Kiev. 16. Novem mestu 15. ii\^Tista 18^7. XIII. letnik. Izhajajo 1. in 16. vsa^ga. luestica. Oena jim je zn Kdor želi kako oznaiiiio v „Dolenjske Novice" načelo i gid., za pol ieta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrslo 8 kr, z& J, Krajec v Novem mestu, dopise pa uredniltTO. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kn Gospodarske stvari. Dolenjski gospodarji! Le listi narod je niog'oèeii, katerfga kmíitiski stan jp T (iohrili niKtiierah, je iniovii, ter ae SFojih pravic zHVftia. Le iz trdnega, zawdnega knieti-stHiin pričakovati nam je praveg'a narodnega naraifaja, [io na.iiili mestih in trgih pravega narodnega meàèanstVM. Naňi narodni nasprotniki eo si že davno xa geslo izvolili: „naia mora biti intfligcncH, naš mora hiti kapiinl". V dosego izpolnitve tega gesla bili so največji nasprotniki narodne řioíe za naa Slovence, in bili bi jej še dandanes, da bi jim to iispeŠno bilo. Ali áe tako dobro urejeiia narodna ljudska sola ne more gledé dobrega položaja, premoříiosti in zavednosti kme-tiskfga stanu, bug vé k«j doseèi; ona je pa6 temeljni krtiueiÉ, brez katerega se ne da nikakor naprej řidati, do strehe pa ne seže nikdar. To tudi srednja iiasa šola storiti ne more. Pa saj tudi ni ne prve ne druge poklic, namen, smoter, k^leti^ki narasřaj pouřevatl v boljšem, v naprednem gospodarstvu, ter ga vzbujati k pravi stanov- ski zavednosti ; paŽ pa je to poklic, je dolžnost kmetijsko strokovnih šol, skratka kmetijskih èol. V kmetijski Soli nauèiti ae ima sin kmetiških staršev, — že raznmen postali kmetiaki luladeniŽ, — vseh tistih strokovnih znanstev in njih praktično uporabo; katerih mu — kakor še otroku — ljudska in tudi srednja Řoía, ni zamogla podeliti. V kmetijski Šoli le mogoèe je f»a tudi niladenčem ucepitl v srce tisto Ijiibežen, tisti ponos do težavnega kmetiSkega slanu, kteri je neobhodno potreben, da se Človek z veseljem in ponosom s kmetijstvom ukvarj a, s kmetijstvom, kije dandanes, dasi odiočno najvarnejše, žalibog tako malo spoštovano. Koliko premožnim, in v splošnem obziru tudi omikanim, toda ne strokovno omikanim, ne strokovno izobraženim naSim boljšim kmetovalcem, posestnikom, kmetovanje ni stan, ampak deio, s katerim se le prisiljeni, le primorani bavijo, ne pa iz Ijubeini, ne iz napredkaželjnosti, Se najmanj pa s ponosom. Vsakojaka barantija z lesom ali Čemur bodi, je takim ljudem ljubša, kakor pa kme- Naš JLufciu (Priredil za kratek íhb M. Mk.) Odkar se je bil v Soteski slabega piva napil, ûi bil nikdar popolnoma okreval: več let je kri ®etal iz sebe; da se mu je še hiyee godilo, iskal je pri koiijedirki pravih konjskih zdravil, neumneži Kaj 80 hoteli oče ž njim, za grunt ni bil, toraj ga odločijo, da bo s konji žito iz Karlovca vozaril, ižice, fibl in pnšiče pa v Ljubljano, — 'tonji ga bodo že potegnili seboj, zavirati bo menda že znal, so dejali oče. Bil je res vedno na cesti kakor konjska liga. In Wo bi si mislil 1 pri tem poslu se je Še precej »itrdil, saj so ga pa tudi pili kakor „mavre". Laka je dobro vedel za dobre krčme, kakor nje-řoTi konjiči ; četudi niso v iolo hodili, poznali so dobro kazalec na oStirjevi hiši — posebno znana i® bila Koščakova hiša na Grosupljem. Ranjca; Kožčak in Koščakovka sta potnikom dobro postregla, vselej z dobrim in prijaznim obrazom prinaisala jed in „Metličana" na mizo. Naâega Luko sta prav rada imela, ker je včasih zvečer vedel ktero „ribniško" povedati. Ker je na svojem potovanju večkrat z RibniČani skupaj zadel, je marsiktero pobral in si jo dokaj dobro zapomnil. Ali bi morda, dragi Čitatelj, rad ktero Lukovo slišal? Na, tu le so nekteri ocvirki, dobro naj ti teknejo, privoŽČira ti jib kakor črnemu konju belo liso, £e te pa smeh posili, pa se za trebuh primi, da ti ne poči. Ko je bil naš Luka na sv. treh Kraljev dan v Z. pri službi božji, so gospod župnik v pridigi večkrat vprašali in ponavljali besede: „Kaj so nam danes ti trije možje prinesli? kaj nam so prinesli?" pravim. Bili so slučajno v cerkvi trije bruBarji. Kar se eden oglasi: „Bruse smo prineeli, dobre bruse, kupijte bruse, dobre bruse 1 " Drugo-krat zopet ravno ta gospod večkrat s prižnice tijsUo. Kalco luj pri takih žalostnih raz nerah n&še koaetijatvo oapreďuje, kako naj dospemo po tej poti do premožnega, zay«dnega, ponosnega kmetiáke^j^a stanu ? Dolenjski gospodarji t osobito tisti, katere je previdnost božja obdarila z obilaejšim zemljiškim posestvom — že celo pa z vinogradi ; poslušajte in ubogajte nas, nikoli se nebodete kesali. Glejte, na Grmu pri Novem mestu ustanovljena je deželna kmetijska ëola, s kakorštio se ae more vsaka dežela ponaěati. Iz te šole izhajajo izvrstni gospodarji, kakoršni se že semtertje, posebno po Vipavi, po Dolenjskem, posebno pa po Gorenjskem in Notranjskem nahajajo, kateri z napredovanjem v lastnem gospodarstvu sami sebi, in z dobrim zgledom svojimsose-doin jako koristijo. Razumi se, da se utegne med najlep.^0 pšenico tudi kako zrno ljulike nahajati. Da bi takih gospodarjev po deželi ve^., veliko, veliko vei imeli; oj kako lepo bi shajal kmetiski napredek, kako lepo kmetižko blagostanje, kako lepo bi vshajala kmetiška stanovska zavednost, kmetiSki ponos t Zatoraj gospodarji, ne zanemarjajte tega zavoda, marveč pošlje naj vsak svojega gospodarstvu namenjenega sina v to Žolo, da ae tam stanovsko izobrazi. PoMje naj pa, kdor ima veé sinov, na-darjeiiejšega v to áolo, ne pa manj umnega, 6e8; za kmetijo je človek kmalo dovolj pameten. Vsaj to ni res, ravno za kmetijstvo je treba pametnih nadarjenih ljudi, ne pa slabih moïgan, kateri ae nič lie nau6e, in potem doma v namen napredka tudi ni5 ne store. Nenadarjeni mladeiiii. v kmetijsko šolo poslani, dobri stvari le Še škodujejo namesto da bi j^-j koristili. Po dovršeni ěoli pri- vpraSajo; „Kaj pravi Peter? Kaj pravi Peter?" Farovški hlapec, ki je stai pod korom in kamor so B(i gospod najbolj obraiali, odgovori : „Gospod! Peter (mesar) pravi, da ne bo veŽ mesa dajal, že ga ne boste plaževali." Hm I Nadalje, Kopunřek (kokošar) skoz ViSnjogoro ôez Pešíenik, kokoši, piSčeta in kopune pelja, Luka za njim pa Sčetinovce v Ljubljano Luka koputiŽka ypraia: „No, Kopun-ííek, ali vse kopune peljale?" „Ne Luka, eden gre pes!" Pri KošČaku na Grosupljem se Luka ustavi, nakrmi sebe in konjiča, in ker so imeli še le zjutraj po treh proti Ljubljani odriniti, so zvečer Se marsikatero uganili, Tu so se pa tudi ustavljali Stružanje in Ribniéanje. Stružan Mežin vpraáa pri večerji Luko: „No, od kod si pa ti doma? Kaj pa voziè?" Luka odgovori; „Suhokranjčan sem, svinjsko blago peljam." „Kaj pa ti Mežin? saj te poznam da si iz Strug, pri va^i hiŠi sem že večkrat pil, ko sem v liibnico čez sv. Ano leánike na prodaj nosil," pravi Luka dejo domov, pa se nič ne prizadevajo, niČ ne napredujejo, in sosedje sklepajo potem tako-le: v kmetijski âoli je bil, pa nič ne zna, ta šola ne more dosti vredna biti. Med naznanili, donaàajo danes „Dol Novice" tudi razpis večih deželnih ustanov za Grmsko âolo. Te ustanove niso namenjene za sinove revnih kme-tiskih staršev, ampak za one boljših, premožnejših, da jih tem ložej v šoli vzdržujejo. Toraj gospodarji, seiite po pomočni roki, katera se Vam nudi. Prečastiti gospodje duhovni in velečastiti gospodje ljudski učitelji, ter zavednejši narodni gospodje po deželi sploh, storite Vaào narodno dolžnost in nagovarjajte boljše go-ipodarje, da dadó svoje sinove na Grm. Domovina Vam bode hvaležna za blagi Vas trud. KilJ je novega po avstrijskem cesarstvu? Sprava med Čehi in Nemci še ni dognana, in tudi ne bo, dokler bodo Nemci kot pogoj sprave stavjii zahtevo, naj vlada prekliče jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. Ćehi ne marajo odnehati niti za las. Kaj pa naj storé Sloveníi, ko jim je vlada daia tako zaušnico z razpustom celjske gimnazije? Položaj je za nas nevaren. Lahko, opravičeno bi izstopili slovenski poslanci iz sedanje večine v državnem zboru in bi kar rekli: vlade, ki nam tako krati naŠe pravice, ne maramo podpirati. Vendar je bilo umestno, vso stvar dobro premisliti. Zato 80 se 30. julija zbrali v Ljubljani na poziv dr. Sušter^iča slovenski in istersko hrvatski poslanci na posvetovanje. Na tem sčstanku so se Po tem razgovoru so se vozniki spoznali in marsikatero kratkočasno rekli, stari KoSčak jih je pa kaj rad poslu.^al, „Vi, KošČakovi oče," pravi Luka, „ali vejste vi, ktere sorte ljudje so oa „svajtu" potrebni? No, če nevejste, bom pa jaz povedal. Na svejtu so potreboi tri sorte ljudi: Eni, da bi za bogatina mrli ; drugi, da bi namesto beračev molili ; tretji, da bi za pijance plačevali. Ali ni tako?" pravi Lnka. „Dobro, prav dobro, Lukal Kje si pa to pobral?" vpraša Kosčak. „E oče, Če človek po „svajtu" hodi, vse zvé, saj vsi ljudje vsf vedó," dé Luka. „Ali pa veste Koščakovi oče, kako hinjskakôla pojejo?« „Kako? Luka, povej!" reče Koščak. „Tako le oče, ako v hrib peljas, upijejo : „Marija Magdalena, poo-omagaj, pooomagaj!" navzdol pa : „Pomagaj ali pa ne, pomagaj ali pa ne!" Ali veste zakaj tako?" vpraša Luka. „Veste pri nas v Siihikrajini je ves voz lesen, le lunek tosnik) je drenov. Ha, hal No, zdaj je že bolje odkar je železo bolj po ceni." Oče Koščak seje 16. j^tey, DOLKNJSKK NOV.v:::.. swan. 139 izjavili poslanci jednoglasno, da je potrebno, da ostane sedanja reřiiia t držaTnem zboru nerušena. Izreicli pa so takisto jednoglasno nekatere dejanske ïabteY« slovenskega in hrvaàkeg-a ljudstva. Pred vsem se mora CBljSko VpraSanje Itar najpreje urediti v eiuislu opravičenih zahtev in potreb Btajarskih Slovencev. Sedanji naiin vladjeg-» postopanja na Primorskem se mora z ozironi na neznosne razmere slovanskega prebivalstva v najkrajšem fafiu spremeniti, tem Wlj, ker so se te razmere izza minulega zasedanja poslanske zbornice èe poostrile. Ob premembi v deželnem predsedatvu na Ko-roikem se mora upoštevati opraviŽt-na zahteva koroških Slovencev, naj se za deželnega predsednika imenuje mož. ki bo pravičen obema v deželi bivajočima narodnostima. Vlade, ki bi ne zadostila tem opravièeiiim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati, jîbraiii poslanci so ob iednem sklenili, sklicati v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano vseslovenski shod, k kateremu bodo povabljeni vsi poslanci, župniki in dru^i odiičnjaki, da se skupno posvetujejo o perečih slovanskih vprašanjih Da bi se razgovarjali takisto o pereèem so-cijalnem vprašanju, so se prijatelji obrtnega in delavskega stanu iz alpskih dežela zbrali 8. k katoliškemu obrtnemu in delavskemu shodu v Solnogradu. Nad 200 druřtev je odposlalo svoje zastopnike. Na tem shodu je poročal ludi naš poslanec dr. Krek in sicer o ustanovljanju delavskih hiš. Hrvatom se slabo godi od strani mažaronske vlade. V predsedniátvo vladna veíina ni izvolila ni jednega opozicijonalca. Zato je manjšina zapu stila zbornico. kar la trebuh držal samega smeha ter dejal Luki; flVea Luka, pri vas ste na suhem, ti si pa tako »moker," kako to?" „E, ože, kolikokrat sem bil ze 6eï kožo „moker," danes sem pa le nekoliko «faihteii," „Metličan" to dela." „Luka% nadaljuje KosŽak, „moliti pa gotovo ne zuaá, taki ljudje so _VeČidel slabi kristjani, za norŽije imajo oglajei) jezižek, za svete reči pa àtirivoglatega." „Oče Košiakovi, vi se motite, vi me že zadosti ne poznate, aaeiravno sem že marsikteri groà pri vas pustil," pravi Luka. „Hentaj! o6e, morda pa vi neznáte, pa Be šest resnic ne znate." „To bom menda ^jnfiar znal, saj ěe človek zveličan biti ne more, jih ne zná in ne veruje," odgovori KoéČak. «Pa jih povejte, ako jih znate," dé Luka. KoSčak Ji^ moli. „Oho, oče! te so že stare, te zna vsak Jtrok, znate Ji nove? Jas jih pa znam, stavim, da si jih vi svoj živi dan ne bodete lapomnili. Tele so:" 1. Trebanjska modrost; 2. Šentviška ofert; Grozna povoden] ie na Gorenje- in Nižje-Avstrijskem, Češkem in Solnograskem napravila strašansko Škodo Od vseh strani slabi glasovi. Ki^ j« uovega po širokem svetuÎ Nemiki cesar in cesarica sla te dni obiskala ruskega carja v iVirogradu, Vsprejem je bil jako slovesen. Ta obisk bo izvestno pripomogel k zagotovitvi evropskega miru. Pripisujejo mu zlasti veliko važnost glede pospeaitve grško-turškega mirovnega pogajanja, ki &e veduo ni popolnoma končano. Nesrečno Spanllo je zadela zopet velika nesreča Vojskovali se mora na Kubi in Filipinih z vsiaSi, doma pa z anarhisti. Anarhist Santo, rodom Italijan, je umoril 8. avgusta Španjskeg» ministersltega predsednika Canovasa, ustrelivSi trikrat z revolverjem nanj. Res tužna Španija I [Piše 8C nam: Iz Adle^ič, dné 3. avgusta. [Letina in toča.] Letođnja pomlad in tudi poletje sta nam obetala Se precej dobro etino. Sena bqio nakoaili toliko, kakor že dolgo pre ne, atrn, t. j. pšenico in rŽ smo tudi erečno spravi i pod streho, tudi trta je obetala, kar jo je v lepem oc^etelo, lep pridelek, Id tako stno bili že skoraj brez skrbi za prihodnje leto. A, človek obraća in Bog obrne. V pondeljek 2. avgusta popoldan, začne se uebo od aevero-vzhoda oblaĆiti in imi oblaki jeli se so poditi peti nam, Stiašan pis nastane in vsa okolica bila je na mah v sivo meglo lagi-njena. Toča, debela kakor orehi se je vsula, da je bilo strah in groza, V dobri 6etrt uri je bil uničen ves trud ubozega kmeta in vse upanje splavalo je po vodi. Usmiljenja vredni oratarl Potolčene je dve tretjini fare, a najbol. potolčene so vasi: Dulenjci, Burga, Adleáiii, Gorenje in Vrhovci, Sela in Tučkovci manj. Ljudstvo je b lo 3, Mokronoàka kletev; 4 Sentpeterska tatvina; 5. Topli.ika hvala; 6 Zužemberska lakota; „No, ie naučite se jih, da bodete velikonočno izpraševanje dobro dostali. Ali ni res tako možje? vpraža Luka ponosno, „Kdor sest resnic ne zna, ne opravi izpraševanja, pa tudi žegna ne dobi velikonočno nedeljo, žegenpa velika pomaga; nekteri mislijo pa, da teži. Slišal sem veliko soboto neko žensko, ki je z drugimi blagoslovljeno velikonočno Jagnje iz cerkve domu nesla, rekla je svoji tovarišici, menda BurkljeŽevi UrSi: „Lej, lej, kako je zdaj težko!" Jaz to sliŠavĚi pravim: ,,Menda ne, saj žegen navadno pomaga." Kar zareži Ursa: ,,Ti Lukatova pasja dlaka ti, ti pa tudi vsako pregriziiešl" Po treh zjutraj jo vozniki od Koàéaka uber6 proti Ljubljani in pripeljajo do Dolenjske Šrange (mitnice.) Tu štokajo luani ljubljanski „iblajtarji" (tako si je Luka miluičarje mislil) z železnimi 140. stiaii dolenjska: NOViUE. 16. od začetka žalostno in e obupno irlo v bodoćnoat, a gospod župnik so ljud v aedeljo z jako tolaživnim govorom jioučili, da je po drugod šiba božja še Iiuje in atraaneje aadela ljudi in ogromno škodo napravila. Pjali so, da ne amumo obupati, saj tudi iiobožni Job ni obupal, ampak recimo z njim vred: „Bog je dal, Bog je vzel, ieščeno bodi njegovo ime!" Iz Suhora. Dné 3. t. m. okoli 4. ure popoldan je nastal ogenj v vasi Hrast pri Suhorju. Upepelil je štirim gospodarjem vsa poslopja, obleko, krmo in se neomlačeno strn. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Pogorelci niso bili zavarovani, ker so vsled unièenih vinogradov zelo revni, da komaj drugo stibro plaiuje o. Pri ogiyu ao Suhorci in sosedni občani neutrudljivo delali in gasili, da so ogenj omejili, sicer bi bila vas Hrast, ki šteje čez 30 hiš. štev. gotovo žrtev ueusmil enemu elementu. Pravi jnnak pri delu se je skazal tudi g. župan Jutraš iz Metlike, kateri je slučajno prišel na pogorišče. Naj mu bo na tem mestu, kakor tudi vsim drugim vrlim gasilcem izrečena iskrena zahvala! Iz Belokrajne. Drage „Dol. Novice 1" sporočati Vam moram veliko nesrečo, ktera je naá revni kraj zadela. Dné 2a. julija vsipala se je silna toča s strašnim viiiarjem čez VidosiČe, DrašiČe, Vivodino in ravno 6ez one vasi, kjer je bilo najlepše novo trtje z obilnim grozdjem obloženo. Pred par dnevi sem videl te lepe trte polne grozdja, sedaj pa, ako bi ne bilo kolja, bi se še ne poznalo kaj da je. Letos bi bil naš kmetovalec nekoliko odškodovan za svoj silni trud, sedaj mu je pa upanje tudi za prihodnje leto uničeno, ker je vse mladje razbito, a to kar je letos cepljeno, pa je popolnoma uničeno. Drugokrat je prišla tofta dnô y. avgusta. Ta si je vzela pot od Semiča čez Oerovec, Ůrešujovec, Dobravice, Gradac, Primostek in potem čez Kolpo dalje. To pa ni bila reč toča, to je bil led, in tega toliko, da se je Se ta teden nahajal po dragah! Drevje je vse golo kakor v postu, ne vé se, kje je rastlo proso, ajda in drugo; Ijui^e nimajo kaj dati živini in prešićem, ker je ves letošnji pridelek popolnoma uničen. Uboga Belokrajna I ubogi kmetovalec I kako bodeš plačal davke, obresti in drugo, kako kupil obleko sebi in družini ? ker se nas nihče ne usmili. Se toliko ne, da bi našo nesrečo v kakem časopisu popisal, a škoda je cenjena samo v drašički občini na 10.442 gld. Pričakovali smo v Časopisih poročila od gospoda, katerega sveta dolžnost bi bila isto storiti, in njegova sveta dolžnost je, vsaj revnim vinogradnikom kako podporo dobiti. Naj se vendar spomni obljube, ktero je storil, Prosimo nase deželne in državne poslance, naj z besedo ii peresom pomoči iščejo ubogi Belokr^ni, ako pomoci ne bo, mora propasti. — Zaprtija je še vedno, trgovina spi, denarja od nikjer. Naznaniti moram tudi, da so v torek 10. t. m. naši orožniki prijeli tri pare volov iz Ribnika, (Hrvaško) ko so drva v Metliko voaili, in isti so bili drugi dan na javni dražbi prodani; kupil jih je lastnik grajščak iz Kibnika za 120 gld. Vprašali bi vis. c. kr. vlado, kedaj bode zaprtije konec. Ako ni bolezni med živini», zakaj se me a ne odpre? če je pa še bolezen, naj se pa meja popolnoma zapre in straža postavi na most, ktera naj vsakega, kdor bi hotel s živino ali prešiči čez iti, nazaj vrne. Tako se pa orožniki pod most skrivajo ter Čakajo, kakor mačka na miš, na tihotapce, in katerega zasačijo, vzamejo mu žiňno ali i-rešiče, katere potem v Metliko pritirajo. Tukaj se potem do prodaje hranijo in tebi nič meni nič tam napajajo, kamor mi našo domačo živino na vodo gonimo. To je lepo varstvo, da se naša domača živina ne okuži in ko se potem živina proda, pa je zdrava Naj toraj vis. g. kr. vlada, ako je ie res med Hrvaško živino kužna bolezen, mejo zapre in stražo tako postavi, da jo bo videti in ta naj vsacega, kteii bi hotel iti iz Hrvaške s živino ali prešiči na Kranjsko, nazaj vrne, ne pa mu isto vzeti ter prodati, da se potem skoz to med našo živino pomeša. Mi ne vei-ja-merao tega, da bi živina, katera je dvakrat plačana, mogla zato zdrava biti. Tako pa, ko ni nobene straže, si ljudstvo misli, saj grem lahko na Kranjsko, znabiti je že odprtija. S tem se ubogo ljudstvo zapeljiye, in zatirane se se bolje zatira. spieanii po Tozu, kar zadenejo v krmi na nekaj trdega ,,Oho mož, kaj pa imate tu notri?" pravi eden našemu Luki. Luka mu iiaravno8t odgovori: ,,Puterà6ek vina z gradenške gore." „Od vina morate uïitiiitiski davek plaèati, po 4 krajcarje od litra," pravi stražnik. „Vino je vredno pa po 3 krajcarje," odvrne Luka. „Mož, kuj si hožete, mi delamo po postavi." Luka navihan kakor vedno, pravi drugim voznikom: „Možje, spolnimo tudi mi natorno postavo, žejni smo, dasi na vse zgodaj, izpijmo to vinsko kapljico pred šrango, povabimo še te sitne ,,iblajtarje" na požirek kislice, da se bodo ge bolj kislo držali, pa bo plačano! Mislim, da Y želodcu ga bomo menda vendar smeli v Ljubljano nesti, menda nas ne bodo s ipieaiai predrli, saj smo ljudje ne pa gadje. „Ti suha para ti, tebe tudi èkrat ne bo v kozji rog vgnal, tako pretkan si, gotovo si že kedaj med kozli živel," pravi eden stražnikov. (Konec tledi.) Domaće vesti. (Nova maša.) V nedeljo 8. t. m. imel je v Novem mestu prvo daritev sv. mase častiti gospod Anton Jarc, sin tukajšnjega obČeštovanega trgovca Anton Jarc-a. Vse se je vršilo na kaj slovesen način. Kapiteljska cerkev je bila lepo okrašena. Slavoloki s pomenljivimi napisi nahajali so se pred cerkvijo in ob vbodu nuvomasnikovega doma na glavnem trgu. Vabljeni gostje, katerih je bilo kaj veliko, zbirali so se v prostiji; mej njimi so bili prostega pa tudi prav odličnega stanu. V lepem sprevodu so š i z novomašnikom v cerkev, kjer je gospod najprvo sv- Duha pomoči prosil. Potem je bila pridiga, katero je imel vis. častiti gosp. župnik Barbo. Govoril je umevno, dovršeno lepo, iz srca; lepe besede so ravno tako tudi vidno v srce segale in poslušalce za Boga in masniški stan ogrev^e. Sveto daritev je opravil gosp. novomašnik z veliko asistenco; cerkveno petje (instrumentalna maša) bilo je krasno. Po končanem svetem opravilu bil je obed na novomasnikovem domu; obed, ki je smel vsacega razvajenega zadovoliti. Slišati je bilo tu lepih duhovitih napitnic, Gosp. kapiteljski vikanj Matya Prelesnik je v proslavo nove mase zložil ter zbranim gostom prebral prelepo pesem, ki u& Koseskijev „Kdo je mar" spominja. Imeli bomo se priliko, jo brati v kakem listu, ki vé pesni ceniti. Kakor snio poizvedel!, pride gosp, novomašnik na lepo faro St. Jernej, Bog naj ga vodi vse življenje! (Koze) stavile ae bodo letos sledeíe diieve: Dné 16. avgusta v Riidolforem ob 10. uri dopoldne v inestnej hiái; v Smiheln pa ob 3. uri popoludne v de-skej šoli. Dné 17. avgusta v Ruperivrlm ob '/28. uri zjutraj; v Stopićah ob "/^10. uri zjutraj; v Podgradu ob a. uri popoludne; na Slatniku ob '/^B. uri popolndne. Dné 18. avgusta v Vavti vaei ob 7. uri dopoldne; na Šicah ob ValO-«ri dopoldae; ua Toplicah ob 11, uri dopoludne; na Poljanali ob 2. uri popoludae; v Cer-moánjicah ob 4. uri popoldne. Diié 19. avgusta v Vtl-kem Kalu ob V^S uri zjutraj; v Mirni peći ob 9, uri zjutraj; v Prećint ob 11. uri dopoldne; v Soteski ob 3. popoludne. Dné 20. avgusta v Brusnicah ob V28. uri zjutraj; v Gracarjevem turnu ob 10, uri zjutraj; v Beli cerkvi ob 1. uri popoludne; pri Zorkotu ob uri popoludne; v Št. Petru ob '/26- "ri popoludue. (Konjaka dirka) v trab v Šentjerneju bo v nedeljo dné 13 septembra popoludne ob Va^ uri. (Meseèni sejm v Novem mestu) bil je dobro obiskan. Prignalo se je nad 900 glav govedi iu 137 konj. Kupèija bila je srednja. Novi sejmski pro-itor za pokopališčem prodajalcem in kupcem dobro Đgaja. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1897 e 206 strank vložilo 24 061 gl. 04 kr., 98 strank vzd gnilo 13.623 gl. 10 kr., tora več vložilo 10.437 gl. 94 kr., 8 strankam se je posoji izplačalo 5.300 gl,, stanje vlog 388.177 gl. 33Va kr., denarni promet 60.433 gl. 70 kr. (Vbolniinico Usmilj, bratov v Kandiji pri Novem mestu 69 bolnikov, koncem se je sprejelo meseca julija junija jih je ostalo 33, skupaj 102. Od teh se jih je ozdravilo 63, zboijáalo 17, neozdravljen bil je 1, umria sta 2, in sicer 1 vsled jetike in 1 vsled oatarelosti, v oskrbovanji ostalo pa jih je 29. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1037. (Veliki romarski shod) na ZAplazu bode letos dne 20, avgusta. (Ustanovitev âtacije golobov pismo-nolev.) C. kr. vojno ministerstvo pooblastilo je tu-kajšnega c. kr. okr. tajnika gosp. Frana Demscher-i a, da ustanovi v Novem mestu štacijo golobov pismo-nošev in aicer sè zvezo a Trbižem na Koroškem ; v to Bvrho poslalo se je imenovanemu gospodu 30 golobov in aicer 20 iz Komorn-skega, 10 pa iz Duaajskega C. in lu-, zavoda za golobe pismonoše, kateri vsi so še le letos izvaljeni in doslej sploh zunaj se niso letali ; skozi 14 dnij ostanejo ti golobi zaprti, da se navadijo novega stanovanja, potem pa ae bodo polagoma pričele ž njimi vaje. — Ker 00 take Itacije v času vojske j&ko važne in koristne, opozarja ae si. občinstvo, so-sebno pa lovci, naj ne streljajo golobe pismonoše, ker iati letijo tudi sicer na daleč okrog, kjer bi aploh nihče domačega goloba ne slutil. (Nevihta.) Dné 22, julija 1.1. med 4. in 6. uro popoludne je prišla nevihta s točo po naši obèini Crešnjevec. Poškodovala je »oaebno trtje in koruzo ter naredila Škode do 3000 g d, Dné 2, avgusta med in 4. uro popoludne pa je zopet prišla nevihta s tofio in zadela vae vasi v občini, namreč: Crejšnovec, Cerovec, hrib pri Cerovcu, Kervavčivrh, Gradnik, Pra- proče in Sadjivrh, Pritiakala pa je a tako hudo ailo, da je pokončala ves jesenski pridelek, kakor: Koruzo, fižol, proso, ajdo, zelje, peao, korenje, staro trtje kolikor ga še imamo je za več let poškodovano in novo ameriško je ijopolnoma vničeno, sadje z dreves je odbilo, stara drevesa za več let poškodovalo in mlada drevesa vničilo, vsa druga košnja in paša za živino je popolnoma pokončana, po polju bilo je vse belo kakor po zimi, kadar sneg pade in po dolinah je ležalo toče po meter na debelo, ptiči nahajajo se pobiti na pol u. Enako groznega vremena ne pomnijo najstai-eji ljudje v občini. Revšina se ne dá popisati, kdor vidi, zamore presoditi. Škoda je cenjena na 80.000 gld. Beda je zares velika, bati se je gladu Čez zimo, ako ne pride o pravem času pomoč. Reveži ae priporočajo usmiljenim srcem in vsem dobrotnikom v podporo. ~ Darovi blagovolijo naj se pošiljati županstvu v Crešnjevec, posti Semič. Pri vrednistvu tega lista, t. j. v K raj če vi bukvami pa leži nabiralna jola, kjer se bodo diarovi za poškodovance nabirali n ob svojem času v „Dol. Nov." razglasili. Kouečno pa kličemo: „Treska in hudega vremena, obvaruj nas o Gospod t" Jakob Konda, župan v občini Crešnjevec- (V Ljubljani) se je vršil sestanek krščansko mislečega dijaštva. Sestanek je bil rea veličasten. Vdeležilo se ga je nad 100 visokosoleev, oziroma, abiturijentov in bogoslovcev. Poročalo se je o narodnem vprftšanju, dalje, kako na sodelujeta posvetno in duhovsko razumniŠtvo, káko sta ilče zavzemaj razumnik Dasproti socijalnemu načrtu, o leposlovju, o veri in vedi, o položaju in organizaciji slov. krščansko mislečega dijaštva. Sklenilo se je več prekrasnih resolucij. Zvečer je bil slavnostni komers, K njemu je prišlo več poslancev in drugih odličnih oseb, ki so navdušeno pozdravljali in prosljavljali ta sestanek, ki je tako vnel akademike za krščansko narodno delo. (Domačih živali) se je konte minolega leta na Kranjskem uradnim potom naštelo: 21.486 konj, 182 oslov, 196.796 govedi, 36.716 ovac, 4.883 kozlov iu 87.767 prešičev. — Vsled kužnih in druzih bolezni in vsled poskodeb pa je konec storilo 2902 živali ; od teh je bi o 263 za užitek zaklanih. V Novo Mesio vračujoča se pisma: V mesecu juniju: Matthaus Šimenc, St. Ge-orgen Stainz (rec.) — Alois Kozole, Reichenberg (rec,) Anna Kauěek, Pola (rec.) — Johann Klobučar, Wah-singtim — Michael Eakoše, Odvin — Matija Ucman, Lanimen — Kresija, Novomesto — Mica Bobte, Kau-gles - Petar Jiirič, Chicago — Franc Taužel, Dopel-reber — Jože Snsteraič. Konjice — Matija Susteraič, Klagenfurt — Katarina Vivoda, Triest — Steian La-lich, Berzsdan — Michael Živkovich, Bobingen — Laknar Janez, Orehovec — Marija Vide, St. Jernej — Franz Bolite, Pondjak — Mitar Bečič, Chic^o — Neža Šribar, Sv. Rok — B>anc Rauban, Škocjan — Lusstig Heinrich. Karauca — Frank Potočar, La SaUe Ivan Bergant, Ljubljana — Jobann Hartelj, Chicago Markus Jurich, Chicago — Johann Hummer, Cilli — Hiti Josef, Trbovlje —• Johann Majntinger, Graz — Johanna Mladič, Chicago — Franc Lukšič, Chicago — Jože Srebernak, Birmingham ~ Franc Lokar, Aurora Reza Cvelbar, Topli tz V mesecu juliju. Terezija Medle, Šentjer-n^ — Fani Burkeljc, Verhovo — Helene Krbavac, Lipik — Marie Peček, Possnitzhofen — Miii Vincenc, 142 rttra» iWíLKN.KSKK N^.tv iCf.. li'.tîv 16 Feistritz b. Marburg — Paval Jurič, Melk ~ Pavlina Ens, Ljubljana — Adolf Klein, Wien — Jože Kobe, Ojul&veB (rec) — Diou. der Siitlb. Gee., Graz — Alojz Gorenjec, Jurkavas — Jožef Kambić, Caraua Mine Calif. — Anton Florijaiičičj Gottschee — Gi'af Waldei-steiu, Tflplitz — „Bieg" loco. Loterijske itevítke. Tret 31. julija 21 82 26 18 34 Gradec 7. avgusta 16 30 50 33 10 Za innogobrujuo vdeležiteT pri pogrebu uiujega ne-puiabljiycga lina ^AHYAXaA. íbrujuo vdeležiteT pri pogrc ina IJÏ O ^ ^ Si. p izrekam teiD potom vtem ča^tftim Ri)reiii]jeralcem, oio-bito pa najema rele cenjen emu gnapoiin naâuùitclju Autoutt PauiSi£-u kot pcvovodjn za ginijivo petje pri grobu in veem povcem in pevkam, mojo najtoplejšo »abvalo. OdlifSuim BpoStovftnjeni Ivan Tomic iz Kostanjevice. (180-2) Se priporoča I. Hrovath, k^uiamićar v Maikovcu pri NoTcm mestu. Švicarska kotenina 20 kr. P. T. Opozarjam posestnike zemljišč in trgovce z lesom, da bom mcseca septembra tega leta prodajal na drobno svojo hosto imenoTaLO „Derganjski borát" íežeío mej Toplicam, Podljubnom, Valtovasjo, Jurkovasjo ter Praprečam. lete je nad 400 oralov in se zdaj parcelira po jednem oralu. Pogoji prodaje se bodo v dnevih prodaje naznanili in ti dnevi so začetkoma septembra t. I. V Breitenau-u, dné 14. avgusta 1897. (186--1) Adolf grof Thurn. * -m" ceni v grajSčini Bajnof pri Novem mestu. 3 Popravilo gospodarsUIi strojeï. | Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da uspre- ■ jemljem v popravilo mlatilnice, čistilnice, slamo- S řeznice ter vse pod Icljučarslco obrt spadajoča f dela, po kaj mogoče nizkih ceuali; za ysa moja i dela jamčim. Stare stroje tudi zamenjani z novimi od najboljših továren, proti primernemu doplačilu. Plačuje se po dogovoru lahko tudi na obroke. Kupujem tuđi stare vlite koleaa (âvungrade,) slamoreznice in ročne mlatilnice, po koliko mogoče visoki ceni. Pismena naročila se hitro in točno izvršé. ss a o švicarska Itotenina 20 kr. Bela kotenina 12 kr XAX.OGA neDremočI ivih oia la VDZove, ter na meter za pokrivanje komatov kakor tudi nagrobnih vencev z napisi, vsakovrstnega inaniifaktiirnega blaga in I siïaiflili strojey pripuroúa po najnlžjlii cenah Josip Ogoreutz v Rudolfovem. lîela kotenina 12 kr. (1S4-2) švicarska kotenina 20 kr. P -<4 p o B P i—L švicarska kotenina 20 kr. l^k^x^^K kateri ima veselje do pekovskega obrta A/cCbJij ÍQ j(j 15—16 let star ter lepega vedenja, Bprejme se takoj v poduk, — Kje pové vreduištvo tega lÍ8to. (143-3) T*l"rkrIiiî*llïli/t/\ ^^^^ kuhinjo in dvema X 1 UU(lJa si morajo sdmi preskrbovati. V Solo sprejemajo «e tudi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan zh hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternlsti, ki zunaj Šiile stanujejo in plačujejo îe šolnino. Lastnoročno pisane slovenske proSnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo do 31. avgusta 1897 "158(1 izroèiti vodstvu deželne vinarske, «rtdjarske in poljedelske gole na Grmu pri No>eni mestu. ProSnlam je priložiti rojstni iUt, siíriÉevalo dovršene ljudske ali srednje âole, zdravniško potrdilo o čvratem telesu in trctnjem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji, Proànjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pisoio starisev, oziroma varuha ïaradi vzdrževanja uženca. Pristavlja se, da ininjo uřenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. 0(1 (loželiiogii odbora kranjskoga, (itíl) Ljubljana, dné 27. julija 1897. pôd, ko- 11 il jirOUclJ joiec in dve njivi. Hiš^i in pôd stojita prav na prijaznem prostoru, ker okolu leži lep sadni vrt, ograjen, da se lahko zaklene. Na jedni iitrani vrta leii cesta, na drugi pa teče Krka, s katere je napeljana voda na vrt, da a« lahko nabriiga ; poleg je tudi mali ograjeni vrt za zeljSa in cvetlice. Ta domačija je prav pripravna za vaakovistni obrt ali pa za kakega pokojnika (penzijonista), ker je blizo farne cerkve ter od železniške postaje StrMŽa oddaljena deset minut, od Toplic pa dobre pol ure hoda. Toraj priporočam hiš. št. 8. v Valti vasi. Cena in pogase zvedó ravno tara pri posestniku F. Stravs-u. čvrstega tóenca î^aS^tvi^îv.«! ljudsko šolt), išáe lan. Derganc, trgovec v Semiču 77. Prodaja ae železo, nanje in ápecerija. (188-n Tirolska veletr^^ovina prve vrste z vinoui isće v tej stroki dobro izurjenega zastopnika pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod znamko V. 2353 odpravlja Rudolf Mosae na Dunaju. (U2-5) 'R'rhirti^Tiî/)^! v najem je oddati poleg mosta na VtltUHjcl Polju pri Toplicah po prav ugodni ceni. — Več se poizvé pri lastniku ravno tam. Hazglasîlo. Podpisano mestno županstvo nazn&iya, da se bodo vrlili od sedaj naprej v Novem mesto (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tadi ^ konjski sejmi, JU sicer: 1) Ysak prvi pondeljek vsakega lllGSCa (ako pade na tak pondeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj. 13 sejmoy; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor; 2) januarja v torek po sv. Antonu; 3) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4) avj^usta v torek po sv. Jerneji; 5) oktobra v torek po sv. Lukeži; (>) decembra prvi torek v adventu ; Prihodnji konjski sejm bode - dne 24. avgrista 1897. Priiejeno je za te aejma vsestransko pripravno in prostorno novo sejmISče tik državne ceste za novomeškim pokopalilčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi poskulevališ6«m za konje na se}-inisËu samem. Mestno župaiiHtTO v Novem mostu, dné 10. julija 1897. Žnpan r aGi-3)_Dr. Sch^nla. TiPnA na Trščm občina Loka je l^epo posehivo takoj na prodaj. Veè se izvó pri posestniku Franc Grabnerju na Tréčin. TTî*PîlPÎ* dobre hiSe doma in z dobrimi iol-U*jt;ilt5*j9 skimi spričevali, se takoj sprejme t mojo prcdajalnico z mešanim blagom. Lurfovik Smole, trgovec v Sevnici na Štajerskem. (iGg-s^ ToyarflSa zalop šivalnih strojev in biciklov. Ljubljana, Dunajska cesta Št. 13. "lij-^riir- ■"i't TSf.. Ceniki ua tahtflTam'e brtzpUěno in frankn. Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skupek v Metliki, (isi-â) se naznanja vsem mamicam in dekletora, ki nosijo obleko iz zelena ali rumene kotonine. Švajcarska kotonina je bila nekdaj, kakor ae še spominjajo stařeji ženice, radi svoje dobrote prav sloveča, bila je pa tndi kmetskemn ljudstvu edino piljubljena obleka. Da je pa švajcarska kotonina idaj toliko alabeji postala, je vzrok to, da so zaieli trgovci znižavati ceno drag iez drnzega in se je tako s cenejáim, pa tudi slabšim blagom kmetu le škodovalo ne pa pamagalo. Obrnile ao se toraj ženice, ki so se že prepričale, da bom imel v svoji zalogi najboljše blágo, naj uaroiim zeleno kotonino, kakorsna se je nekdaj dobivala. Posrečilo se mi je tedaj na občno željo poizvedeti za enako blago, katero bodem čez en mesec že v svoji zalogi imel. Prosim toraj one, ki nameravajo kotoniusko obleko kupiti, naj ta čas poiikajo na blago, ki bo samo za male krajcarje dražji, odleglo bo pa za tri obleke iz kotonine, kakorána se danes povsod prodaja. Dobivala se bode pa v Novem mestu in edfno v Surc-ovi prodajalnici pod imenom Ker bo ta prav srečna misel Tsaki ženici le v velik prid, prosim vse one, ki to berô, naj blagovole to razglasiti med znanci, ki ne pridejo do „Dolenjskih Novic", za kar mu bode gotovo vsaka mamica hvaležna. Da mi bode radi ogromnega pritiska ob nedeljah in ponedeljkih mogoče vsakega povoljno postreči, želel bi, naj se častito občinstvo navadi, v to tudi druge dneve porabiti. Ker se dobro blago samo hvali, smatram nadtiljna oglasila po plakatih in pri cerkvah za nepotrebna. S spoštovanjem (190-t) Jos. Medîed, prej Janez Snrc. 9 (187-1) Prodaja se iz najveie zaloge oblačilnega blaga Karol Barboric-a v Novem mestu od 1. avgusta naprej najboljše žeiiskoiio in moško blago vsake vrste po tako nizki ceni, kakor