobudniki huliganstva. Pri vsem te m pa je ugotovljeno, da so žene storile vse. kar so mogle, da je šola napravila vse. kar se je dalo. Naša družba pa vzame skrajno stran ter govori, da mladina ni taka kot bi morala biti. da se vdaja ma-lomeščanstvu in tako dalje. Ponovno smo že ugotavljali, da je nujno urediti vprašanje otroškega varstva, če hočemo, da bo naša mladina v času od-stonosti staršev pod kontrolo in budnim očesom. Naprej od tega pa nismo prišli, čeprav vemo, da je W "/o žena v naši občini zaposlenih in da so te žene — proizvajalke zaposlene tudi doma kot go- spodiinje. Zato bo morala občinska skupščina skupaj z delovnimi organizacijami pokre-niti vse potrebno, da se prične bolj resno in odgovorno reševati vprašanje varstvenih ustanov. Te ustanove pa naj se organizirajo tam, kjer so otroci, kjer jih je največ prepuščen i h ulici in kjer je največje število zaposlenih mater. To mora biti jasno vsem! Pa še nekaj. Varstvo je treba prvenstveno urejati v delavskih centrih, saj oba roditelja, če sta zaposlraia kot delavca, včasih komaj zaslužita toliko, kot en sam u-službonee na nekoliko višji stopnji. Zato varstvo predvsem v delavske centre, gledati predvsem na tiste, ki nimajo toliko sredstev, da bi plačevali individualno varstvo, ki si ga marsikateri uslužbenec lahko privošči. Poročilo je ugotovilo, da je neaktivnost žena precejšnja. To je resi Vendar, ali je bilo napravljeno vse. da bi naše žene proizvajalke bile bolje informirane? V podjetjih je lopo rešeno vprašanje ekonomskih enot, ni pa rešeno vprašanje bolj masovnega obveščanja. Ekonomske enote pa ne smejo biti ovira, da bi delavec ali delavka ne smela videti preko zidov enote. Treba je še vedno občasno in po potrebi pripravljati masovne sestanke, kjer bi se proizvajalci lahko informirali o vsem, o celotni politiki in vodenju ekonomike delovne organizacije, o kadrovski politiki, o planih) vsak delavec ali delavka bi moral poznati v celoti svojo delovno organizacijo. Ker pa je ne poznamo v celoti, je nemogoče tudi uspešno samoupravi janje. Še niz drugih pomanjkljivosti bo treba odstraniti in nuditi več zaupanja delavki, potem pa se tudi ne bo treba pritoževati nad neaktivnostjo žena, saj verno, da so žene dejansko bolj uporne v reševanju določenih problemov, samo treba jim je dati možnost in jih pripeljati do tega. Ce bomo ženam omogočili, da bodo brez skrbi za svoje otroke, se bodo bolj posvetile proizvodnji in družbenemu delu in bodo počasi pričele razumevati to, kar bodo njihovi otroci osvajali v šoli in v dnevnem varstvu, kajti žena že po naravi ni taka. da bi se zoporstav-1 j a I a napredku. Osvaja ga v gospodin j s t v- ti. osvaja ga v osebnem življenju, pa gu bo osvojila tudi v vzgoji, samo pomagati ji moramo. Vprašanje razbremenitve žene je tesno povezano tudi z vprašanjem družbene prehrane. Judi temu bo treba posvetiti Ing. Lado Simončič več pozornosti, tako da bi se zaposlenim družinam lahko nudila poceni prehrana v men-zah, kajti dosti je primerov, da so tako otroci kot starši dostikrat brez toplega obroka. Vsi pa vemo. t hi je hrana, in to redna in skrbno pripravljena eden od pogojev za uspešno delo. Kako so bodo otroci zbrali pri šolskem pouku, če so lačni, ali Če so imeli težak suh obrok. Vzporedno z reševanjem varstva bi bilo potrebno reševati tudi vprašanje družbene prehrane in bodo morali kolektivi kropko pristopiti k temu delu. O kmetijstvu v občini V naši občini je stekla ena najbolj obsežnih arondacij obdelovalnih zemljišč, kar jih je v Slovemiji. kar je nekje objektivno pogojeno. Imamo tukaj v ravninskem predelu površine, ki so primerne za kompleksno strojno obdelavo, ki se je deloma tudi že uvedla in uresničila in ki je edini perspektivni način proizvodnje na takih površinah. Vemo, da imamo na področju naše občine obrate, recimo v svinjegojsTvu. v govedoreji in tako naprej, ki spadajo med najnaprednejše in najbolj organizirane v svetovnem merilu. Saj tih hodijo gledat delegacije tudi iz tujine. Mi smo lahko nanje ponosni. Vidimo pa na drugi strani, da se kljub temu nekje zatika, da je marsikdaj narobe, da občani včasih sami vidijo in kritizirajo. Včasih so to tudi subjektivne slabosti, neinformiranost, nepovezava med vrhom vodstva kolektiva in delavci, ki proizvajajo. Se mnogo več pa je objektivnih težav. Vidimo, da je industrija na našem občinskem področju le začela na nekih že Lepo okrasimo volišča! Na sliki lepo urejeno volišče v Papirnici ob zadnjih volitvah v občinsko skupščino pred dvemi leti prej formiranih temeljih z znotraj že usklajenimi odnosi, medtem ko je kmetijstvo začelo s proizvodnjo, ki je bila znotraj sebe zaključena, "Velike površine, ki jih sedaj socialistični sektor zajema, si pa s tistimi kapacitetami in s tistimi stroji, orodji, zgradbami, osnovnimi in obratnimi sredstvi ne morejo nič pomagati. Saj je treba poleg novega koncepta, poleg nove tehnologije ustvariti tudi čisto nove materialne pogoje, nova orodja. Stare kosilnice s konjsko vprego danes ne pridejo več v postov. Žetveni stroji s konjsko vprego ne pridejo več v postov. Potrebni so kombajni, sicer je situacija, kot je nastala letoi ■pomladi, da se delovni kolektiv vpraša, zakaj smo sejali, če nismo sposobni požeti. Potrebni so kombajni, ampak če žito komba jniranio, ga je treba posušiti, ker drugače žito ni sposobno za uskladiščen je, se pravi, da so potrebne sušilnice, potrebna so nova skladišča z eno besedo, potrebno je za novo proizvodnjo, ki je edina upravičena, ker tako drobne in nerentabilne proizvodnje, kot smo jo imeli, ne moremo več imoti in jih tudi v drugih državah ne vzdržujejo več, novi kadri, nove delovno metode in predvsem tudii nova proizvodnja, nova obratna sredstva. To so velike naloge in če kje kaj zastaja, se no čudimo in ne mislimo, da manjka dobre volje, da manjka morda sposobnosti, manjka ravno teli objektivnih pogojev teh gospodarskih stvari, ki jih naše gospodarstvo še danes ne moro v tolikšni meri nuditi. S tem, kar smo dosegli, smo na marsikaterem področju lahko zadovoljni, vidimo pa, da so še velike naloge pred nami in da bo za to treba tudi velikih sredstev. .Novost v naši kmetijski dejavnosti jo kooperacija, ki je prvič izvedena v taki obliki, da sta zanjo ekonomsko zainteresirana organizator to proizvodnje in tudi privatni kmet. Ta proizvodnja gre tako daleč, da lahko nekje govorimo tudi že o delovnem razmerju med organizatorjem in kooperantom. Upajmo, da bo ta stvar tako tekla tudi naprej, da se bo to izpolnjevalo in da bo prav s kooperacijo našel obstoj na svoji rodni zemlji, na svoji domačiji marsikateri kmečki sin ali deklo, ki bi sicer v starih oblikah proizvodnje, s starimi ročnimi in zastarelimi načini, moral delo nn zemlji opustiti. V sedanji nekoliko kritični situaciji, ko tudi v industriji prihaja do raznih težav je ta način ohdr-žanje človeku na njegovi grudi še posebno potreben. Ce pogledamo stvar tudi s širšega merila in če se zavedamo, da je v našem kruhu veliko ameriško pšenice, ie prizadevanje, obdržati človeka v njegovem rojstnem kraju, nn njegovi rojstni domačiji še prav posebno pomembno. Franci Gerbec problemi mladine In mladinske organizacije v občini Kako živi in dela mladina v naši občini? Kasni so problemi? Katere so ovire, ki se poslavljajo nasproti mladini pri njenem uveljavljanju v šoli, v tovarni, na terenu? Ta in še druga vprašanja se nam postavljajo, če hočemo pogledati položaj, delo in vlogo mladega človeka pri nas. In še: kaj smo storili za izboljšanje pogojev dela in življenja mladih v naši občini? Ta vprašanju postavljamo zato, ker mnogokrat v naši občini s strani sta-i c i - li. ladi komunistov in članov samoupravnih orgunov, slišimo preveč pavšalno ocene o tej inim mladini . Seveda moramo že tu poudariti, da ne gre za tO, da bi mladini vse prinesli na krožniku, Ne! Gre za to. da si mora mlad človek lam, s svojim delom priboriti družbeni položaj ter mesto in vlogo v naši družbeni skupnosti, mi pa smo dolžni, da mu pri tem z vzgledom in pravilnim usmerjanjem pomagamo. Za mladino v gospodarstvu je značilno, da se premalo vključuje v delo samoupravnih organov v podjetjih sploh. Opaziti je zaskrbljujočo pasivnost mladih do temeljnih problemov v proizvodnji, kot so vprašanja 42-urnoga tednika, prehrane, stanovanj, nagrajevanja, dviga produktivnosti, delitve dohodka itd., ki se izraža v miselnosti: »Kaj pa nas to briga. Saj tako »tu višji« odločaj o«. Za tO miselnostjo se skrivajo določani objektivni in subjektivni vzroki, pogojujejo pa jo tudi nerazvitost samoupravljanja v podjetjih, prenizka material«« baza samoupravljanja, pa tudi premajhna skrb za izobraževanje, posebno še za izobraževanje članov organov samoupravljanja in mladine. Upamo si trditi, da mnogi problemi zadevajo večino mladih ljudi, toda no znajo jih postavljati pred samoupravne organe, včasih tudi zaradi nezaupanja v te organe. Mislimo pa, da je treba vse rešitve iskati edino v tem, da se bo vsak delavec, posebno še mlad, zavedal svojih dolžnosti in pravic kot proizvnjalec-samo- upravljavec. Zato pa bo potrebno dati več sredstev in sploh posvetiti več pozornosti izobraževanju, posebno splošnemu in družbenoekonomskemu. Tudi sodelovanje mladine v političnih organizacijah in samoupravnih organih je prešibko. Ce pogledamo samo nekatere osnovne organizacije ZK, recimo v Domžalah in Jaršah, vidimo, da v njih mi mladih ljudi. Zato bi bilo potrebno, da se v zvezi s tem osnovne organizacije ZK kar najtesneje povežejo z aktivi ZMS. ki naj predlagajo na podlagi dobrega poznavanja vsakega posameznika tiste mlade, ki zaradi družbene razgledanosti in osebnih kvalitet res zaslužijo sprejem v ZK. Predlagamo tudi. da v obdobju po tej konferenci aktivi ZM in OO Z K tes.no sodelujejo pri obdelavi gradiva VIII. kongresa in predvsem pri uresničevanju smernic sprejetih na VIII. kongresu, kar nam je pa navsezadnje v posebnih smernicah naložil tudi sam kongres. Kdo nas oskrbuje z mesom V preskrbi z mesom v naši občini že nekaj let nazaj opažamo razne nepravilnosti in težave, katere konec koncev najbolj občuti na svoji koži — potrošnik. Pred nekaj leti je oskrbo z mesom skoraj v celoti (razen ene poslovalnice v Mengšu) prevzela ljubljanska Emona, ki pa ni izpolnila obetov, kakršne umu je dajala. Ne samo. da je Emona vedno prva povišala cene mesa, ampak je mesa najbolj pogosto — zmanjkalo. Pretiran apetit po centralizirani oskrbi (ali morda točneje po monopolu?) občutimo na svoji koži predvsem mi sami. No, in ko je Emona zašla v težave, jo je kaj hitro minil prevelik apetit. Dogodki so se razvijali takole: I. »Agrokomhinnf Emona« je 25. novembra 1964 obvestil r ob- činsko skupščino, da je centralni delavski svet na seji 11. novembra sklenil, da prekine oskrbo z mesom na območju občine Domžale. Svet za gostinstvo, turizem in trgovino pri skupščini občine Domžale pa se ni strinjal s to odločitvijo, ker je pogodba o oskrbovanju z mesom predvidevala 3-mesečni obojestranski odpovedni rok. 2. /Agrokombinnt Emona« pa je 20. XII. 1964 potrdil svoj prvi sklep in sporočil, da bo prekinil oskrbo z mesom 31. XII. I%4. Svet za turizem, gostinstvo in trgovino se je takoj povezal z raznimi podjetji, da bi prevzela oskrbo z mesom v naši občini. Klavnica Skofja Loka. Klavnica Kranj in Tovarna mesnih izdelkov iz Ljubljane in nekateri drugi so bili pri- »Potrošniku naj bo za enkrat še prizaneseno!« pravljeni prevzeti samo nekatere poslovalnce. predvsem v Domžalah, nikakor pa ne v okolici, kjer da je promet premajhen. 3. Končno je preskrbo prevzel Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju. 10. januarja 1965 so zato zastopniki Agrokombi-natn Emona. KK Šentjur in občinske skupščina Domžale izvršili inventuro v vseh poslovalnicah, da bi vsa osnovna sredstva in inventar prevzel omenjeni kombinat. Kakih 14 dni je ta kombinat res vozil meso skoraj 70 km daleč v našo občino, potem pa je odpovedal oskrbo zaradi previsokih režijskih stroškov in zaradi pomanjkanja potrebnih skladišč s hladilnimi napravami. 4. V takem nemogočem in kritičnem položaju ie domače trgovsko podjetje --Napredek« prevzelo oskrbo z mesom v naši občini, saj je dotlej v dveh samopostrežnih trgovinah že prodajalo meso, usposobilo pa te tudi manjšo klavnico na Prevojah. Seveda pa je podjetje prisiljeno, da večino mesa, posebno še mesnih izdelkov, kupuje pri TMI v Ljubljani, pri podjetju >SIjeme« Zagreb, pri KZ Stična in pri Agrokombina.ru Emona. 5. Zaenkrat je mesa dovolj, vprašanje pa je, kako bo poleti, ko bo potrebno vskladišciti zalogo mesa za vsaj en teden naprej. Za to pa je jx>trebna hladilnica, ki bi veljala 15 milijonov. Teh pa zaenkrat še ni nikjer! SEZNAM VOLILNIH ENOT, VOLIŠČ IN KANDIDATOV ZAj OBČINSKI ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Volilna ©nota Skupina gospodarstva: 1. Vata I. 2. Vata II 3. Induplati I 4. Induplati II 5. Induplati III 6. Induplati IV 7. Univerzalc 8. ZKI Domžale I 9. ZKI Domžale II 10. Papirnica Količevo I 11. Papirnica Količevo II 12. LIP Radomlje Obseg delovne organizacije Vata — del Vata — del Induplati — del Induplati — del del Induplati, menza in obratna ambulanta Induplati —-oiji^ Univerzale, trgovina in menza ZKI - del ZKI — del in del Sončnice del Papirnice in menza Papirnica Količevo — del LIP Radomlje voli dne VoUSća 13. Melodija Mengeš Melodija, Mengeš 14. Toko I 15. Toko II 16. Toko III 17. Mlinostroj 18. Fermis 19. Trak Mengeš 20. Tamiz 21. Rašica Moravče 22. Lukovica 25. Radomlje Toko — del in trgovina Toko — del Toko — del Mlnostroj in obrati delov, organizacij Žito, Alko, Elektro v Domžalah Farmis, Opekarna, Vodna skupnost Trak, Filc, Kvas, Komunalno gospodarstvo Mengeš in Zavarovalnica TAMIZ, Stanovanjska skupnost Mengeš, Pošta. Slamnik, Peč, Obrtna podjetja soc. in zaseb. sektorja iz Mengša, Loke, Trzina, Dobena, Gobavice in cestarji Rašica obrat Moravče, Mizarstvo Moravče, Pošta Moravče, poslov, trgov, podjetja iz Moravč, Peč in Vrhpolj, obrat Termita v Moravčah, Invalid, delavnice, Krašce-Dole. obrati zasebnega sektorja iz Moravč, Zaloga, Vrhpolja in Peč, cestarji poslov, trgov, podjetja »Napredek*, pošta, gostilničarji, obrtniki soc. in zasebnega sektorja iz Trojan, Ožbolta. Blagovice. Lukovice, Prevoj, Doba. Česen i k a. Krtine ter DES-rajon Lukovica Opekarna Radomlje, Invalidsko podjetje obrat Homec, poslov, trg. podjetja iz Radomelj, Homca, Preserij in Količevega, Železniška postaja Jarše, Pošta Radomlje, cestarji, obrtniki in gostilne soc. in zasebnega sektorja iz Radomelj, Homca, Preserij, Nožic in Količevega 26. marca občinskega ne voli 26. marca občinskega ne voli 26. marca občinskega ne voli ne voli 26. marca občinskega ne voli 26. marca občinskega ne voli odbornika odbornika odbornika odbornika odbornika 26. marca občinskega odbornika 26. marca občinskega odbornika 26. nlarca občinskega odbornika ne voli 26. marca občinskega odbornika ne voli 26 marca ^' občinskega odbornika £ p nos t ne voli ne voli 26. marca občinskega odbornika 1. Raiica Moravče 2. Termit Moravče 3. Invalid, delav. Krašce ne voli Kandidati Osolin Ivanka Rode Ivanka Gornik Berta Korošec Ema Habjan Vera Šimenc Francka Kaliman Marijan Grum Konrad Klemenčič Pavel Marčun Metod Golob Metka Podlipnik ing. Martin Osredkar Rudi Bogataj Vida Logar Marij« Papež ing. Igor Sever prof. Vlada Zupan Anica Otolnni Jože Ravnikar Franc 1. Opekarna . . ., ... 26. marca Radomlje Andrejkn Alfonz občinskega odbornika 2. Invalidsko podjetje Verbič Janez obrat Homec stov vložili v objekte družbenega standarda. Lden bistvenih pogojev dobrega gospodarjenja je gotovo sistem notranje delitve dohodkov v podjetjih. Sprostitev notranje delitve dohodka je naj-oomrmbnejši vzvod za dosego boljših ekonomskih rezultatov proizvodnje, kar pa velja le, Ce je ustvarjena neposredna povezava med uspehi gospodarjenja in individualnimi osebnimi dohodki. Organizacije predvidevajo povečanje skladov za 32*1*, maso neto osebnih dohodkov pa na 6.784 milijonov dinarjev. Poprečni osebni dohodki na enega naj bi porasli na 57.000 dinarjev. Taka zavestna usmeritev na povečanje osebnih dohodkov naj bi mobilizirala vse sile v podjetju k prizadevanju za dobro gospodarjenje, od česar bo tudi odvisno povečanje dohodka gospodarske organizacije. Posebno pomembno vlogo gospodarjenja v planiranem obdobju zavzema zunanje trgovinska izmenjava. Rezultati izvoznih prizadevanj v letu 1964 kažejo, da smo na tem področju dosegli določen napredek. Toda treba bo novih naporov, kajti v spremenjenem deviz-»nem sistemu bo uspevala le tista proizvodnja, ki bo tehnološko in ekonomsko sposobna za visok izvoz, da bo z doseženimi devizami lahko pokrila svoje celotne uvozne potrebe. Uvoz je bil leta 1%4 večji od izvoza za 75°/d. za leto 1%5 pa se predvideva razmerje v višini 57°/o. zato ie naloga določenih gospodarskih organizacij, da revidirajo svoj plan izvoza in uvoza oz. povečajo izvozne postavke. Svoje razpoložljive kapacitete in sposobnosti niso podjetja usmerjala samo v povečanje proizvodnje in izvoza temveč so se zavzemale tudi za to, da si ustvarijo čvrstejšo bazo za realizacijo svojih dolgoročnih programov. V ta namen so podjetja določila 1596.S milijona dinarjev lastnih sredstev in kreditov za investicije v osnovna sredstva. Pri zasnovi svojih planov so podjetja izhajala iz prepostav-ke, da bo stanje na področju reprodukcijskega materiala normalno. Socializacija vasi v smislu podružbl jun ja /rmlje je v letu 1964 stagnirala. Kmetijske organizacije so se omejevale na kompletiranje obratov. V letu 1965 bodo kmetijske organizacije nadaljevale z urejanjem pridobljenih zemljišč. Kmetijske organizacije. predvsem »Agrokonibinat . so tuko že v preteklem letu prešle iz. akcijskega nakupovanja zemlje na urejevanje zemljišč svojih obratov in intenzifikacijo proizvodnje ter vključevanje! zasebnega kmeta v organizirano proizvodnjo. V letu 1969 se bo blagovna proizvodnja mleka povečala v zasebnem sektorju, vključno s kooperacijo, za 4%. Družbeni sektor pa predvideva zmanjšanje proizvodnje mleka, ker bo ca, 500 molzniic preseljenih iz območja nase občine v Vodice. Sprememba davčne politike z ukinitvijo plačevanja davkov v IV. proizvodnem okolišu občine bo tudi stiuiulutivno vplivala na proizvodnjo zasebnih proizvajalcev tega okoliša, ker bo z opustitvijo davčnih bremen olajšano vlaganje v lastno proizvodnjo. Vrednost lastne proizvodnje družbenega sektorja sc je po oceni za leto 1964 povečala za 3"/o, v letu 1965 pa se predvi-deva porast za 4%. Osnova za povečanje proizvodnega uspeha temelji predvsem na dobri oskrbi z reprodukcijskim materialom tor na agrotehniki in vzporedno s tem na povečanju hektarskih odnosov. Potrošnja reprodukcijskega materiala (gnojil, semen, zaščitnih sredstev, močnih krmil) se bo v letu 1963 povečala na družbenih obratih za 4i bila narava dolgočasna brez ptičkov in njihovega petja, koliko bi trpelo naše kmetijstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, če ne bi naši ptički uničevali raznih škodljivcev, ki uničujejo pridelke. Vedeti moramo, da naši ptički izumirajo spričo razvoja industrije in kemičnih procesov, ki okužujojo tudi zrak. Potem so tu ie umetna gnojila, škropljenje in razkuževanje zrnja pri setvi. Ozreti pa se moramo le na nekaj, in sicer na naše sadovnjake in poglejmo, kako so čisti, popolnoma so očiščeni votlih vej in dreves, kjer so nekoč ptice gnezdile in skrivale svoj zarod pred iijedumi, skoro ni več. Danes so primorane gnezditi na mnogo bolj izpostavljenih mestih, kjer jih uničujejo razne ujede in vremenske neprilike. Tudi pticam po naših gozdovih se ne godi dosti bolje, saj skoraj ne najdemo votlin dreves, ki bi nudila varno skrivališče za njihova gnezda. Vedeti moramo, da dobršen del ptic gnezdi najraje v votlinah, kjer so mnogo bolj zaščitene. Pojavlja se še neko zlo, to pa so brezvestni ljudje, ki love ptice, jih zapirajo v kletke, kjer največkrat kmalu poginejo, streljajo jih z zračnimi puškami, kot da nimajo primernejšega cilja. Zračna puška je za vaje, samo nt: na ptich. Naši organi bi morali strogo nastopiti proti takim brezvestne-žem! Društvo za varstvo ptic ima nalogo, da blaži in preprečuje uničevanje ptic pevk, da vzbudi v ljudeh ljubezen do ptic in dn jim v zimskem času nudi hrano. Želimo vplivati tudi na lastnike sadovnjakov, da napravi- jo čimveč valilnic, to so za-bojčki 15X15 cm in visoki 25 do 30 cm, ki imajo dno in streho, na sredini pa okroglo luknjico, ki ne sme imeti večjega premera od 30 mm. Niti ni nujno, da so deske za zabojčke oziroma valilnice skoblane. S temi vuliliticu.ini bomo nadomestili votline v drevesih in ohranili mnogo več mladega ptičjega zaroda. Judi gozdarji naj bi posnemali sadjarje, saj bodo tudi njim ptice mnogo koristile. Ce bi društvo imelo sredstva, bi samo poskrbelo za valilnice in za krmilnice v zimskem času. Toda našu sredstva so članarina članov in dohodki od razstave, kar je še za nakup zimsko krmo premalo. Za zimo 1964 — 1963 smo nabavili no kg sončn ie i d jih razdelili med člane, da krmijo ptice v naravi. Nekateri člani tudi sami prispevajo precej denarja za prehrano ptic. Želimo, da bi to humu.no delo zajelo širši krog naših članov. Naši člani te bavijo tudi z vzgojo sobnih ptic, kakor so razni kanarčki, papige itd. Te ptice nam krate našu stanovanja in prepevajo svojo popevke tako, du je dom še lepši in prijetnejši. Nekaj članov ima od Orni-tološkega zavoda dovoljenje za lov in obročkanje zunanjih ptic zaradi proučevanja potovanja in gibanja. Ugotavljamo pa. da nekateri člani niso dovolj vestni ali pa niso dovolj poučeni in spustijo ptice, pred-no jim očistijo perje od lepila, da ne morejo leteti in tako postanejo žrtev mraza ali ujeti. S tem napravijo mnogo več škode kot pa koristi. Ornitološki zavod v Ljubljani bi moral po-voč pai lastilo Na razstavi smo pokazali tudi lepe primerki! plemenitih golobov, ki so popestrili razstavo. Zal pa nam je. da ostali Kolobarji, ki imajo tudi lepe in dragocene živalce, teh niso razstavili. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Domžale svečati več pažnje temu. komu tla pooblastilo za tako delo. Parkirni prostor na ploščadi pred novim trgovsko stanovanjskim blokom se je že uveljavil, Ljubljanska cesta pred kavarno pa je sedaj v vsej svoji širini prosta za promet. Kmalu pa bo treba v Domžalah poiskati ie nove parkirne prostore, posebno v središču mesta! Na cilju po 12 kilometrih leka Slika s smučarskega tekmovanja v tokih v Ihanu kot dopolnilo k poročilu v prejšnji številki našega časopisa Kakšne odbornike In poslance želimo Za katerega izmed kandidatov se bomo odločili na volitvah za občinski /bor delovnih skupnosti občinske skupščine ter na volitvah za poslanca v republiški zbor, gospodarski in kultiirno-prosvelni zbor republiške skupščine? Nedvomno /ot nt I iloiu v kaki drugi volilni enoti naše občine. KDO, KDAJ. Kjr, IN KOGA VOLI Ker nekateri občani v naši ol>čini volijo letos trikrat, drugi dvukrat. nekateri s,lino enkrat, drugi pa celo sploh ne. smo sestavili pregledno tabelo vseh volilnih enot (7*1) v naši oIhiiii. tudi tistih, v katerih občani lelos sploh ne bodo volili. I/ te tabele bo vsak lahko razbral, kje. kdaj in koga l>o volil. Oglejmo si nekaj primerov, ki naj služijo za lažje razumevanje te tabele iu volilnega sistema sploh: 1. Nekdo, ki ie domu iz Trzina in ni nikjer zaposlen. Ko letos volil samo enkrat iti sicer IS. aprilu, ko bo potrdil izvolitev poslanca v republiški sboT republiške skupščine, ker ima občinski odbornik iz Trzina štiriletni mandat, ki mu bo torej potekel čez dve leti. 2. Nekdo, ki je doma iz Trzina, pa je zaposlen v tuki delovni organizaciji (recimo v LEK). kjer bodo delavci letos vo- lili tudi odbornika v zbor delovnih s-kup-sti občinske skupščine, bo volil dvakrat: enkrat na terenu v Trzinu m drugič v omenjenem lmdjetju 26. mana. J. Tisti, ki je domu. recimo iz Sp. Jarš, pa bo leto« na terenu volil dvakrat: prvič Js. marca občinskega odbornika v občinski zlMir in 18. aprila (prav tako kot tisti v Trzinu) republiškega poslanca v republiški zbor. i. Ce je tn Jarsaii se zaposlen v neki delovni organizaciji (recimo s|>et v LEK). kjer bodo volili odbornika v /bor delovnih skupnosti občinske skupščine, bo torej lelos volil vsega trikrat (še 26. marca v Loku). 5. Nekdo, ki je doma s Trojan, pa ni nikjer zaposlen, pa letos sploh ne bo volil, ker imata tako njihov občinski odbornik kot republiški poslanec (ing. Lu-ciju.il Krivec) štiriletni mandat, ki jima poteče (cz dve leti. 6. Tisti, ki je sicer tudi doma s 'Trojan, pa je zaposlen v kaki delovni organizaciji, kjer volijo odbornika v zbor delovnih skupnosti občinski- skupščine, pa bo volil enkrat in sicer 26. marca. Upamo, da vam bodo ti primeri omogočili, tla boste točno poučeni, kot piše v naslovu. KDAJ, KOCA m k J i, VOLITE' Opozarjamo še posebej delavce v delovnih orgunizat-ijnh, kjer bodo 26. JU. 1%"> volili v občinski zlvor delovnih skupnosti, da pO vsak volivec dol>il vabilo s točno označbo volišča, kjer l>o volil. 28. marca bomo izvolili polovico novih občinskih odbornikov Tovariš urednik! Odkar imamo tudi v Dom-žalah in okoliških krajih samopostrežne trgovine, ki so v veliki meri izboljšale preskrbo prebivalstva in odpravile vrste čakajičih. se neprestano pojavljajo tudi glasovi, da je med veliko večino poštenih kupcev tudi nekaj takih, ki hi si rodi u a račun drugih prilastili brez plačila predmete, ki so dimi potrošnikom v nakup. Poleg številnih primerov tatvin otrok pa je tudi nekaj odraslih, ki se kur ne morejo odvadili tega, da bi brez plačila odhajali iz trgovine, uli pa takih, ki plačajo le del nabranem bliign. drugega pa skrivajo po žepih. Ker so med odraslimi tudi taki, ki bi jim človek tega ne prisodil, moramo primanjkljaj, ki zaradi takih Intviii nastane v trgovini plačevati vsi ostali potrošniki tako, da kupujemo blago v teh trgovinah po višjih cenah, ptcdlaguui, da se Imena vseh listih, ki bi bili zaloteni pri tatvini v samopostrežnih trgovinah, objavijo v vnšeni časopisu. Enako tnđl predlagam, tla bi s polnimi imeni objavljali ludi vse Iitde ki so bili pijani zaloteni /a volanom uvlumobilii. kajti vsi ti ogrožajo niiše zdravje in življenje. Prav bi bilo. da bi jih vsi poznali! Kakšno je vaše stališče do teh ti veh predlogov? Pojasnilo V drugi številki letošnjega Občinskega poročevalca je bi I ti objavljena slika s komcnl ui jem zasutega vodnjaka pred hišo št. 20 na Prešernovi cesti v Domžalah. Pisec komentarja sprašuje, zakaj niso vodnjaku raje pokrili z. novini pokrovom in kaj mislijo o tem gasilci r" Vodnjak smo zasuli zaradi lega. ker je bil zasitirologa tipa in kot tak za gasilske akcije neuporaben. Namestitev motorne brizgulne v vodnjak bi predstavljala nevarnost zastrupitve z strupenimi plini. Motorno brizgalno je bilo namreč treba namestiti v podesi vodujuka brez možnosti dobre ventilacije. Poleg tega je na Prešernovi cesti v Domžalah urejeno hidranlno omrežje in se najbližji hidirant nahaja ce- lo nasproti vodnjaka, tako da obstoj omenjenega požarnovarnostnega vodnjaka nima nobene praktične vrednosti. Z zusiitjem vodnjaku sta se strinjulu tako organ zu notru-nje zadeve Skupščine občine Domžale, kakor tudi občinska gasilska zveza Domžale. Poleg tegu pa so znsutje tega vodnjaka zahtevali tudi občani volilne enote, nn kateri sc nahaja omenjeni požurno-va mostni vodnjak. Iz pisarne oddelka zu notranje zadeve: Referent Metod Bore Upravni odbor TVD »Partizan- Mengeš razpisuje mesto hišnika v telovadnem domu Partizana v Meag- šli. Pogoji: 1. Zaželjeno osnovno znanje upravljanja centralnega ogrevanja. 2. Smisel za red in čistočo. Razpolagamo s stanovanjem proti zamenjavi. Prošnje s podatki o dosedanjem delu sprejemu uprava društva do ">l. marca 1965. Priprava proračuna za leto 1965 Na zborih volivcev v mesecu februarju in marcu so občani razpravljali o proračunu občine za leto 1965. Vprašanja okrog proračuna so jim tolmačili občinski odborniki in uslužbenci občine, pripombe in predloge pa bo obravnavala občinska skupščina. Zato želimo tokrat obravnavati le nekatere probleme letošnjega proračuna, ki je vzbudil med občani izredno veliko zanimanje, z njimi pa bi rudi javnost kar najbolje seznanili s problematiko javnih financ v občini. Plan proračunskih dohodkov za leto 1965 predvideva znesek 1.519.626,000 din. V primerjavi s preteklim letom hodo letošnji dohodki torej višji za približno 22"/». /e ta podatek nam pove. da letos ne bo mogoče bistveno spremeniti oz. povečati strukture proračunskih izdatkov, čeprav se je občinska skupščina znašla pred neodložljivimi nalogami povečanega financiranja šolstva, socialnega skrbstva in drugih družbenih služb. Analiza izvršitve plana proračunskih izdatkov za lansko leto je pokazala, da je že tlo-sedaj proračun zagotavljal sredstva predvsem zn funkcioniranje družbenih služb in za uresničevanje temeljnih nalog občine. Te naloge pa se v letošnjem lotu niso nič zmanjšale, nasprotno, še več jih .ie! Za realizacijo teh nalog pa je potrebno zagotoviti tudi povečana sredstva, ki pa jih jo mogoče zbrati samo ob že predvidenem povečanju osebnih dohodkov zaposlenih in povečanju cen storitvam in potrošnomu blagu. Kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogočo izločiti ali pa zmanjšati niti eno dosedanje proračunsko postavko, ampak so se vso postavke v primerjavi z lanskim lotom bistveno povečale. Poleg tega pa moramo ugotoviti še to, da mora letos proračun zagotoviti še dodatna sredstva za pokritje že v lanskem letu prevzetih pogodbenih obveznosti za različna investicijska dola in za odplačevanje anuitet najetih posojil, v višini 415,427.000 din. To pomeni, da je bila že v naprej razporejena približno ena tretjina vseh proračunskih dohodkov. Zato ni mogoče pričakovati, da bi mogli s proračunskimi sredstvi odločneje poseči v reševanje problematike družbenih služb. Za to bo potrebno najti tudi drage vire. Spričo naglega naraščanja potreb družbenih služb in zaradi pomanjkanja sredstev iz proračuna je bilo potrebno analizirati dosedanjo potrošnjo in zavzeti določena načelna stališča do nalog, ki naj se realizirajo s temi proračunskimi sredstvi. Izoblikovalo so je mnenje, da naj proračun v prihodnje ne prevzema več financiranja različnih komunalnih potreb. PREGLED PRORAČUNSKIH DOHODKOV ZA LETO 1965 (v tisočih) Dohodki Realizacija _ bruto P'a" bruto Indeks dohodkvo dohodkov 1W6IM v letu 1!M>5 za '• 1M'" Pripada občini v letu 1965 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja................. Prispevek od kmetijstva........ . . Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrti in poklicev....... Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic in patentov............. Občinski prometni davek od muloproduje . . . Prometni davek od zasebnikov po zveznih predpisih.................. Prometni davek od vredinotnic........ Sodne tukse............... Upravno takso.............. Prispevek iz skupnega dohodka občanov , . . . Davek na dohodek od stavb......... Davek na dediščine in tiari I a......... Občinski prometni davek od alkoholnih pijač . . Občinski prometni davek — ostali...... Občinske takse.............. Davek na tujo delovno silo......... Zvezni prometni davek od žganja....... Dohodek od uradov in ustanov........ Ostali dohodki.............. Presežek po zaključnem računu....... 19. Drugi dohodki.............. 1,890.800 152.4 747.810 118.371 143.000 120,8 125.816 70.076 71.800 102,4 71.800 2.385 2.500 104.8 2.500 95.342 132.000 158,1 88.000 26.357 30.000 115 30.000 1.195 1.500 125,3 1.500 9.271 lO.O(K) 107,8 10.000 16.326 18.000 110 18.000 2.494 3.501) 140.5 3.500 20.175 13.000 55,1 13.000 505 600 118 600 82.015 87. KM) 106,2 87.100 93.262 95.000 99.7 93.000 5.550 5.500 105 3.500 5.900 6.000 101 6.000 6.164 6,000 97.5 5.000 4.272 4.000 95.6 4.00,') 5.001 6.000 119 6.000 3.567 2.500 70 2.500 2,028.087 2,526.700 1,319.626 NETO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETO 1964 IN 1965 leto 1%4 I.eto l%.ri Udeležba proračunov in skladov......... L1Vi.895.000 1.319.626.000 Obvezna rezerva............... 73,912.000 13,196.000 Neto razpoložljiva sredstva ........... 1.062,983.000 1.306,430.000 Indeks rasti •/• I .\>.9 BILANCA CELOTNIH DOHODKOV PRORAČUNA IN SKLADOV ZA LETO 1963 (brez stanovanjskega sklada) v tisočih Lastni dohodki skladov Dohodki Prenesena Ostali proračuna sredstva Posojilo dohodki Skupaj skladi Dohodki skladov: Šolski sklad — za osnovno šolstvo . . . . 598.273 26,187 321.100 75.000 820.562 — za strokovno šolstvo . . . . 123,000 123.000 2.220 — 250 13.570 1,261 5.000 5,800 64,432 524 — — 35.524 Sklad za negospodarske investioije . . . . 112.256 799 185,695 — 298.748 Cestni sklad........... . . 67,700 2,994 — 49,800 120.494 5,801 — 2O.5O0 26,101 Ostane v proračunu za razdelitev . . . . . . 801,502 39,786 511.793 149,150 1.502.231 504,928 PREGLED PRORAČUNSKIH IZDATKOV ZA LETO 1965 DRUŽBENE SLUŽBE Prosveta in kultura: Šolstvo — sredstva razporeja sklad za šolstvo a) za osnovno šolsko dejavnost......... b) za medobčinsko strokovno šolstvo....... Spomeniško varstvo.............. Ureditev spomenikov NOV........... Štipendije.................. Kulturno prosvetna društva — Svet svobod Domžale Občinska knjižnica.............. Predvojaška vzgoja.............. Regres za časopis: Občinski poročevalec..... Za telesno kulturo: (sredstva razporeja sklad za telesno kulturo).............. Zdravstvo: Zdravljenje po občinskem odloku Brezplačno zdravljenje po uredbi Fluorografiranje prebivalstva . . .teallzaelja Se financira a S. lz prora- lz skladov aj družbene službe . . . DRŽAVNA UPRAVA Plače in nagrade voljenim organom in honorar j nanjih sodelavcev .... Potni stroški voljenih organov Stroški za reprezentance in Sprejeme . Stroški sej in zasedanj .... Objave in oglasi....... Članarina in članski prispevki . Stroški revizij ter analize tržne in sanitarne Požarno varnostna službu . . . Civilna znščita ....... Prevozni stroški obsojencev . , Izdatki za poroko...... Proslavu občinskega praznika . , St rošk i Za volitve....... Evidenčne tablice za avtomobile . Bančni stroški........ Uprava skupščine po finančnem načrtu Sklad skupne porabe....... špek Služba pravne polnoči: Osebni izdatki............... Plačilo uslug odvetniku in ostali operativni stroški Občinsko sodišče: Osebni izadatki............... Operativni izdatki.............. Funkcionalni izdatki............. Skupaj državna uprava.......... Komunalna dejavnost: Javna razsvetljava............ Asanacije vasi in parkov......... Razna manjša komunalna dela....... Zaincjičoiije obči niskih cest in drugih zemljišč . Požarna varnost............. Gasilstvo................ Skrb za komunalno ureditev: Meritve — izdelava katastrskih map v merilu 1:1000 Gradbena zemljišča v Krakovski al, razlika v ceni za 1 m8 pO 400 din............. Cestni sklad................. Sklad za negospodarske investicije........ Gozdni sklad................ Krajevne skupnosti: Pomoč krajevnim skupnostim.......... Gospodarstvo: Regresi za mleko............... Izdatki v eter ina reke inšpekcije pri zatiranju slinavke Dotacije zavodom: Veterinarski zavod Domžale Katastrski urad Kamnik . . Ok rajno javno tožilstvo . . Ljubljanska turistična zveza Postaja Ljudske milice . . Realizacija Se financira si iz prora- za 1. 1964 čuna iz skladov = 1 41 50 _■ 12,1 17.162 25.714 — 149 7.653 10.270 — 134 5.000 3.800 126 — 1.500 ■ '— 34.708 48.216 i— 138 7.046 7.255 119 45.038 — 64.432 126 10.631 — 35.524 334 _ 28.396 — 334 62.715 35.651 99.956 200 598.549 119.497 1.056.888 198 15.579 21.4-4 137 96 200 — 208 1.009 1.300 — 125 847 1.016 — 119 1.380 1.656 — 120 905 1.036 — 114 328 391 119 371 445 — 119 38 1.000 — 263 1 20 — 2(M) 330 2:20 — 66 447 1 .(MM) — 223 _ 600 — — 1.500 — — 2.929 3.200 — 109 131.077 163.99" — 125 8.000 10.000 — 125 163.577 199Č055 — 122 260 860 330 940 2.270 — 241 1.200 3.130 — — 15.005 19.002 _ 126 2.536 2.802 119 341 410 120 17.682 22.214 — — 182.219 234.399 — 128 2.606 5.000 191 98 120 — 122 27 KM) — 370 5 310 — 620 _ 130 — — 4.000 4.000 — 100 6.736 9.660 — — — 8.000 — — — 12.000 — — — 20.000 — — 80.522 _ 120.494 150 134.424 — 172.300 128 23.303 — 26.101 112 7.599 16.871 _ 222 7.599 16.871 — — 1.082 1.300 _ 120 — 150 — — 1.082 1.450 — — 1.890 2.000 _ 105 7.855 9.737 — 123 1.076 1.345 — 125 _ 165 — — 2.000 2.000 — — 12.819 15.247 — 119 Komunalna izgradnja se bo morala v bodoče usmeriti v glavnem na lastne vire dohodkov ali pa na kredite. Proračun naj bi oven tnal no prevzel le odplačevanje anuitet teh posojil. Dosledni tako postavljenemu načelu so morale biti odklonjene vse zahteve, ki so se nanašale na financiranje komunalne izgradnje, kol je gradnja vodovodov, kanalizacije, cest, elektrifikacije, vključno tudi gradnja kulturnih domov, telovadnic in športnih objektov. Kljub tej omejitvi pa vseeno ni bilo mogoč« v proračunu zagotovili sredstev nili za najnujnejše potrebe. Iz, bilance razpoložljivih sredstev izhaja, da nam manjka 511.795.000 din. Zuto vsebuje osnutek proračuna za leto 1965 predlog skupščini, da pooblasti sklade, da lahko najamejo posojilu do navedene višine s tem. da se proračun zaveže zagotovili v prihodnjih letih sredstva za odplačilo teh posojil. S posojili naj bi so lotos financirala zaključno investicijska dejavnost, in sicer: v šolstvu 521,100.000 dn. v socialnem varstva 5,000.000 din in v zdravstva 185,693.000 din. Glede nn 1o, da naš proračun predvideva najetje m/meromu visoke vsote posojil za navedene investicije, se postavlja vprašanje realnosti tnkega načrtovanja. Kreditni viri. tj. kreditni sklad komunalne banke Domžulo no razpolaga s tolikšnimi sredstvi. S struni banke so za sedaj dana zagotovila samo za kreditiranje nadaljnje izgradnjo šole na Brdu v višini 152.O00.0O0 din in za gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah v višini 59,245.000 din. Poleg tega je že najeto posojilo za gradnjo zdravstvenega doma v višini 126.44S.000 din. Skupščina je bila v dogovorih za najetje posojilu za gradnjo internata pri posebni šoli na Homcu v višini 70.0011.01)0 din. žal pa moramo ugotoviti, da je republiški proračun namenil sredstva v znesku 2 milijard dinnr-jev. predvidena za gradnjo šol v vsej republiki le tistim občinam, ki prejemajo dotacijo iz proračuna in je tako naša občina izpadla iz seznama tistih, ki bi ta kredit lahko dobili. Iz leh sredstev pa je bila predvidena tudi gradnja šole v Moravčah. Proračun dohodkov občine v letu 1965 jo zelo napol in bo realiziran le ob zavestnem naporu vseh občanov, vsakega na svojem delovnem mestu in ob popolni disciplini vseh davkoplačevalcev. Kajti imeli bomo samo toliko, kolikor bomo sami ustvarili. Za boljši pregled in dokumentacijo gornjih navedb objavljamo predlog proračuna dohodkov in predlog proračuna izdatkov občine, kakor ludi pregled dohodkov in izdstkov posameznih skladov. Družbene organizacije in društva: Občinski odbor SZDL............. Občinski sindikalni svet............ Občinski komite LMS............. Občinski odbor ZB NOV............ Občinska zveza prijateljev mladine....... Občinska zveza tabornikov........... Občinski odbor počitniške zveze......... Jugoslovanske pionirske igre.......... Občinski odbor Ljudske tehnike......... Občinski odbor Rdečega križ*......... Center za napredek gospodinjstva........ Jamarski klub ... .'............ Skupaj dotacije.............., Obveznosti: Anuitete za odplačilo posojila.......... Sredstva za garancije............. Prispevek za Skopje od vseh materialnih izdatkov Skupaj obveznosti............. Proračunska rezerva: Za neporavnane obveznosti iz prejšnjih let in nerazporejeni izdatki . . . . ,......... SUMARNI PREGLED VSLH IZDATKOV V 1965 V PRIMERJAVI Z LETOM 1964 Se financira n X Realizacija lz prora- 4, .-H ea 1. 1964 čuna lz skladov Ig 9.383 9.860 ■ _ 105 2.877 3.432 119 2.584 3.100 — 110 6.078 8.379 137 2.230 2.583 — 114 700 600 85 330 300 — 90 — 300 — — 1.323 1.588 — 120 636 1.990 z— . 312 320 330 105 200 200 — 100 26.681 32.682 — 122 39.500 47.928 — 121 27.377 28.828 105 97 200 — 206 27.47.4 29.028 — 924 1.893 — 204 28.398 30.921 r— 108 13.997 25.201 180 1.116.329 504.928 1.575.785 169 izdatki v 1 1*64 Šolstvo ................ 383.347 Strokovnu šolstvo............ 86.332 Kultura, prosvela............ 21.995 Telesna vzgoja............. 9.452 Socialno varstvo............. 52.084 Varstvo borcev: — za stanovanj*............ — — za podpore.............. 10.651 Zdravstveno varstvo........... 34.706 Regresi............... lM Komunalna dejavnost.......... 6.79P Krajevne skupnosti........... 7.5W Vzdrževanje cest............ 80.522 Državna ujirava............. 182.219 Dotacije zavodom............ 12.819 Dotacije drugim organizacijam....... 26.681 Negospodarske investicije......... 134.424 Za zdravstveni dom........... — Urbanistične in komunalne ureditve..... — Anuitete................ 27.474 Za Skopje............... 924 Nerazporejeno ............. 13.997 izdatki v letu 1965 . posojila in lz proraC združena ln prene- sredstva skupaj gosp. org. šejiih sred 499.462 48.000 34.630 13.370 62.887 28.396 35.52.4 48.216 I.45U 9.660 16.871 120.494 234.399 15.247 32.682 113.055 20.000 29.028 1.895 25.201 321.100 75.000 8.800 185.693 Sredstva gozdnega sklada 1,093.026 23.303 1,116.329 1.390.465 590.593 26.101 1.416.566 590.593 2,007.139 169 820.562 123.000 54.650 13.370 71.687 28.596 35.521 48.216 1.450 9,660 16.871 120.494 254.599 15.247 32.6S2 113.055 185.693 20.000 29.02« 1.893 25.201 1.981.058 26.101 216 142 157 141 138 601 601 139 132 143 222 150 129 I 19 122 105 204 180 171 112 Franc Ribič Kdo ni poznal Iranca Ribiča — Šverkovega ata s Podbrdu ob vznožju Crnac pri Moravčah. Vsi stari in mladi so ga dobro poznali, pri južnega in veselo nasmejanega ata. Ni ga več med živimi. Rodil se je 4. januarja 1894. leta na Zore nku. po domače pri Mitarju. V šolo je hodil v Moravče. Kot tridesetletni fant se je priženil k šverku. Rodilo se mu je sedem otrok, od katerih je sin Kratice padel v partizanih 22. julija 1944 v Ribčah. Bil je napreden kmetovalce in dolgo časa župan občine Drli ta 'i- I \( )V je podpi rtil partizane vse otl začetku s hrano in orožjem. V njegovi gostoljubni hiši je dobil zavetje in stanovati je marsikateri partizan, ranjenec, kurir, tercnec. štab /one ter druge enote osvobodilnega gibanju. Po Osvoboditvi jal bil člun občinskega poravnalnega svetu ter do svoje prerane smrti zapriseženi in predvsem pošteni občinski cenilci-. Marsikomu je s svojim blagim nastopom in dobrini ter pametnim nasvetom pomagal ter preprečil mnoge medsebojne tožbe in sovruštva. Neozdravljiva zahrbtna Ik>-lezen mn je pretrgala nit življenja, umrl je v svojem domu pri Šverku dne B, oktobru 1964 v 71. letu starosti. Krasen pogreb in številni govori ob odprtem grobu so bili dokaz, kako i>»• i 1 jiibljcil je bil med ljudmi. Moti nami bo ostal berii spominu. trat- PREDRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV ŠOLSKEGA SKLADA ZA LETO 1965 m Realizacija Plan i Dohodki: ~ 1. Prenos salda iz leta 1964 . . . 250.447 26,186.897 - 2. Participacija na prorač. doh. .375,375.949 521,275.000 139 3. Združena sredstva gosp. org. . . 28.991.163 75,000.000 258 4. Posojila.......... — 321.100.000 - 404,617.559 943,561.897 233 Izdatki: 1. Osebni dohodki prosv. delavcev233.474.880 324.5I7.0OO 139 Osebni doh. za varstvene odd. 4,000.000 14.091.000 352 2. Materialni izd. in amortizac. . . 24,918.096 32,616.000 131 Mat. izdatki za varstvene odd. 1,575.000 — 5. Vzdrževanje osnovnih šol . . . 7,805.500 10,641.000 136 4. Investicije......... 58,697.670 321.100.000 547 5. Posebna šola (os. in mat. izd.) 5,845.700 14.399.629 246 6. Prispevek za Skopje..... 868.312 1.084.000 125 7. ZPPS Ljubljana...... 4,400.000 6,000.000 136 8. Sklad skupne porabe .... 699.590 23.000.000 — 9. Anuitete ..... 10. Manipulativni stroški l(. Zavod za glasbeno i/ob '2, Delavska univerza (3. Rezerva . . . . . . !4. šolske mlečne kuhinje 15. Zdravstveni pregledi 16. Regresi za vožnje . . 17. Nagrudc učencem . . Skupaj:....... . 6.648 4V0 . i 009.384 . 21513.800 . 3,460.0:;:) . 9.059.781 . 2.239.861 244.250 . 5.4)2.33-88.366 .5.S5.54-.246 11,000.000 1 .ooo.ouo 30,782,633 5,500.0'J!) 4.321.653 6.000.000 163 I OD 151 139 50 265 12,646X00 233 88.000 100 820.561.897. 217 Specif ikaci j a investicij: 1. Gradnja šole na H ril u........ 2. Oprema šole na Brdu......... 3. Posebna šola Homec (internat)..... 4. Osnovna šola Mengeš telovadnica . . 5. Osnovna šola Mengeš ograja..... 6. Osnovna šola Moravče (do plošče) .... 7. Nova osnova šobi Domžale načrti .... S. Šola Venoljti Perka. odkup /cinlje ogrni a . 9. Zavod za glasb, izobraž. centralna k ur piva Skupaj ............... 152.0'VO 000 25.000.000 70 000.000 5.000 000 5.400.000 45.lnvalidom< iz Domžal. Tekmovali so v disciplini 6X 150 lučajev. Zmagali so jarški keg-1 jači z rezultatom 3310:3212 podrtih kegljev. Rezultati: »Invalid« Domžale Martinčič 457, Janežič 552. Količ 492. Peterka 554, Vidmar 355. Pavli 624. >lnduplati< Jarše šmid 632 (najboljši rezultat), Banko 324. Dermastja 490, Za-bukovec 511, Zupančič 603, Zaje 550. Skoki v Mengšu V nedeljo 28. III. t. 1. je bilo v odlični orgunizaciji TVD Partizan Mengeš izvedeno na 25 m skakalnici odprto občinsko prvenstvo v skokih za starejše in mlajše mladince občine Dc Žale. Nastopilo je 70 tekmoval iz 11 klubov. Izven konkur ce je nastopilo 11 članov. T movali so za ekipni prelio pokal za starejše in mlajše u dince ter za občinske prvt Pokal za starejše mladince že drugič osvojila ekipa T Partizan Mengeš, za ml< mladince pa SK Enotnost Lj ljana — prvič. Rezultati: Starejši mladinci (17) 1. Sašo Kurent, TVD Parti Mengeš, 195,2, 2. Tine Skok TVD Parti Mengeš, 188,5 3. Lojze Vrhovnik, TVD I tizan Mengeš, 175,5. Mlajši mladinci (42): 1. Janez Vagaja, SK Enoto 205,0, 2. Dušan Snoj, SK Enotr 181.4. 3. Janez Gjurin, SK Enotr 179.3. ("lani (izven konkurence 1. Miha Golob, SK Kam 197.6. IV današnji številki so morali zaradi volilnega materiala in predloga proračuna odpusti nekateri M aktualni prispevki. Objavili jih bomo v naslednji, t. j. aprilski številki 3. Franci Štele, TVD Mengeš, 186,3. Občinski prvak občine Domžale pri starejših mladincih je Sašo Ktirct TVD Partizan Mengeš, pri mlajših mladincih pa Bojan Som TVD Partizan Ihan. Po dolgem času tudi v Domžalah tekmovanje Po več letih mrtvila v zimskih športih na območju Domžal je slednjič z ustanovitvijo smučarskega društva tudi smučanje oživelo. Tako je novoustanovljeno društvo organiziralo v soboto 30. januarja nočni slalom na Postovki za člane, mladince in pionirje. Zaradi južnega vremena, ki je skorajda že povsem razgalil Postovko in pa zaradi dejstva, da društvo obstoja komaj nekaj tednov, se je na startu zbralo le malo tekmovalcev ki pa so pokazali izredno borbenost in voljo do zmage. Rezultati: člani: 1. Pele 30,1, 2. Vulkan 33,0, 3. -4. Sršen, Repanšek 34,0, 5. Vahtar 35,2; mladinci: 1. Bukovec 33,0, 2. Borni 39,1; pionirji: 1 VVeit 48,5. 2. Janežič 58.4. Smučarsko društvo Domžale si je postavilo nalogo, tla zbere v svoji sredi vse, ki jih smučanje zanima in veseli, da bi se v Domžalah zopet lahko obnovila stara tradicija, ki jo ima smučarski šport. Počitniška zveza na n&vi poti Na nedavnem rednem letnem občnem zbora Počitniške zveze občine Domžale so pregledali dosedanje delo treh družin Počitniške zveze in Izvršnega odbora PZ občine Domžale ter sprejeli smernice za nadaljnje delo. Na občnem zboru so kritično ugotovili, da dosedanje delo članov počitniške, zveze v naši občini ni bilo najbolj plodno, z izjemo mladih počitničarjev na I. osnovni šoli, ki jih vodi tov. Bukovec, slabo je delalo tudi občinsko vodstvo, ki ni pomagalo ti nt žimi m pri njihovem delu. Na tehniški srednji usnjar-sko-galantcri j s k i šoli pravijo, da Ilm f»i»i »inrw»tnm T,r,wrfo w" bor. Konec letošnjega januarja 60 zato organizirali večdnevni seminar za vodstva družin. Menili so se tudi o združevanja sil in sredstev ter opreme na področju mladinskega turizma v naši občini, za kuterega so duli pobudo Že taborniki na zadnji letni konferenci Zveze mladine občine Domžale. Mimogrede naj omenimo, da je bil Že ustanovi jen koordinacijski odbor za mladinski turizem pri občinskem komiteja ZMS. Nedvomno je sodelovanje med taborniki, počitničarji. planinci in dragimi (DPM), ki se ukvarjajo z organizacijo mladinskega turizmu, nujno, ker je tuboma Volilna enota 24. Domžale I 25. Domžale II 26. Domžale in 27. Domžale IV Skupina kmetijstva: 28. Agrokombinat 29. Agrokombinat 30. Agrokombinat Skupina prosvete. in kulture: M. STUGS 32. Sola Dob 33. Sola Domžale I skupina zdravstva in socialnega varstva: 34. Domžale I 53. Mengeš 36. Domžale II Skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih: 37. Domžale I 38. Domžale II 39. Domžale III Republiškega po* I eka skupščina dne Obse« delovne organizacije Trg. podjetje Napredek s poslovalnicami v Jaršah, Ihanu, Viru in Domžalah, obrtniki in gostilničarji zaseb. sektor, iz Domžal, Jarš, Vira, Rodice, Dragomlja, Depale vasi in Ihana Remont, Stanov, skupnost 8 servisi Domžale, Slaščičarna, restavracija »Pri pošti«, Peka rija Domžale, Elcktro, Petro], Mladinska knjiga, Jugo-tehna — poslov. Radiocenter Domžale, Borovo, Planika, Peko, Alpina, Ljubljanske mlekarne— poslov. Domžale. Drogerija — poslov. Domžale, Slovenija avto — poslov. Domžale, Tobak, dimnikarji Gradbeno podjetje Domžale, PTT, Železniška postaja Domžale, Veterinarski zavod. Zavod za gospodarsko propagando. Zavod za stanovanjsko izgradnjo, Vodovod in Zavod za komunalno izgradnjo. Avtoservis. Mizarstvo. Termit, SDK Domžale in KB podr. Domžale Agrokombinat obrat Mengeš, Pšata, Semesadike, Poskusni' center Jable, kooperanti Agro-kombinata iz Radomelj kooperanti z Agrokombinatom z območja Blagovice, Trojan in Ožbolta, za zaposlene v obratu kooperacija v Lukovici, kooperanti z Agrokombinatom z območja Lukovice, Moravč, za zaposlene v obratu Kooperacija v Moravčah zo obrate Agrokombinata v Crnelem, Kriimperkii. Ihanu, ter kooperanti z Agrokombinatom z območja Doba, Domžal in Ihana, oziroma za vse volilne enote STUGS in Strokovno izobraževalni center Osnovna šola Dob, Moravče, Brdo, Radomlje, Posebna šola Homec, Delavska univerza Domžale. Kino Domžale in občinska knjižnica Domžale Osnovna šola Domžale I, osn. šola »Venclja Perka« Domžale, VGS Groblje in zavod za glasb, izobraž. Domžale Dom počitka Domžale in Zavod za soc. zavarovanje — pod r. Domžale Dom počitka Mengeš ter zdravstvene postaje Mengeš, Lukovica in Moravče Zdravstveni dom Domžale z njegovimi ostalimi enotami Občinski komite ZKS, Občinski odbor S/.DL. Občinski sindikalni svet, Občinski odbor ZB, Občinski komite ZMS ter za uslužbence PLM Domžale in Lukovica in del uslužbencev uprave SOb Domžale za uslužbence dela uprave SOb Domžale ■' Sodišče Domžale, Zavod za zaposlovanje Domžale ter PLM Moravče anca v gospodarski zbor in prosvetno 4. aprila 1965 Voli dne Volišče Kandidati ne voli 26. marca _ 1, Srtnnovnn jska občinskega odbornika skupnost Flajs Breda, Košič Miru ne voli 26. marca 1. Komunalna banka občinskega odbornika 2. Termit Ihan Ne voli ne voli Bitenc Vidn 1'ajer Ivanka 26. marca občinskega odbornika , ^rnejo 2. Ihan Agrokombinat: 26. marca občinskega odbornika 1. STUGS o2bčiIakega odbornik. »' ne voli občSga odbornika «• W U soc.zav. Tokrat ne voli 26. marca 1. Zdravstveni dom občinskega odbornika Domžale Tokrat ne voli 26. marca I. Dvorana občinske občinskega odbornika skupščine Cestnik ing. Joža Niissberger Oskar Medja Marija Petrič Štefka Kolenc Dragica Novak Milka Lipovšek Majda Jerman Janka Mežnnr Ana Capnder Mila dr. Kalan-Kovac Mir jam Krnlj Jnnoz Tokrat ne voli ■kulturni zbor skupščine SRS bo volila nova občin- SEZNAM VOLILNIH ENOT, VOLIŠČ IN KANDIDATOV ZA: OBČINSKI ZBOR Volilna enota 1. Trojane-Ožbolt 2. Blagovica-Cešnjicc 3. Krašnja i. Gradiščc-Lukovica 5. Prevoje 6. Zlato Polje-Rafolče 7. Peče S. Velika vas 9. Serjuče-Limbar-ska gora 10. Krašce 11. Vrhpolje, Kokoš-nje, Zalog 12. Moravče 13. Krtina H. Dob I 15. Dob II Obseg volilne enote Trojane, Jelševica — del, Hribi, v Zadeh, Zavrh. Bršleno-vica. Gorenje, Javorje, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Ožbolt, L'ćak — del Blagovica, Gabrje, Jelša, Korpe, M. Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Pri les je, Srp. Petelinje, V. Jelnik, Zlatenek, Lipa, Poljane, Selce Golčaj, Češnjice, Krašnja, Sp. Loke, Zirovše, K ran je brrlo. Vrh, Koreno, Kompol je Lukovica. Brdo, Ceplje, Sp. Prapreče. Trnjava, Videm, Sp. Koseze. Gradišče, Preser-je, Zg. Prapreče Prevoje, lmovica. Vrba, Pre-valje, Šentvid Zlato polje. Brezovica^ Obrše, Podgora. Preserje, Trnovče, Mala Lasna. Diipeljne, Rafol-če, Vrhovlje, Straža Peče, Gora, Križate, Podgori-ca, Pretrž, Zg. Koseze Dešenj, Katarina, Hrib, Sp. P rek ar, Zg. P rek ar, Velika vas, Zalog Gaberje Limbarska gora. Selca, Hrastnik, Serjuče, Vi-nje, Negastrn, Pogled. Soteska Prikrnica, Dole pri Krašcah, Gorica. Krašce, Imenje, Pod-stran, Goričica, Selo Vrh polje. Stegne, Sp. Javorši-ca, Zg. Javoršica, Zg. Tustanj, Sp. Tustanj. Dole pod Trojico, Kokošnje, Trojica, Zalog Moravče, Češnjice, Rudnik, Zalog, Drtija. Sp. Dobrava, Mošenik. Ples, Zg. Dobrava Krtina, Brezje, Rača, Studenec, Račni vrh, škocjan. Žeje Dob - del Dob — del. Zelodnik, Cešenik, Turnše, Gorjuša, Laze, Blagovica 16. Dragomelj, Pšata Dragomelj, Pšata 17. Trzin 18. Mengeš I 19. Mengeš II Trzin Topole. Mengeš — del: Prešernova cesta, Jama, Gorenjska cesta, Veselovo nabrežje, Novakova ulica, šlandrova ulica. Kolodvorska cesta, Kamniška cesta Mengeš: Glavni trg, Kidričeva cesta, Zavrti, Ulica talcev, Kernikova ulica, Zoranina pot, Dom počitka voli dne Tokrat ne voli Volišča KnnrlMntl „ I. Krnjevni urad Bla* 28. marca govfca Občinskega odbornika 2 Cc^jirn Tokrat ne v*" 28. marca I. Krajevni urad Občinskega odbornika Blagovica Florjnnčič Jože Lipovšek Avgust Jarc Janez Mav Anton Cerar Franc Cerar Tončka 28. marca 1. Šentvid Občinskega odbornika šola osnovna Stupica Franc Kocjan Franc Tokrat ne voli 28. marca Občinskega odbornika 28. marca Občinskega odbornika Tokrat ne voli Tokrat ne voli 28. marca Občinskega odbornika Tokrat ne voli Tokrat ne voli 1. šola Peče 2. Zg. Koseze (Vider-gar) 3. Gora (pri Ocepkn) 1. Gasilski dom Velika vas 2. Grmafe (Virlic Tone) 3. Dešenj (Trdin Maks) 1. Osnovna šola Vrh pol je 2. Sp. Javoršica (pri Ignacu Cerarju) 3. Zalog pod Trojico (pri Sokliču) 28. marca I, Pri Videmšku Občinskega odbornika (dvorana) 28. marca 28. marca Občinskega odbornika t. Osnovna šola 18. aprila Dragomelj Rep. poslanca 18. aprila Rep. poslanca 1. Kulturni dom Trzin 18. aprila Rep. poslanca 1. Gasilski dom Topole 2. Semcsadikr Mengeš 28. marca Občinskega odbornika 1. Dom počitka 18. aprila 2. Gasilski dom Rep. poslanca Jesenšek Ciril Razpotnik Jože Ribič Franc Ribič Izidor Penič Albin Štefan Martin Cerar Anton Benčič Franc Vojska Darko Banko Franc Urbančič Franc ml. Volilna enote 20. Mengeš III 21. Mengeš IV 22. Mengeš V 23. Preserje 24. Hoinec-Nožicc 23. Radomlje 26. Rova 27. Ihan I 28. Ihan II 29. Vir 30. Količevo 31. Jarše I 32. Jarše II 33. Domžale I 34. Domžale II 35. Domžale lil ■ Domžale IV 37. Domžale V Obseg volilne enote Mengeš - del: Trdinov trg. Cankurjeva u!.. Proleterska ul., Blejčeva cesta. Partizau-sk cesta. Stara pot. Zadružni-ška ulica. Ulica vstaje, Maistrova ulica. Mengeš — del: Tomšičeva cesta, kiparjeva cesta, Zajčeva cesta. Muljava. Ogrinova. Je-lovškova ul.. Cesta OF, Ro-pretova pot, Pot Rašiške čete, Pristava. Loka pri Mengšu, Dobeno Preserje Homec, Nožice Radomlje. Skrjančevo, Hudo Rova, Zagorica, Ziče. Dolenje, Kolovec, Jasen Biščc. Mula Loka. Selo, Brdo Zaboršt. Prelog. Ihan, Gorička. Podrečje II. del Vir, Podrečje I. del. Kol ičevo Srednje Jarše, Zgornje Jarše Rodicu, Sp. Jurše Domžale — del: Depala vas, Krožna pot, Vojkova cesta, Ozka pot. Trzinska cesta, Poljska pot. Stobovsku cesta, Ko-ščeva pot, Trubarjeva ul.. Na Zavrteli, Ljubljanska cesta, (od št. 1 do 46, do Taborske) Dom počitka Domžale — del: Železniška c.. Vodovodna c. Taborska c. Tabor. Partizanska c. Prečna c. Prešernova c, Kersnikova c.. Stenovčeva c, Roška c., Cankarjeva ul., od h. št. 1 do 3 (do proge), Knjuhova ulica od h. št. 6—14 (do proge), Obrtniška c, Nova ulica, Ljubi pinska c, od h. št. 46—63 (do proge) Dom žele — del: Kolodvorska c. lekarniška c.. Masljeva c, Ulica Antona skoka Vodnikova c. Usnjarska c.. "esta talcev, Krakovska. Cankarjeva c. od h. št. 3 — 13. Ljublian-ska c. od h. št. 63-92, Savska c. in h. št. 1-22, Ulica Simona Jenka Domžale — del: Ljubljanska c. od hišne št 92- 140, Ulica Nikola Tesla. Ul. T. Tomšiča, Vodopivčeva c. Levstikova c. Vegova c.. Ješetova, Sejmiška. Roje, Kettejeva c., 'Trdinova c. Kamniška e. Domžale —del: Cesta talcev. Kidričeva c.. Zupančičeva c. Lobod O Va c. Šereerjeva c. Titov trg. Bistrišku c.. Šlandro-vu c. Rojska c, Detelovu c, Kopališka c. Voli dne 28. marca Občinskega odboruika 18. aprila Rep. poslanca 18. aprila Rep. poslanca 18. aprila Rep. poslanca 28. marca Občinskega odboruika 18. aorila Rep. poslanca 18. aprila Rep. poslanca 28. marca Občinskega odbornika Tokrat ne voli 18. aprila Rep. poslanca 28. marca Občinskega odbornika 18. aprila Rep. poslanca Tokrat ne voli 28. marca Občinskega odboruika 18. aprila Rep. poslanca 28. marca Občinskega odbornika 18. aprila Rep. poslanca IS. aprilu Rep. poslunca Volišča 1. Osuovna šola Mcugeš 1. Osnovua šola Mengeš 2. Jeruejčič Dobeno 1. Gasilski dom Loka 1. Pri Kriškarju 1. Osnovna šola Homec 1. Kulturni dom Radomlje 2. Krajevni urad Radomlje 1. Selo - Klenu 2. Gasilski dom Brdo 1. Podrečje — Rupe 1. Osnovna šola Ihan 1. Papirnica Količevo 1. Pri Bunkežu t. Osuovuu šola Jarše 1. Gradbeno podjeije 2. Depala vas 3. Dom počitka Kand'd3ti 18. aprila Rep. posluuca Cjorjup Anton Zubret Frunc Vavpotič Ivan ing. Janez Mežan ing Jereb Franjo Pergovnik Ladislav Križaj Anton Peterka Franc Hribar Ivan Kerč Olga Mežnar Angelca Majcen Lovro Testen Stane 28. marca Občinskega odbornika 18. aprila Rep. poslunca 1. Osnovna šola II. Pogačnik Jože 1. Sejna dvorana obč. skupščine 28. marca Občinskega odbornika , (>snovua |gU j 18. aprilu Rep. poslanca Habe Stane 18. aprila Rep. poslanca 1. Sindikalua soba Tovarne TOKO (vratarnica) Volilna enota 38. Domžale VI 39. Domžal,- VII Obseg volilne enote Domžale — del: Savska od h. št. 22—54, Starinska pot. Ka-salova e.. Aškerčeva. Mačkov-ci, I'udio c. Studu pri Domžalah, Šentpa-vel Voli dne 28. marca Občinskega odbornika 18. aprila Rep. poslanca 28. marca Občinskega odbornika 18. aprila Rep. poslanca VollSca v prostorih komunalnega podjetja, Domžale 1. Gasilski dom Studa Kandidati Bunko Anton Jančigaj Anton Ložai Frane Kandidata za Republiškega poslanca - gospodarski zbor — sta: IVAN VIDALI in ING. PAVEL GRANDOVEC Kandidata za Republiškega poslanca — prosvetno-kulturni zbor sta: MIRO STIPLOVSEK in TONČKA ZIBELNIK Kandidat za Republiškega poslanca — republiški zbor skupščine SRS — je: MARIJA IVKOVIC Poslanca za gospodarski zbor in kulturno-prosvetni zbor skupščine SRS bo izvolila nova občinska skupščina na svoji seji dne 4. aprila 1965 Poslanca za republiški zbor skupščine SRS pa bodo volivci potrdili na volitvah dne 18. aprila 1965 Osnovna vprašanja urbanistične, stanovanjske in komunalne dejavnosti v občini Redna proračunska sredstva bodo v tem letu omogočala le nepopolno in skromno vzdrževanje komunalnih naprav in cest. Za investicije v ta nego-razpolago poleg namenskih prispevkov investitorjev za komunalno urejanje zemljišč le zelo majhna sredstva, v glavnem za urbanistično dokumentacijo in za rekonstrukcijo cest v manjšem obsegu. Ker je pomanjkanje urbanistične dokumentacije dosedaj predstavljalo oviro pri gradnji, je občinska skupščina v letu 1964 sprejela sklep, da je potrebno poskrbeti za pospešeno izdelavo urbanistične dokumentacije, skladno z obstoječimi predpisi. Na tej osnovi je bil postavljen program izdelave urbanistične dokumentacije za leto 1965, ki bo stala 20,785.145 dinarjev. V letu 1965 naj bi se izdelal urbanistični program za Mengeš. Domžale in zazidalni predlogi oz. ureditveni načrt za naslednja območja: Domžale. Mengeš — vzhodno od ceste Trzin — Kamnik (Zavrti) Radomlje (ožji gradbeni okoliš, del vzhodnih Roj. severno od tovarne Induplati). Nadalje ureditveni načrt za del naselij Trzin, Dob, Moravče in Ihan. Predhodno opremljanje in urejanje zemljišč s kornunalni-mi napravami, kakor ga predpisuje republiški zakon o urejanju mestnih zemljišč in odlok občine, tudi za leto 1965 ne bo možno, ker ne razpolagamo s fiotrebnimi sredstvi. Zato bi bi-o prav, da bi proučili možnost odobravanja srednjeročnih kreditov v te namene. Zaradi razširitve stanovanjske graditve se bo v letu 1965 povečalo tudi število dograjenih in vseljivih stanovanj. Skupno jih bo 189. od teh 137 stanovanj zgrajenih v blokih (Domžale. Mengeš. Vir. Radomlje). 52 stanovanj pa v individualni gradnji. Najvažnejše naloge v stanovanjski graditvi pripadajo občinskemu stanovanjskemu skla- du. Stanovanjski sklad bo organiziral gradnjo stanovanj v skupni vrednosti 528 milijonov. V tej vrednosti Imx1o lastna sredstva sklada udeležena s približno 70%, medtem ko bo za ostalo vrednost stanovanjski sklad mobiliziral sredstva varčevalcev oz. kupcev stanovanj. V letu 1965 se bo povečala družbena skrb za borce in bo sklad za zidanje stanovanjskih hiš zagotovil občinskemu odboru ZB ustrezna sredstva za reševanje še nerešenih stanoi \aj-skih probleme,* članov ZI'. Občinska skupščina je v letu 1964 sprejela tudi sklep, da članom organizacije krije stroške urejanja mestnih zemljišč. V letu 1965 bodo pomembnejša območja stanovanjske graditve v naslednjih okoliših: — v odseku Krakovske ceste — Mlinščica v Domžalah, se bo pričelo z gradnjo 50 individualnih hiš na čistih površinah, — na področju Domžal, vzhodno od železnice — ceste 1/10 in Ljubljanske ceste se bodo začele nekatere individualne gradnje, ki jih predvideva urbanistični načrt zaradi zapolnitve in to 50 stanovanjskih enot, — na območju med Kamniško Bistrico in Rojsko cesto, južno od Sia.rda, 45 montažnih hišic tipa Edelit in 35 tipa Jelovica, — na območju med Ljubljansko cesto in cesto 1/10 ter zlKI bo individualna gradnja v vrstnicah, dvojčkih in individualnih hišicah, — na območju Mengša bodo na področju Zavrti pripravljeni načrti za poziouvo z individualnimi vrstnimi hišami, — na območju Radomelj pozidava in zapolnitve ožjega gradbenega okoliša, — na območju Zg. Vira bodo sproščene individualne gradnje. Predvidoma bo v letu 1965 na tem območju omogočeno 40 graditeljem, da si postavijo individualne hišice, s čimer bo gradnja na tem predelu zaključena. Proračunska sredstva ne omogočajo vlaganj za predhodno opremljanje in urejanje teh zemljišč s komunalnimi napru-vami, kot to predvideva zakon, niti ni mogoče pokriti primanjkljaja iz preteklih let, čeprav širjenje komunalnega gospodarstva zaostaja za razvojem drugih gospodarskih pod, roči j in za razvojem stanovanjska graditve. Potrebno bo izkoristiti možnost za najetje ustreznih kreditov. V letu 1965 občinska skupščina v proračunu ne bo razpolagala s sredstvi, ki bi omogočala nadaljnjo razširitev vodovodnega omrežja v občini. Zaradi tega bo potrebno, da se v ta namen najame posojilo. Sredstva za obnavljanje in graditev komunalnih objektov in naprav se zbirajo v obliki prispevkov investitorjev k stroškom urejanja mestnih zemljišč. Nujno pa je, da se na tem območju komunalnih dejavnosti preide na poslovanje po ekonomskih načelih, tj., da se za vse kolektivne in individualne komunalne usluge določijo cene, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo. Na območju občine je 227 km cest in ulic, za katere mora skrbeti občina, od teea je moderniziranih komaj 11 km ali 4V«. Po dosedanjih predlogih bi 158 km vzdrževalo Cestno podjetje Domžale, druge ceste v dolžini 116 km pa bi upravljale komunalne skupnosti. Vse ceste so v zelo slabem stanju. Izvirni dohodki iz. tega področja so ca. 30 milijonov din, vsa ostala sredstva mora zagotoviti občinska skupščina in to v višini 80 milijonov dinarjev iz proračuna ali z. dotacijo gospodarskih organizacij. Sredstva, ki so bila doslej določena za vzdrževanje cest glede na povečan promet in njihovo obremenitev, ne zadoščajo. Za rekonstrukcije pa je situacija še težja, ker pro- računskih sredstev v ta namen ni. Tudi sredstva gospodarskih organizacij so skromna. S temi sredstvi, ki bodo na razpolago v letu 1965, se bo financiralo nadaljevanje rekonstrukcije: — Kolodvorske in dela Prešernove ceste v Domžalah, — Prešernove ceste v Mengšu. — ceste skozi Radomlje, — ceste Prelog—Ihan. Za ostale najnujnejše rekonstrukcije cest (Zelodnik—Moravče) bo treba iskati kredit. Ko bo znana višina kreditov, bo predložen skupščini občine ustrezen program. Da se v neposrednem interesu delovnih Kolektivov gospodarskih organizacij rešijo nekatera najnujnejša vprašanja delovanja družbenih služb in zgrade nekateri objekti na področju varstva otrok (Vir, Mengeš), na podračju družbene prehrane (Domžale), je potrebno, da gospodarske organizacije s sredstvi svojih skladov sodelujejo pri financiranju teh potreb. Upoštevajoč zmanjšane dajatve družbi se ocenjuje, da bi gospodarske organizacije iz svojih skladov lahko prispevale skupnosti do 200 milijonov dinarjev za gradnjo sporazumno izbranih objektov. Plani gospodarskih organizacij za leto 1965 kažejo, da b" tudi leto 1065 leto nadaljnjega uspešnega razvoja. Predvideno je, da se bo narodni dohodek povečal od 15.951 na 18.498 milijonov dinarjev. Industrija l>° ustvarila 77.88°/o narodnega do; hodka v občini ali za 17 "/o več kot leta 1964. To je sorazmerno visoko povečanje, ki ga bo moč zagotoviti med drugim tudi z novimi investicijami. ' gospodarstvu nameravajo v letu 1963 vložiti okrog 3734.4 un-milijona sredstev, od tega 126' milijonov za opremo. Prav ta* ko predvidevajo delovni kolektivi, da bodo del lastnih sred-