POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. teleion 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki slutijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda DinL 0,50 Štev. 107 » Maribor, torek, dne 19. septembra 1939 • Leto XIV Politična svoboda in svoboden tisk Delavski razred je od početka svojega gibanja zagovarjal politično svobodo tiska, ker je smatral, da je v razvoju človeštva neglede na ideologije potrebno, da se njegove duhovne sile kristalizirajo in koncentrirajo po prav-oih, ki naj bodo merodajne za izpolnjevanje čim pravičneje človeške družbe. Razčiščevati se pa morejo pojmi glede razvoja in interesov le, če imamo politično svobodo in seveda tudi svobodo tiska. V besedi in tisku prihajajo do izraza mnenja in nazori, okoli katerih se družijo ljudje, ki znajo trezno presojati socialni napredek jin spoštovati svoje interese. Obetajo nam svobodo. Nedvomno jo tudi dobimo. Napete mednarodne razmere ne morejo biti ovira svobodi, ker zna zastopati v mednarodni politiki svoje interese tudi le duhovno razvit človek ali narod. To načelo naj velja pri sklepanju o' svoboščinah, ki jih pogrešamo že nad deset let. O tem ni potrebno globoko in temeljito razmišljati, ker nam zgodovina dokazuje, da nastaja v vseh tistih deželah, kjer se zatira svoboda, svoboda tiska, neka duhovna anarhija, o kateri dane? še ne vemo, kaj nam prinese. ^ i se Delavski razred v Jugoslaviji zaradi-tega odločno vztraja na tem stališču, ki ni njegova kaprica, ampak utemeljena zahteva v psiholoških in socialnih ozirih, ki jo mora odobravati vsak duhovno dobi dorasli zemljan, zlasti pa delavski razred, Socialisti v Sloveniji imamo svojo politično glasilo »Delavsko Politiko« in se še nekaj del. glasil. Tudi hrvaški in srbski socialisti imaio svoja glasila. — Ti listi so naša duhovna vez, dokler nimamo svoje stranke, bodo pa tudi pozneje. Kljub vsem težkočam in ovi-ram so ostala naša glasila na tekočem, ^er povezujejo med seboj tisoče in tisoče sodrugov in sodružic v krogu, ki le ostal zvest socialistični politiki. Hrvaški sporazum in druge prilike so diktirale potrebo, da se državljani pritegnejo tesneje k sodelovanju v javnem življenju. In to, mislimo, je velik napredek, je velik korak k normalizacij’ razmer, v katerih bo delavski razred svobodno vršil svoje socialnopolitične naloge in se uveljavljal kot političen faktor, aktivnejši faktor. Naša »Delavska Politika« je duhovno orožje, ki veže naše vrste. »Delavska Politika« je razredna bojevnica, je kulturna glasnica, ki bi morala biti v vsaki Hiši, v vsaki rodbini. Zlasti pomembna jo »Delavska Politika« za strokovno organizirane delavce in delavke, ki Morajo vedeti, da socialno politiko delajo nolitiki, socialne razmere ustvarjajo Politiki. Če delavstvo ni na tekočem, ^edaf se vse to vrši za njega hrbtom ,ln ne more biti dobro. Delavec, delavka mora biti politik, jPora spoznavati razvoj politike, da ve, . ako.in kdaj mora poseči v boj za svo-le oravice. »Delavska Politika« ni in oe bo nikdar zastopala druge interese, *akor delavske. Zato mora biti vsak delavec vsaka delavka naročnik »Delavske Politike«. Doba zahteva, da podpiramo svoj delavski tisk z naročili, z agitacijo zanj in z dopisovanjem. Ce bomo to storili, bomo najbolje Podprli svojo skupnost in s skupnostjo svoie zahteve. Nič več ne sme biti go- IPanja, nič več lenobe, nič več flegme! . Delo v tem pravcu nas bo okrepilo ’n £am dalo močno zaledje, ki ga po-rebuje delavski razred kot politično in 1 Rot strokovno gibanje. Vojska Sovjetske Rusije vdrla na Poljsko da zasede pokrajine vzhodno od rek Buga in Dnjestra Dočim je vlada Sovjetske Rusije v početku vojne zagotovila Poljski, da bo ostala popolnoma nevtralna in je, kakor se je zagotavljalo, celo odpoklicala čete s sovjetsko-poljske meje, so zadnji teden neprestano prihajale vesti o mobilizaciji v Rusiji, pošiljanju čet na zapadne meje Sovjetske Rusije in obsežnih vojaških pripravah. Vesti so vzbudile veliko pozornost v svetu. Nekoliko vpogleda v ruske namere je dalo pisanje nemškega tiska, zlasti Goringove »Essener Zeitung«, ki je na-migavala, da je med Sovjetske Rusijo in Nemčijo dogovorjena delitev Poljske, na ta način, da Sovjetska Rusija zasede pokrajine, naseljene z Belorusi in Ukrajinci, ostalo pa Nemci. V nedeljo, dne 17. septembra zjutraj ob 3. uri je povabil pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Po-tjemkin, poljskega poslanika v Mjoskvi, Grzybovskega, v Kremi in mu hotel vročiti noto sovjetske*vlade, v kateri pravi, da je sovjetska vlada zagotovila Poljski svojo nevtralnost v nemško-oolj-ski vojni, da pa se sedaj poljska država nahaja v razpadu, da nihče ne ve, kje se nahaja poljska vlada in da je zato smatrati poljsko ozemlje kot ozemlje brez gospodarja. Spričo tega in da zaščiti svoje interese, kakor tudi interese Rusom krvno sorodnih Belorusov in Ukrajincev na Poljskem, se je sovje^ ska vlada odločila, da zasede ta področja po svojih četah. Poslanik je odklonil sprejem note. Sovjetska vojska pa je dobila nalog, da takoj vdere na Poljsko in se je to ob 4. uri zjutraj tudi zgodilo. Boji med Poljaki In Rusi Poljska armada na sovjetski meji, ki | nikakor ne more biti tako številna, se je , napredujočim sovjetskim četam posta-| vila v bran. Prišlo je do hudih bojev pri Molodečnu nasproti Minska. Ti boji seveda ne bodo dolgotrajni, ker se poljska armada proti Nemcem na zapadu in oroti sovjetski armadi, ki jo je napadla v hrbtu, ne da bi poljsko armadno vodstvo s tem računalo, ne more braniti. Žrtve, ki bodo padle v tem spopadu, so zaman. Poljska vlada v Romunijo Zatrjuje se, da je poljska vlada na potu v Romunijo. Tja je prispel tudi poljski predsednik Moscicki. — Poljski zlati zaklad pa je bil prepeljan iz Poljske že pretekli teden na neki angleški ladji iz nekega romunskega pristanišča. Nastop Sovjetske Rusije le zagotovil zmago nemSklh let na Poljskem Treba si je biti na jasnem, da je nastop Sovjetske Rusije proti Poljski zagotovil zmago nemške armade nad Poljaki. Sovjetska Rusija zagotavlja svojo nevtralnost Sovjetska vlada je vpad svoje armade na Poljske sporočila vsem državam, lei so pri njej zastopane po svojih poslanikih. V noti jim je zagotovila svojo nevtralnost in povdarila, da je njena armada pričela zasedati poljsko ozemlje samo radi krvne sorodnosti tam naseljenega prebivalstva in pa da zaščiti njegovo življenje in premoženje. Franclja in Angliia nista bili presenečeni V Franciji in Angliji izjavljajo v vla- dinih krogih, da nad pstopanjem Sovjetske Rusije niso bili presenečeni. poljska In Sovjeti po svetovni vojni Svetovna vojna je prinesla ob svojem zaključku obnovitev Poljske kot samostojne države. Meje Poljske proti Sovjetski Rusiji je določil vrhovni svet antante v svoji deklaraciji od 8. decembra 1919 na podlagi tkzv. Curzonove linije (ime angleškega diplomata!. Ta linija je potekala ob rekah Njemen in Bug. Sovjetska Rusija pa je bila takrat v silno težavnem položaju zbog vojne, ki so jo vodili beli generali. Tedaj je Pilsudski postavil napram Sovjetski Rusiji zahtevo, da se popravijo meje in vzpostavi Poljska, kakršna je postojala pred 1. 1722., predno je prišlo do delitve Poljske. Dne 25. aprila 1920 je začela poljska armada podirati proti Sovjetski Rusiji, v smeri proti Kijevu in ga je 2. maja tudi zasedla. Potem pa so Rusi prešli v protinapad in že v juliju pričeli ogrožati središče Poljske, Varšavo. Med tem je na prošnjo Pilsudskega prišel na Poljsko francoski maršal Weygand s svojim štabom, ki je reorganiziral poljsko obrambo ter je poljska armada v dneh 13.—16. avgusta izvojevala odločilno zmago nad Rusi. Rusko-poljski mir je bil sklenjen 18. marca 1921 v Rigi. Poljska je dobila del ruskega ozemlja, ki ga ruska armada sedaj zaseda, razen tega pa tudi 30 milijonov zlatih rubljev carskega zaklada in odškodnino za železniški materijah ki ga je Rusija 1. 1914. odpeljala iz Poljske. Krvavi boji za Varšavo Poljska armada je branila mesto z velikim Junaštvom Poročila, ki so priha je sledilo politično poročilo s. Pete-Jr.na o notranje političnih vprašanjih in gledanju socialistično usmerjenega delavstva na nastale spremembe. Novo stanje delavci pozdravljajo, v kolikor bo prineslo vse tiste spremembe, za katere se bori tudi socialistično delavsko gibanje in ki so bile najavljene. • 'i • . * I .Vlf Delavstvo v Sloveniji hoče svoboščine, ki so zajamčene v uredbi o banovini Hrvatski, tirja te svoboščine, ker ima do njih pravico in po-vdarja tudi zahtevo, da se pri urejevanju teh mnenje in želje, ker je to predpogoj, ako se hoče, kakor se zatrjuje, v državi graditi na demokratični podlagii Burno so. bila pozdravljena njegova izvajanja o potrebi obnovitve socialistične stranke, ki naj zbere okrog sebe vse, ki imajo voljo in namen, da se ramo ob rami s socialističnim delavstvom bore za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva v državi, za katero so dani vsi predpogoji. Za s. Petejanom je govoril še s. dr. Celestin Jeienec. Zaenkrat je sporazum likvidiral samo narodno skupščino, ki je bila izvoljena ■ * '* • • dne 11. decembra 19718 in senat. Rodi! je uredbo o banovini Hrvatski in sprožil niz drugih važnih političnih vprašanj, zlasti v zvezi z donošenjem novih političnih zakonov. Naša akcija mora i*ti za tem, da se bo to, kar je obljubil sporazum, tudi izvedlo, kajti do danes še ni videti dejanj. Zlasti niso popravljene krivice, ki so se zgodile delavstvu v njegovih socialnopolitičnih ustanovah, radi česar postaja hestrpno in tudi nekoliko skeptično. 1 O zunanjepolitičnih dogodkih s posebnim ožirom na socialistično delavsko gibanje je govoril s. Eržen, ki je orisal razvoj dogodkov oid sklenitve miru pted JO. leti do najnovojšegai časa. . i. •;,••••* <.cmL¥> 1* • Ohranjtev miru v Evro- pi, bi bila prihranila stotisoččm i*n milijononj delavcev življenje in zdrave ude. Težka odgovornost pade zato na tisti, ki tiiso storili vsie-ga, da' se to strašno zlo * * «’.W4 Delivstvo je za mir in odobrava tpoiitiko lih!-še države, da v tej strašni preskušnji' zai človeštvo stori vse, da nas ne zajame vojna vihra. ' 'hb O našem listu O »Delavski Politiki« je podal zelo obširno poročilo s. Jelen. Svoja izvajanja je, oprl na številke, ki so jih poverjeniki lahko pregledali in se prepričali, da stoji naš list v1 resnici na lastnih nogah, da se vzdržuje z res požrtvovalnim delom poverjenikov ni naročpino zavednih tisočev naročnikov, brez. sob vejici j ter tajnih fondov. Vzdrževanje našega socialističnega glasila y teh razmerah je dvojno težko. Nikogar ne prizadenejo težke prilike, ki vladajo, sedaj, bcjlj kot delavstvo, iz katerega se rekrutira Ogromna večina naših naročnikov*'. Kadri naših naročnikov so industrijski centri. Dobra pomoč listu pa so tudi* zavedne žene, katere skuŠaujo skromno zadovoljiti s priobčevanjem ženskega kotička v našem listu, ki ga urejuje požrtvovalna urednica brezplačno. — Nove Oazmere, ki jih je prinesla vojna v Evropi so postavile naš list pred nove probleme in nam nalagajo da s podvojenimi silami delamo zanj, da ga vzdržimo tudi v teh časih in razširimo. Kajti on nam je edina prava orijentaeija v dobi vsesplošne in tudi strahovite duhovne zmede, ko* mnogi, ki ne mislijo socialistično, ne vedo več niti s kom, niti .proti komu bi šli, ker so parole od včeraj zamenjale prav obratne parole od danes. Najslavnejše v teh časih bi bila svoboda tiska, * \ Pomanjka- nje svobode tiska najtežje prizadene baš naš list. V to svrho je s. Jelen predložil posebno resolucijo, ki jo bomo objavili prihodnjič. Komlslfa za resoluello Po govorih referentov je posebna komisija redigirala resolucijo. V komisiji so bili zastopani ss.: Arh Jurij (za revirje), Kristan Cvetko (za Gorenjsko!. Petejan Josip (referent), Svetek Andrej (Celje), Raušer Anton (za Meži- ško dolino). Mlinar Ivan (za Ljubljano) in Grčar Viktor (Maribor). Beseda naših poverjenikov Skušnje s predavanj Debato o poročilu je otvoril s. dr. Reisinan, s kratkim referatom o skušnjah s ipredavanj, ki jih je uprava »Delavske Politike« prirejala širom Slovenije. Ta predavanja, ki so se v večini krajev razvila vt prave družinske prireditve, so nas zbližala in povezala, kot bi si bolje želeti ne mogli. Zlasti so uspela ta predavanja, v kolikor se nam je posrečilo pridobiti na njih tudi delavsko ženo in jo zainteresirati za naš list. Povdarjal je važnost skrbne priprave takih predavanj in sodelovanja vseh aktivnih funkcijonarjev našega gibanja v dotičnem kraju, kjer se vrši predavanje, ako naj uspe. Po referatu s. Jelena je sledila obširna debata. Govorili so: s. Kokolj (Maribor) o potrebi zbiranja tiskovnega sklada. S. Kristan Cvetka (Jesenice) govori o* prilikah v tem revirju in o nerazumljivem početju ljudi, od katerih bi bilo pričakovati, da bodo po likvidaciji »Kovinarja« segli po svojem listu, po »Delavski Politiki«, ker vedno povdar-jajo potrebo edtnstva delavskega razreda. Iz-gleda pa, da so jim meščanski listi prava duševna paša. Med pfeko 3000 delavci v jeseniški industriji bi moral biti jak kader naročnikov našega lista. Tu nas še čaka dela nat pretek. Prav energično se bp treba pomeniti z zaostan-karji, ki protestirajo, ako se jim list ustavi in ga zahtevajo, ko pa se jih potem tirja, se pa izmikajo. Od takih škodljivcev našega tiska je treba izterjati dolg. potom sodišča. Omenjal je tudi akcijo dveh iz §panjje došlih prostovoljcev, ki sedaj priobčujeta svoje spomine v listih, ki so nekoč pisali o tčh prostovoljcih. > r*«T •’■?-' ’ JHr • >'* * S. Jelen je omenil, da je prejelo uredništvo protest.iz Francije od v taborišču nahajajočih se slovenskih prostovoljcev, ki izjavljajo, da Mave in Malenšek ne moreta dajati nobenih izjav v imenu skupine ondotnth dcbroVbljcev, Povdariti je treba, da imenovana nista šla* v Španijo kot socialista in da se ta zadeva tudi ne tiče socialističnega gibanja, čigar gledanje na španski problem je ostalo nespremenjeno. S. Brence (Rajhenburg) se je pritoževal nad poštnimi razmerami na deželi, ki tudi škodujejo našemu listu, ker ga pošta neredno dostavlja. Ši, Beutl (Hrastnik) je omenjal, da je delo v Hrastniku težko in da je zlasti hudo, ker je med Steklarniškim delavstvom mnogo denunci-jantstva. Zanimivo je, da je ri pr. tipičen primer v tem pogledu, nek človek, ki z vso vnemo lovi revolucijonarne besede iž radia. Ti deriuncijanti so tudi tožili najbolj nedolžne ljudi ravnateljstvu steklarne, češ. da so dopisniki »Delavske Politike« o hrastniških razmerah, samo, da bi jim škodovali. S: Kocjančič (Dobrunje) je naglašaf, da naj »Delavska Politika« dosledno zastopa stališče enotnosti delavskega gibanja. Dobrunje je mlada postojanka »Delavske Politike«, ki jo bo pa mogoče še zgraditi, toda potrebno' je da bi predavatelji še prišli in to čimprej. S. Brenčič (Studenci) je povdarjal potrebo, da v teh časih podčrtavamo mirovno poslanstvo socialističnega delavskega gibanja. S. Ipavec (Orna) poroča, da so reorganizirali poverjeniški odbor. Zaostankarje se izterjuje. Za zanimivost lista pa bodo skrbeli s pošiljanjem dopisov iz Crne tisti sodrugj, ki bodo s tem poverjenk S. Petejan: »Delavska Politika« je vedno gojila idejo edinstva. Žal. da tako niso postopali tisti, ki imajo idejo edinstva na jeziku, pa so naš list pri vsaki priliki napadali, dočln$ se mi nismo mogli niti braniti, ker bi potem zopet kdo rekel, da hočemo koga denuncirati oblastim. Z našim delom smo ohranili organizacije in tisk, in bi vsega tega ne bilo. ako bi bili poslušali naše ne vedno odkrite »prijatelje«. — Glede španskih borcev je jasno, da ne more- mo pustiti blatiti tistih, ki so iz idealizma izpostavili svoje življenje smrtni nevarnosti. S. Murn pravi, da so trboveljski sodrugi s pisavo »Delavske Politike« zadovoljni. Mnogo je nezavednežev, ki hlastajo za meščanskim tiskom. Tudi v Trbovljah je takih ljudi dovolj, ki ustvarjajo zmedo v delavskem gibanju. Toda skrbimo zato, da bo tako, kot je našim nasprotnikom njihov časopis, tudi naša »Delavska Politika« nam naš voditelj. S. Arh (Zagorje): »Delavska Politika« je socialističen list. Njena nalaga ni, da bi delala razdor v delavskih vrstah in ga tudi ne dela. Toda beseda enotnost se v delavskem gibanju silno zlorablja. Tisti, ki govore o enotnosti, cbenem najhuje napadajo delavske funkcijo-narje. Ob priliki veličastne proslave 40 letnice rudarjev, ljudje, ki vedno pridigajo enotnost, niso imeli nujnejšega dela, kot da so izdali in razpečavali brošuro, v kateri so na najogab-nejši način grdili svobodno! rudarsko organizacijo in celo nazaj do 1. 1889. Potem pa so ;po proslavi izdali še letak, v katerem so rekli, da je bila na proslavi dosežena enotnost delavstva preko socialističnih birokratov. To* je dalo tudi povod njemu, da je napisal članek v »D. P.« proti take vrste enotnosti. »Delavska Politika« s svojo pisavo odgovarja svpje-mu namenu. S. Vehovec (Kranj) govori o proletarijatu v tem povojnem industrijskem centru, ki se rekrutira s kmetov in je še zelo rrilad. Predavanja so imela dober uspeh, kot nas uči statistika. Trdno uipa, da se bo dalo na ta način in v teku nadaljnjega leta* za njo še mnogo napraviti. S. Šegula (Ptuj): Ptuj je mesto brez prave industrije, zato je tudi delo za »D. P.« težko. V listu bo treba z ozirom' tla sklepe o obnovi stranke pričeti z objavljanjem načelnih člankov v zelo Poljudni obliki, da se bo delavstvo seznanilo s programom stranke in po možnosti poseglo tudi v razpravo. Med* intelektualci pa naj se dobe tudi taki, ki bodo razpravljali o kmečkem vprašanju, ker imata kmet in delavec skupite Interese. ’ ' f" ' S. Auer (Tezno): Kot lansko leto še zavežimo tudi letos, da bodi praktičen uspeh konference ta, da vsak izmed navzočih pridobi listu v teku enega meseca vsaj 10 novih naročnikov. (Se sprejme.) S. Kocjančič (Dobrunje) povdari, da naj se njegova izvajanja o enotnosti razumejo tako, kakor jih razumejo dobrunjski sodrugi, ki se kosajo v delu in se tudi samo po uspehih praktičnega dela in požrtvovalnosti lahko govori ter sodi o delu za enotnost S. Eržen: Pojasni težkoče lista, ki izhaja trikrat tedensko, ako hoče v današnjih časih prinašati pregled dogodkov in obveščati čitatelje 0 tekočem. Pri tem je neizbežno, da ponavlja gotove stvari, ki »jih nekateri že lahko čitajo tudi drugje. Našemu listu pa je pridržana kritična presoja. Mednarodnih dogodkov ni mogoče komentirati, kot bi človek rad, ker to ni odvisno samo od uredništva, kar je seveda velika škoda. Navedel je par primerov, ki so pokazali kakšne čudne stvari so mogoče v izrednih razmerah. S. Jelen se je ob koncu zahvalil za predloge, ki so jih delegati iznesli in smernice, ki so bile sklenjen obvezno za list in jih bomo skušali izvesti, v kolikor bodo razmere dopuščale. S. Klenovšek se je kot predsednik zahvalil delegatom za pozornost, s katero so sledili konferenci in jih pozval, da tudi v težkih prilikah, kot doslej postavijo svojega moža. Poteg že znanih sovražnikov delavskega razreda, je nevednost največji med njimi in tej velja boj, katerega bomo vodili uspešno z »Delavsko Politiko« v delavskih družinah. Družnost! 1 Po konferenci so imeli delegati skupno lco-1 silo. j Konferenca je bila silno razgibana in je pokazala duha borbenosti in odločnosti zavednih 1 socialističnih borcev. Zane Grey: 9 Mož Iz požela Dale se je še enkrat poslovil od svoje stare znanke in odšel, zamišljen in resen. Beasleya prekaniti, bo težko, postaviti se mu po robu, pa tudi nevarno. Kakor je izgledalo, ni moglo biti nobenega dvoma več, da si hoče utreti pot do gospodujočega položaja v vasici Pine. Na cesti je Dale srečal še več znancev, ki so ga prisrčno pozdravljali, ga spraševali, kot hodi in kaj počne, tako, da so ga za nekaj časa zmotili v njegovem razglabljanju. Purana, ki mu je ostal, je nesel še k neki drugi stari znanki, in ko je tudi tu opravil, se je napotil v vaško trgovino. Trgovina je bila nameščena v neki veliki kladari, pokriti z rdečimi skodljami; na prednji strani kladare je bila velika terasa, zbita iz desk in ob cesti držaj za privezovanje konj. Tam je stalo več konj in poleg njih skupina oprezujočih, golorokih pohajačev. »Vrag me vzemi, ako ni to Milt Dale!«, je vzkliknil eden izmed njih. »Kako kaj gre, Milt Dale, stara sablja! Kako sem vesel, da te zopet enkrat vidim!«, je pozdravil drugi. H »Halo, Dale! Ti si pa res, kakor zdravilo za bolne oči«, se je vmešal tretji. Kadar je Dale po dolgi odsotnosti srečal te svoje stare znance, je imel čudovito, blagodejen občutek, ki pa je kmalu zamrl, čim se je vrnil v njemu tako domačo samoto gozda; to pa največ radi tega, ker so ga ljudje v Pini, z malimi izjemami — četudi so ga imeli radi in občudovali njegovo naravoznanstvo — smatrali kol navadno ničlo. Ker je ljubil pustinjo in jo cenil višje od življenja v vasi in pastirovanja, ga niso hoteli priznati, kot sebi enakega. Nekateri so ga imeli za lenuha, drugi zopet za nespretnega človeka; tretjim pa se je zdel po svojem bistvu in navadah kot Indijanec, dočim je bil za mnoge sploh neke vrste težka uganka. Toda v njihovi pozornosti, ki so mu jo izkazovali, je bilo pa še nekaj drugega, kar ga je navdajalo s tihim zadovoljstvom. Dva mo-žička iz te skupine sta ga prosila, da bi jima priskrbel divjega purana ali nekaj divjačine, tretji pa ie hotel iti z njim na lov. Lem Harden je pritekel iz trgovine in zaklinjal Daleja, da bi mu nai privedel nazaj njegova konja, ki so mu ga bili ukradli. Lemov brat bi bil rad izsledil kakšno podivjano kobilo in si jo privedel domov. Jesse Lvons pa si je želel, da bi mu vjezdil žre!>e, in sicer zlepa, ne s silo, kot so bili tega vajeni dečki v Pini. Vsi so oblegali Daleja s svojimi ozkosrčnimi potrebami in željami, in niso niti opazili, kako so mu morali vsi ti niihovi predlogi godit*. V tem, trenutku sta prišli mimo, čisto slučajno, dve ženi. čiju ooazke, ki sta iih napravili v trgovini, so govorile močno v prilog Daleju. »Ali ni to Milt Dale!«, je vzkliknila starejša »Kakšna sreča! Moja krava je bolna, možje pa se niti najmanj ne razumejo na lečenje. Enkrat bom pač orosila Milt.a, da jo pride pogledat!« Nihče ne razume te stvari tako kot Milt!«, je odvrnila druga v prisrčnem tonu. »Dober dan — hola, Milt Dale!«, je vzkliknila Drva, »Kadar boste opravili s temi pohajači, pridite k nam.« Dale ni nikdar odklonil usluge, ako ga je nekdo prosil za njo, to pa je bilo tudi vzrok, zakaj so se njegovi redki obiski v Pini tako zelo zavlekli, bolj kot pa mu je bilo všeč. Nenadoma je prišel Beasley po cesti navzdol, in ko je hotel vstopiti v trgovino, je opazil Daleja. »Hola, Milt!«, je vzkliknil prijazno in prožeč mu roko pristopil k njemu. Pozdrav je bil odkritosrčen, toda nagel pogled, s katerim je ošinil Daleja. ni izražal čistega veselja. Po dnevu je izgledal Beasley velik, surov in ponosen mož, z močnimi potezami. Njegov izzivalni nastop je dal slutiti, da je bil lahko dober prijatelj, pa tudi hud sovražnik. Dale mu je segel v roko. »Kako kaj, Beasley?« »Ne morem se ravno pritožit, Milt, četudi imam več dela, kot pa bi ga zmogel. Recite mi. ali bi hoteli vstonUi pri meni v službo, kot nadzornik nad mojimi pastirji?« »Mislim, da ne«, je odvrnil Dale. »Na vsak način, lepa hvala.« »Kaj pa kaj v gozdovih, tam zgoraj?« Divjih puranov in jelenov je na pretek. Tudi veliko medvedov. Indijanci so se to jesen že zelo zgodaj odpravili proti jugu. Toda, kolikor lahko Prc' sodim, mislim, da bo zima nastopila pozno in da bo mila.« (Dalje prihodnjič-) Doma ih Ob priliki tretje obletnice smrti Svetozarja Pribičeviča je samostojna demokratska stranka v vseh krajih, kjer postojajo njene organizacije, priredila minulo nedeljo večje proslave. Kakor znano, počiva truplo pokojnega Pribičeviča v Pragi, kjer je umrl v pregnanstvu. Pribičevi-čevo truplo nameravajo prepeljati v Jugoslavijo. Samo še kot tednik bo izhajalo glavno glasilo JRZ »Samouprava«, V času, ko se pripravljamo na najvažnejše politične spremembe državi in so na dnevnem redu volitve itd., je sklep glavnega odbora tako velike stranke ko je JRZ, da napravi iz svojega glasila tednik sk.oroda nerazumljiv, s, b Kaj pa delavske telovadne organizacije? Kakor znano, so bile po iproglašenju diktature razpuščene tudi Delavske telovadne organizacije »Svobode«. Proti temu razpustu je bil vložen ugovor, ker v razpustitveni uredbi ta telovadna organizacija sploh ni bila imenovana, ampak jo je razpustil tedanji ljubljanski Veliki župan na svojo roko1. Pritožba ni bila •nfikoli rešena in razen tega je bila razpuščena Potem tudi matica teh telovadnih društev, delavska kulturna organizacija »Svoboda«. Do leta 1935 je bila edina telovadna organizacija tut- »•.' > • • <■ ... »Sokol Kraljevine Ju- goslavije«. Potem so v Sloveniji začeli ustanavljati Zvezo fantovskih Odsekov. ki se je ' kmalu nato razvila v izrazito telovadno organizacijo. Sedaj so tudi na Hrvatskem ustanovili »Hrvatskega Junaka«, tako, da zakon, ki dovoljuje gojenje telovadbe samo »Sokolu« sicer Še velja, vendar (Pa se ne izvaja več tako striktno. Z ozirom na to bodo mogoče tudi delavski telovadci stopili na plan, i i*ne Špekulacije s pšenico. .»Prizad« je začasno ustayil nakupovanje pšenice, kar je napotilo kmete, da ponujajo pšenico v nakup privatnim trgovcem. Dočim znaša nakupna cena, ki jo nudi »Prizad« -din 165 za 100 kg, jo kupujejo privatni trgovci po din 90 do din 100. Najbrž bodo privatni trgovci potem poskušali prodati pšenico »Prizadu«, seveda po uradno fiksirani ceni in -bodo ogromno -zaslužili. — Tudi to je vojno dobičkarstvo, proti kateremu bi kazalo nastopiti z vso odločnostjo. Občinske volitve v Zagrebu. Zagrebški list napovedujejo občinske volitve v Zagrebu konec -oktobra ali najkasneje novembra meseca Sedanji župan dr. Peičič bo v kratkem razrešen. Vojni dogodki, ki se vrše -zunaj Jugo slavije, ne morejo biti razlog, da bi se občinske volitve dalje odgajale. Velja tudi za mesta v Sloveniji. Preiskava proti poveljniku policijske straže v Zagrebu. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je poveljnik policijske straže -v Zagrebu, Boško Pavlovič, odšel' na bolovanje in da se ne bo nikoli več vrnil na svoj položaj. Proti njemu J® uvedena preiskava us Dubrovniški Jugoras je likvidiral. Jugoras v Dubrovniku je imel izredni občni zbor. Predsednik dr. Stjepan Jerkovič, zdravnik OU-ZD, je predlagal, da naj se Jugoras razpusti in članstvo vstopi v Hrs, denar pa izroči mestni občini za siromake. Predsednikov predlog je bil sprejet. Dr. Jerkovič je sicer politični popotnik. Prvotno je bil predsednik Hodže-rove stranke, pozneje je vstopil v JRZ in ustanovil Jugoras. In kdo ve, kdaj zopet presedla? Šef nemške policije je odredil združitev policije z oddelki SS. Naredba o ustanovitvi direkcije za prouča-vanje in organizacijo kmetijstva v prehranjevalne namene. Kmetijski minister dr. Čubrilo-vič je po sklepu ministrskega sveta izdal najdbo glede proučavanja in organizacije k-me-hjstva zaradi boljše prehrane. Ustanovi se di-rekcija s petimi oddelki, in sicer za statistiko, *a ljudsko in živinsko prehrano, za kmetiško lr)dustrijo, za delovno silo in za prehrano. Kor-Poracije in privatniki morajo dajati direkciji Podatke, da se v potrebi lahko prehranjuje voj-s a in prebivalstvo. Minister organizira v mi-n'strstvu poseben urad s sosvetom. Holandski tisk o vojni. Po poročilu »Avale« holandski list »De Telegraph« objavil Cia— Oek, v katerem pravi, z ozirom na mnenje ne-^aterih, da je pogrešno, ker Anglija -in Fran-j‘,a napadata dovolj silno Nemčije na Sieg-riedovi liniji, da bi s tem razbremenili Poljsko, »to stališče ni pravilno. Vojna se ne da do-1 1 z nepotrebnimi človeškimi žrtvami, ki bi SE P*1 brezsmiselno gnalo -pred -betonsko zidov-temveč z dobro premišljenimi operacijami. °in-o se ne da dobiti z mrtveci, temveč Zlv ' Ta teden povišana poštnina. Do 24. t. m- traja teden Rdečega križa. V tem tednu je lepiti na pisma in dopisnice znamke v korist Rdečega križa, vsled česar se poštnina poviša za 50 para. Vzgled nevtralne Švice. Švica je, kakor znano, proglasila nevtralnost v vojni, ki je zajela že velik del evropskega kontinenta. Ta nevtralnost pa ne ovira švicarskega čaopisja, da ne bi z vso odkritostjo obravnavalo: vprašanja krivde in- krivcev, ki so pahnili več narodov v krvavi ples, ostale pa v strašno negdtovost, ker ne vedo ne ure ne dneva, kdaj foi utegnila tudi nje zgrabiti nemila usoda. Švica smatra, da mora njeno časopisje ipisati svo-bodno o vseh vprašanjih zunanje politike, ker bi se z omejevanjem te svobode kaj lahko zgodilo, da bi zunanja propaganda, zlasti potom radia, ustvarila med prebivalstvom enostranske, docela napačne domneve. Na ta način bi se lahko pripetilo, da bi Švicarji ne videli od kod jim preti resnična nevarnost, ali pa bi jih zaslepljenost zavedla tako daleč, da bi se bali — svojih -prijateljev, namesto- svojih sovražnikov. Švicarsko časopisje ima neomejeno pravico poročanja in kritike ter izražanja svojega mišljenja, t. j. ne samo, da lahko .prinaša v&e inozemske vesti, celo take, ki so morda naperjene proti kakšnemu tujemu državnemu poglavarju, ampak tudi lastne misli o vojnih dogodkih in nadaljnjem razpletu za Evropo usodnih vprašanj iz preteklosti' in sedanjosti; Kajti nevtralnost ne pomeni, da bi :moralo' švicarsko časopisje nositi nagabčnik in mplčati iz sjrahu pred močnim sosedom, ki bi itak ne respekti-j ral njene nevtralnosti in suženjske uslažnosti, ako bi to njemu godila Edina om.ejitev, ki jo pa nepodkupljen .tisk vrši itak sa-t^, in ne,šele na posebno priporočilo ie, d-a brani načelo nevmešavanja v vojno. Švicarski; vzgled je poučen. r ’ IV- Za nafto gre. Nemčija potrebuje v vojni 20 milijonov ton nafte na leto. Sama jo pridobi 0.62 milijonov ton, iz premoga jo destilira 1 milijon ton. Naftini vrelci na Poljskem Bi ji dali največ 0.5 milijonov ton, romunski vrelci pa morejo dati sploh samo 7 milijonov ton nafte, ki pa seveda gre tudi v druge države. Nafta preko morja ne pride več v Nemčijo, V Rusiji je pa treba nafto -plačati z zlatom. VI' i rt' v * 11 li * »»tli Priprave na blokado v Nemčiji. Nemške oblasti tudi potoni radia pripravljajo prebivalstvo na težke posledice blokade, ki jo izvajata Anglija in Francija na morju. Nemške izgube v poljski vojni. Kakor poroča Reuter, je poljsko poslaništvo v Haagu objavilo, da je v teku sedanjih bojev na Poljskem Nemčija izgubila okoli 100,000 vojakov, bilo mrtvih, bilo ranjenih. Ik&ci4(Ca/ i iiiMiumur esSM— LjUBLj AJNA Samostojna obrtna zbornica bo vendarle | obrtnika nista. Zahtevajo naj za predsednika ustanovljena. Prvo načelstvo ne bo izvoljeno, I zbornice kakega obrtnika, ki se bo resnično ampak ga bo imenovalo ministrstvo. Za pred- j brigal za koristi obrtnikov, sednika se vrši boj nred uradnim kandidatom! Prememba posesti. Jugoslovanska tiskarna v g. Kavko in obrtniškim organizatorjem Ljubljani je kupila znano Činkoietovo hišo (go-bivše SLS g. Ogrinom. Obrtniki bodo prav sto- ! stilno) za din 1,600.000 in je s tem znatno razrili, če ne bodo poslušali želj gospodarskih eks- | širila svojo posest. Činkole je pa kupil prej-pertov )> L gg. Čeča in Avseneka, ki sploh jšnjo Štrajzlovo hišo z gostilno na Poljanah. MARIBOR Dobro obiskano zborovanje mariborskih delavcev in nameščencev se je vršilo včeraj v vseh prostorih Delavske zbornice. Zborovanje bi se moralo vršiti v verandi »Sokolskega doma«. Iz tehničnih razlogov (veranda je bila zasedena) so pa morali reditelji zborovalce dirigirati v prostore Delavske zbornice, ki so bili, seveda nabito polni. Zbrovanje je otvo-r.il podpredsednik K. M. O. s. Zidanšek, ki je uvodoma pozdra-vil navzoče ter podal besedo prvemu poročevalcu s. Vidoviču. S. Vidovič je v svojih kratkih in nazornih izvajanjih orisal današnji gospodarski, socijal-no-po-litični in kulturjii položaj delavcev in nameščencev, pokazal na vse nedostatke v naši socijalna zakonodaji, -nadalje bičal razmere v delavskih samoupravnih ustanovah, v katere je treba takoj razpisati volitve ter jih nato izročiti pravim gospodarjenj, to je delavcem in nameščencem. Drugi poročevalec .ie bil s. Hrovat, ki je poučno govoril o pomenu in potrebi našega strokovnega pokreta. Pokazal je na njega dosedanji razvoj ter na pota in cilje, ki so pred nami. Izvajanja obeh govornikov so navzoči zborovalci sprejeli- na znanje z velikim razumevanjem in navdušenjem. S pozivom k solidarno-sti in skupnemu delu za dobrobit delavstva je s. Zidanšek zaključil to strokovno zborovanje. L Električni tok ubil, monterja Z roko zgrabil žico, ki je bila pod nape-stjo 10.000 voltov. Elektromomer mestnega električnega iPodieD ja, Slayko Lipnik, je -pri čiščenju transformatorja zgrabil po naključju za neko žico, ki je bjla pod napetostjo 10.000 volto-v električnega toka. Nesrečni montpr se je zgrudil na mestu. Prihjteli zdravniki so.se trudili, da, bi ga obudili k življenju, pa zaman. Ponesrečeni moniter, ki je postal žrtev tez-; kega poklica.’ 6o pokopan v torek ob 5. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bencina zopet dovolj. Nekaj dni je izgledalo, da bo zmanjkalo bencinskih zalog v Mariboru. Koncem preteklega tedna pa je prišlo v Maribor zopet dovolj bencina i-n so vse črpalke bogato zdiožene, ■**- «... * • / ti i « e • * »IK.»i Kmetje koljejo živino. Vsled suše tudi v- Slovenskih goricah ni bilo skoro nobene otave in tako ljudtem primanjkuje krme za živino. Cene živini šo za-to na trgu padle, pa si kmetje pomagajo na ta način, da sami doma koljejo živino in razprodajajo meso domačinom, večinoma po 6 din kg, medtem ko dobe na sejmu za živino kvečjemu po 3 do 3.50 din zai kg. Posledica bo,, da bo pomladi živine primanjkovalo in si je kmetje tedaj za višje cene ne bodo mogli kupiti. Odhodnica socijalno čutečega mojstra. V tovarni Hutter in drug je bil te dni ob izbruhu vojne vpoklican dolgoletni obratovodja1, gosp. Elsner v vojaško službo, ker je doma iz sudetskega ozemlja bivše ČSR. O. Elsner je bil nteraval obiskati svetovno razstavo v Nevv od ustanovitve Hutterjeve tovarne obratovo-1 Yorku. Če se ta »stric iz Maribora« še ni vrnil, dja in se je kljub pripadnosti k nemškemu na-imu bo menda sedaj bolj trda predla preko rodu izvrs-tno razumel z našim delavstvom, I morja, kateremu je bil vsikdar naklonjen in razutne-joč šef. Predno je zapustil tovarno, so delavci ustavili stroje in se nenadno zbrali okrog svojega ljubljenega obratovodje, neka starejša delavka. pa se, mu ,je zahvalile za vse dobro, kar je sferi! tekom dollgih let službe vsemu delavstvu, -Odhajajoči obratovodja, g. Elsner Je bil nad tem nenavadno ginjen. Hotel je delavki odgovoriti, pa so ga namesto besed oblite solze. Dogodek je najlepši doka2, da zna tudi delavstvo ceniti in spoštovati; četudi strogega, a pravičnega in socijalno čutečega mojstra.,- ‘ Bolezen na sodišču. ‘ Znani zgodovinar in vsikdar dobrodošli predavatelj pri delavskih prosvetnih društvih, sodnik okrožnega sodišča, g. dr. Vladimir Travner, je težko obolel in se nahaja že dalj časa v bolnici, od koder odide Y kratkem na Golnik. Priljubljenemu pisatelju želimo čimprejšnjega okrevanja. — Kakor do-znavamo, se je stanje obolelega državnega to-žitelja, g. dr. Ivana Hojnika že znatno zboljšalo in je na potu okrevanja, Mariborčan obiskal Chicago, Socialistični dnevnik »Prosveta« v Chicagu z dne 25. avgusta, ki je pravkar prispel v Maribor, poroča, da je dne 23. avgusta obiskal »Prosveto« g. Mihael Mežnarič, železniški uradnik iz Maribora, ki je tamkaj obiskal svojo mater, brata in sestre v Chicagu okolici in jih že 30 let ni videl. Mežnarič se je pri tem postavil, ker navadno prihaja v staje kraje »stric iz Amerike«, zdaj pa je enkrat prišel »stric iz Slovenije« v Ameriko. Bival je tam že tri mesece ter je na- Prve pokojnine iz naslova zavarovanja delavcev za sluiaj smrti vimi vojaki. — List napoveduje dolgotrajno vojno. Romunski vojaški obvezniki, ki so se na-a*1 v Haliji, so Vrnei° v domovino. fali v Italiji, so dobili poziv, naj se takoj Z uredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje št. 21.031 z dne 17. marca 1937 je bilo določeno, da se mora zavarovanje za onemoglost, starost in smrt uveljaviti s 1. septembrom 1937. Od dne 1. septembra 1937 je Okrožni urad za zavarovanje delavcev začel predpisovati prispevke za onemoglost, starost in smrt in od tega dne so začele teči tudi pravice zavaro vancem in njihovim svojcem po dbločilih zakona o zavarovanju delavcev in uredbi -o tem zavarovanju. Dve let} je torej preteklo, ko se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt že izvaja. Od tedaj so zavarovanci, ki so bi'i ves čas nepretrgoma zavarovani, pridobili zase in za svojo družino že sledeče pravice: Dne 17. avgusta 1938 je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne se že vračunava čas vojne službe in bolezni v prispevne tedne in sicer z onim mezdnim razredom, v katerega e bil zavarovanec uvrščen pred nastopom vojaške službe in pred obolelostjo in sicer največ na osnovi K največje zavarovane mezde. Dne 2. avgusta 1939 je preteklo 100 tednov in od tega dne lahko oni zavarovanci prosto-vo’jno nadaljujejo zavarovanje, za katere je iz kakršnihkoli razlogov prenehala zavarovalna obveznost. Z 2. avgustom 1939 so pridobljene pravice za rente in podpore za iprimer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja in sicer: 1. Do pogrebnine, če nimajo do nje pravice iz bolezenskega zavarovanja. Pogrebnina zna-še za zavarovanca 30 kratno zadnjo zavarovalno mezdo. Za onega, ki dobiva nezgodno rento, pa bi smrt ne bila posledica nezgode, pa znaša pogrebnina 30 odstotkov njegove rente. 2. Do rente za otroka in to za vsakega zakonskega ali nezakonskega, ali pred onemog- LAŠKO Kako se godi starim in onemoglim občanom. V Laškem pod »Starim gradom« biva ostarel in težko bolan občan Droško Jernej, ki nima i nikakih dohodkov in nobene podpore, da bi se , lahko preživljal in zdravil. Ima sicer skromno lostjo zakonito usvojenega otroka. Otroške kočo in nekaj zemlje okrog lije, toda s tem se rente znašajo K zavarovančeve pravice do nikakor ne more preživljati. Dokler je bil rente in tečejo, dokler otrok ne izpolni 16. le-' z.drav , je bil v občinski službi za cestnega ta starosti. Po dopolnitvi 16. leta otrokom ni «* !>“ ““gajni, ^ več mogoče podaljšati rent. 3. Podpore vdovi in sicer rento za tri leta, ki znaša % moževe pravice do rente. Z po- obljubljali zaščita novno omožitvijo renta preneha. Vdovec, ki sam nima pravice do večje rente, ima samo se je lahko zdravil. Sedaj leži že več mesecev težko bolan in mu občina do danes še ni dala niti dinarja podpore. Pri volitvah je bilo pa vse jako socialno čuteče, vsakemu siromaku so Še o cenah mesa v Laškem. V časopisju či- tamo večkrat o cenah mesa po drugih mestih , , . , , , . j in okrajih. V Ptuju prodajajo mesarji govedino takrat pravmo do te podpore, ako ne more . po di,n, 8 kg< te,ečja prsa pQ djn g> j|( zaslužiti niti tretjino onega, kar zaslužijo zdra- končno pečenko po din 10 itd. Slične cene ima-ve osebe iste vrste in podobne izobrazbe v io tudi v Mariboru, Zagrebu, Kranju ni drugod, istem kraju in če ga je umrla žena vzdrževala. ,srez,ih_ določila uradne cene Vse otroške in vdovske rente ne morejo presegati zneska, do katerega bi imel pravico u-mjrli zavarovanec sam. 4. Do podpore za roditelja ali deda in babico, če so onemogli in ne uživajo večje pomoči in če je zavarovanec zanje skrbel in sicer največ za tri leta po smrti zavarovanca in če z otroškimi in vdovsko rento ni izčrpan naj-višji po zakonu določen znesek. Če pa ni roditeljev ali deda in babice, se sme ta podpora podeliti največ za tri leta vnu-čadi ali bratom in sestram pod 16. letom, če je zanje pretežno skrbel umrli zavarovanec. Do vseh teh dajatev imajo pravico zavaro-vapci in njihovi svojci, če so bili nepretrgoma zavarovani od 1. septembra 1937, ostali pa i onim dnem, ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, ozjroma 100 tednov zavarovanja. Okrožni urad opozarja članstvo na te pravice, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po enem letu od nastopa zavarovalnega slučaja. pristojna sreska načelstva, n. pr. v Krškem. Isto želimo tudi prebivalci naše občine, da tudi sresko načelstvo v Laškem izda naredbo o enakih mesnih cenah. V dokaz upravičene želje navajamo nastopen primer iz našega mesta. Gostilničarka ga. R. hodi. po meso stalno v Celje radi nižjih cen in ji pride kljub voznhii v Celje meso še za din 20 ceneje, kot pa, ako bi ga kupila v Laškem. V znak protesta proti visokim cenam v Laškem kupuje meso pri celjskih mesarjih. Naši mesarji, izmed katerih je eden že milijonar brez otrok, pa prodajajo govedino še vedno ,po 12 din kg, Čeprav so v našem mestu večinoma sami skromni državni nameščenci, rudarji, tekstilci in obrtniki. Argentlnija bo Angliji in Franciji dobavljala živila. Argentinija se je obvezala, da bo dobavljala Angliji 170.000 ton, Franciji pa 30.000 ton mesa na leto. jktauska Politika* ne doliva Mlenik $u6ue*tu{, zato fto-tsavMf naeoinino tako{! Zadnje vesti Poljska vlada v Bukarešti Napredovanje ruskih Set Ruske čete so napredovale v obmejnem pasu okrog 20 do 40 km na poljsko ozemlje. Stališče Angllfe in Francije bo objavljeno, čim bosta obe vladi ugotovili nadaljne namene Sovjetske Rusije. V Bukarešto je prispela poljska vlada s Sladkovskim na čelu, z njo pa tudi predsednik republike Moscicki. Del poljskega generalnega štaba in maršal Rydz-Smigly je prispel v Černo-vice na Romunsko. Poljski poslanik bo odpotoval iz Moskve. Premog iz Bclgarije je pričela dobavljati naša država. Težka avtomobPska nesreča se je zgodila pri Bohinjski Bistrici. Taksi se je zvrnil na mostu v Savo. Prizadeta je družina Ravnikova z Jesenic, ker je utonila mati in dva otroka. \l Hrvatski bo demokratična uprava »Hrvatski dnevnik« od petka izvaja znak, da se bo v Hrvatski upravljalo v političnem uvodniku: na demokratski način. To pa bo ob- »Sporazum ne predvideva samo pre- enem merilo, na katero pot mora kre-nosa izvršne oblasti, ampak tudi uved- niti vsa državna politika. Ne samo pre-bo parlamentarnega življenja v Hrvat- bivalci banovine Hrvatske, marveč vsi ski, torej volitve za hrvatski Sabor in j državljani pričakujejo rezultate novega njegovo zakonodajno delovanje. — j političnega kurza.« Osnova volilnega zakona za hrvatski Tudi slovensko socialistično delav-sabor je že izdelana. Ta osnova je po- stvo! polnoma demokratična in je obenem' Premirje na meji MandZukua Sovjetska Rusija in Japonska, ki je za- sovjetska in japonska vlada. Do do-ščitnica M.andžukua, sta le pobotali. | končne določitve meje ostanejo čete Na meji Zunanje Mongolije, ki je pod | obeh držav v položajih, ki so jih za- zaščito Sovjetske Rusije in državo Mandžukuo, so bili že nekaj let spori na dnevnem redu. Ti spori so se stopnjevali do krvavih bitk, ki so se zadnji čas vodile pretežno na ozemlju Man-džukua. Sedaj je prišlo do sklenitve premirja na tem ozemlju, ki sta ga dogovorili vzele doslej. Ruski listi so zadovoljni s sklenjenim premirjem, pravijo pa, da je še več spornih vprašanj med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, ki jih bo treba urediti, predno bo napetost, ki je vladala med obema državama, ponehala. Nenapadalni pakt Rusije z Japonske? Nemški listi so mnenja, da bo v kratkem prišlo do sklenitve nenapadalnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Sklenitev tega pakta bi imela za posledico nevmešavanje Sovjetske Rusije na Kitajskem in prepustitev proste roke Japoncem v vojni proti Kitajcem. Tisk nekaterih inozemskih držav trdi, da se kljub pripravljenosti Moskve, da se sporazume z Japonci, japonska vlada nagiba k sporazumu z Anglijo in Francijo, ker si od te strani obeta še mnogo Več Qi II *'.• !' i* «, • t. Ul it > Rusko-turškl pakt glede Črnega morja in Dardanel. Po italijanskih vesteh se pripravlja sklenitev novega rusko-turškega pakta, ki naj zajamči nedotakljivost Dardanel in Črnega morja. Vojna na morju Angleška poročila povdarjajo, da je bilo zadnje dni uničenih več nemških podmornic. Reuter poroča, da so nemške podmornice potopile doslej 30 ladij s 190.000 tonami in sestrelili dve vojni letali z ladje »Royal«. Bolgarija za mir in nevtralnost. Bolgarska vlada je objavila, da bo Bolgarija z ozirom na mednarodni položaj nadaljevala politiko miru in ostala nevtralna. 20.000 vojakov bo zaenkrat poslala avstralska vlada na evropska bojišča. Vpisovanje doibrovoljcev se je ‘pričelo in so 'baje uradi nabito polni. Ta takozvani ekspedicijski zbor bo sestavljen v teku enega tedna in takoj odposlan v Evropo. Za novega ruskega poslanika v Tokiu je bil imenovan dosedanji odpravnik poslov Sme-‘ tanin. Premirje med Židi in Arabci. Z ozirom na izbruh vojne med Nemčijo in Poljsko ter Anglijo in Francijo, so Arabci v Palestini ustavili vse teroristične akcije proti Židom, ki so prav-tako z veseljem sprejeli premirje za čas vojne dobe. Palestina bo zvesto podpirala Anglijo v tej vojni. "- u>*H »> \i»L 309 milijonov sadik tobaka hočejo saditi v Hercegovin' in Dalmaciji, namesto sedanjih 170 milijonov. Razen tega hočejo, da se ta tobak plača po din 10 do 60 za k«. Doslej se je tri četrtine tobačnega pridelka v Hercegovini in Dalmaciji plačalo poi din 2.50 do največ dim 10 za kg. »Sokol« ob dvorano v Sisku. Mestno1 poglavarstvo v Sisku je zahtevalo od »Sokola«, da v 48 urah Izprazni1 dvorano, ki je bila nekoč lasat »Hrvatskega Sokola«, naselili »Hrvatski Junaki«. Kakšno škodo delajo poplave? Reka Morava (v Srbiji) s pritoki po,plavi vsako leto preko 22.000 lrektarjev plodne zemlje. Skoda, ki povzroči ta poplava znaša preko 24 milijonov dinarjev. V zasedenem poljskem ozemlju je nemška vlada odredila, da bo do nadaljnega ostal v prometu kot plačilno sredstvo poleg marke poljski zlot, vreden 10 pfenigov. Da se prepreči izigravanje. Nemške oblasti so sklenile zmanjšati dobave življenjskih potrebščin za restavracije in( hotele za 25 do 30 odstotkov, da se v bodoče prepreči, da bi restavracije in hoteli oddaiali hrano domačinom, ki so si na ta način prihranili življenjske potrebščine, katere so prejeli na nakaznice v govlnah. ICaticeU sodcužic Ustreljena, ker sta se branila prijeti za orožje. V Nemčiji so ustrelili nekega Avgusta VVitt-nerja in nekega Mjillerja, ki sta se branila prijeti za orožje in iti na bojišče. NVittner je bil raziskovalec sv. pisma. Letošnja žetev pšenice v Franciji znaša 98 milijonov stotov- Za setev se je porabilo 10 milijonov kvintalov, za zameno 14 milijonov kvintalov, 3 milijone kvintalov pa za potrošnjo. 71 milijonov kvintalov pšenice kmetje prodajo in dobe za njo 14,58 milijard frankov aili 205,4 franka za kvintal. Poštne pošiljke iz Švice in Holandije, ki gredo v severne državo preg!ediii°io v Nemčiji, vsled česar sta tako Švica, kot Holandska protestirali v Berliniu. Holandske straže ustrelile nemškega ogleduha. Na holandski meji je nek Nemec fotografiral utrdbe. Holandska straža je streljala in do-tičnika ubila. Holandska meja proti Nemčiji je popolnoma zaprta. V Angllli se še ni pričel šolski pouk, ker hočejo poprej v vsaki šob zgraditi zaklonišča v zaščito pred napadi iz zraka. Zaklonišča za otroke bodo moderno in higijenično urejena, z električno razsvetljavo. 20.090 pilotov so pričeli te dni na novo vež-bati v angleški1 letalski armadi. V angleških pristaniščih se nahaja 170 helgii-skih in nizozemskih trgovinskih ladij, ki bodo po odredbi Anglije pregledane. Belgijski p-rnik »Alex van Obstal« se je v bližini Weymoutha potepih Parnik je bodisi naletel na mino, ali pa je bil torpediran. 400 človeških žrtev je zahtevala eksplozija v LnnT'»"K mine na francoski ladji »Pluton« v Casablanci. Ob eksplodiraniu drugih min, ki ,so se nahajale na (atiji, se je ladja takoj potopila. Litvansko prestolnico Ka»nus sn začeli iz , rraznjevati. Mesto so morali zapustiti vsi otročiči in civilisti, ki niso neobhodno potrebni. Strahote vojne na Kitalskem. Ameriški vola-ški ataše v Tokiju ceni dosedanje japonske izgube na Kitajskem na AVl.oon mrtvih in bOb.odb ranjenih, dočim imajo Kitaici 690.090 mrtvih in najmanj 900.000 ranjenih. 40 milijonov Kitajcev pa ie pregnanih z doma. Kje se nahaja »Bremen«? ?e vedno, ni znam, kje se nahaja najveČii nemški nrekooceanskf parnik Bremen«, ki je rb izbruhu vojne odplul iz Amerike. Domneva se, da ie »Bremen« zamenjala nemško zastavo za italijansko in skušala na ta način d-iseči kako italijansko luko, drugi Pa zo-net *rde. da se je zatekla v neko rusko luko v1 Severnem ledenem morju. Šola, otrok, starši. V septembru smo, v mesecu, ko poseže v družine šolsko življenje in priklene nase naše najmlajše. Hudo je otroku, ko vstopi v šolo, ko se ga oklene prva življenjska dolžnost. — Prej je bil ves svet! njegov, prej ni bilo določnega merila za čas, sedaj pa poseže v lepe dni kar naenkrat rezki glas šolskega zvonca, ki usmerja odslej neusmiljeno vse otrokove korake. Hudo je pa tudi staršem, saj dandanes je tako, da so starši učencev obenem tudi sami učenci, dandanes je šola takšna, da ie sloni polovica na ramenih staršev. Prej se je večina staršev kaj malo brigala za šolo, z njo so otroci sami opravili, kakor so pač vedeli in znali. Sedaj se je pa ustroj šole že popolnoma spremenil na škodo staršev. Šola zahteva dandanes toliko od otrok, da opravijo v šoli komaj za silo razlago in izpraševanje, pa še tu sloni glavna teža pouka doma. Za spoznavanje otroške duše, za vzgajanje, za ljubezen in mir ne preostane časa v šoli, zlasti ne v hladnem, brezdušnem ozračju srednje šole. — Krivde na tem ne nosijo samo učitelji in profesorji, dasi jim jo starši najraje pripišejo. — Res je, da so šolniki tudi samo ljudje, da jo med njimi žal premnogo krivih učenikov, ki mučijo otroke s svojim neznanjem in nerodnim podajanjem snovi in ki tudi v nobenem drugem oziru ne spadajo na lepi vrt otroških duš. A to so k sreči le posamezniki, izjeme, ki so vedno bile in vedno bodo. Krivda, da smo s šolo tako do dna nezadovoljni, leži vse kje drugje, ' < * • - < i1 la -* Dokler je stvar taka, je naloga staršev, izpopolnjevati šolo, - • ' * h ! Predvsem se morajo starši uživeti v otroka, odvreči morajo napačno mnenje, da je šo’a otroku zabava in lepa pravljica, spoznati morajo končno, da je šola za otroka hudo resna zadeva, pri kateri rabi pomoči in opore. Glavno in najvažnejše, (kar lahko starši nudijo svoji deci, je mir in Iljubezen doma, kajti le deca, ki ni doma v vednem razburjenju, izpostavljena neprestanemu beganju in zbadanju, bo prinesla v šolo dovoli trdne živce, ki jih tam tolikanj rabi. — In če se mladina vrne iz šole domov vsa nemirna v razsulu, je spet naloga staršev, sprejeti otroke z dobroto in mirom', nuditi jim varno zavetje, kjer bodo zacelile vse šolske rane. Zlasti morajo stati starši ob otroku z vso podporo takrat, če se jim bo zdelo, da se otrok le ne more pravično' povzpeti, čeprav se potirudi in uči, čeprav vse žrtvuje šolski dolžnosti. Otroku, ki ga usoda že v šoli ne pelje po uglajenih potih, je tembolj potrebna razumevajoča ljubezen in podpora staršev. Češpljeva pogača. Letos, ko je toliko češpelj, ne pozabimo, da jih lahko s pridom uporabimo pri kuhanju. — Češpljeve cmoke itak povSod poznajo in cenijo, tudi češpljev zvitek (štrudel) ni neznan. Ob priliki pa napravimo s češpljami še kaj drugega, morda češpljevo juho, češpljevo kašo, češpljev riž itd. V nedeljo pa napravimo družini za priboljšek češpljevo pogačo: Mešaj 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja in tri rumenjake tako dolgo, da se speni, nato dodaj 40 dkg ostre moke in malo soli. S potrebnim mlekom ali vodo vtepi vse skupaj v testo, ki mora biti tako gosto kakor za praženec (šmaren). Ko je testo gladko, vmešaj 'A zavitka pecivnega praška in 3 beljake, ki si jih vtepla s 5 dkg sladkorja v trd sneg. (To dvoje primešaš tik preden daš v pecivo.) Testo vlij na namazan pekač, ipovrhu naloži polovice češpelj drugo poleg druge in speci v vroči pečici. Gobe za zimo. Najcenejše in najbolj znano sredstvo za ohranjevanje gob ie sušenje, ki je itak znano vsaki gospodinji. Za sušenje so najprimernejši určki, dobre so pa tudi druge boljše gobe, ki pa morajo biti trde in ne smejo biti stare ali črvive. Gobe samo osnažimo in jih nič ne operemo, nato jih pa razrežemo. Rezine položimo na desko in jih sušimo na soncu, ne pa v pečici. Kdor nima prostora, si lahko pomaga tako, da naniza rezine na nitko in obesi na sončno okno. Ko so gobe suhe, jih hranimo na zelo suhem, temnem prostoru. Splošno znano je tudi vlaganje gob v kisu. Za to so najboljši jurčki, zelo dobre so pa tudi mlade sivke (sne-ženke). Male gobice osnažimo in jih sproti devamo v mrzlo vodo, da ne potemne. Nato zavremo kis za vlaganje, ki smo ga primerno solili in dodali nekaj dišečih klinčkov in nekaj zrnc celega popra. V vreli kis vržemo gobice in pustimo vreti 3 minute. Gobice pustimo v kisu .ohladiti, nato jih poberemo z leseno žlico iz kisa in vložimo prav na tesno v kozarce. Kis znova prekuhamo in zalijemo z njim gobice, nato pa kozarce zavežemo s pergamentnim papirjem. — Gobe lahko tudi vložimo v sol. Gobe osnažimo, ne da bi jih oprali in razrežemo na listke. V kozarec damo plast soli, nato plast gobovih rezin, nato spet sol itd. Zadnjo plast tvori sol. Take gobe lahko porabimo le za juhe in omake, ki jih pa potem seveda ne smemo soliti. — Kdor vloži gobe v kisu in ima le navadne kozarce, mora uporabiti le posebni kis za vlaganje, ki se dobi v vseh večjih trgovinah, ker se v navadnem kisu gobe ne drže. Kdor pa ima patentne kozarce, da lahko potem še kuha gobice v so c ari, pa lahko vzame tudi običajni vinski kis. Kdor ima patentne kozarce, lahko tudi vloži gobice v surovem maslu. Na ta način so gobe najbolj okusne. Gobe osnažimo, male pustimo cele, velike razrežemo. Razpustiš surovo maslo, kateremu dodaš malo soli, kumine, popra in citronovega soka '(da ostanejo gobice bele). V tem dušiš gobe do mehkega, nato pa vložiš vse skupaj v kozarce, ki jih steriliziraš 20 minut pri 90—95° C. Ko je vse ohlajeno, pa moraš patentne kozarce preizkusiti, če so se dobro zaprli, če ne, jih moraš še enkrat v sopari prekuhati. Delavski pravni svetovalec Amnestija (Maribor) Vprašanje: Ali in kako daleč sega splošna amnestija z dne 5. septembra t. 1. na kazni, izrečene po zakonu o zaščiti javne ‘varnosti in reda v državi, ki so bile izrečene že leta 1932. Kazen sem že prestal. Pred obsodbo po navedenem zakonu sem bil v državni službi pri železnici. Morem po gorinii splošni amnestiji zopet, prositi za državno službo? Odgovor: Navedena amnestija z dne 5. sept. t. 1. je- splošna amnestija, t. j. velja za. vse, ki so bili kaznovani po v amnestiji navedenih kazenskih določilih. Pod II. te amnestije velja splošna amnestija tudi za kaznjiva dejanja iz členov 3, 4, 5, 6, 18, 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta amnestija pa zadene le one, ki so storili navedeno kaz-njivo dejanje do vštetega dne te amnestije, bodisi da se je radi njih postopek že začel, ali da se še ni začel bodisi da je predmetna sodba že izrečena. Torej ta amnestija zadene le^ one, ki izrečene kazni po zakonu o zaščiti države še niso prestali. Vsi oni, ki so pa bili po navedenih členih zakona o zaščiti države obsojeni in so že izrečeno kazen prestali, jim preostaja le možnost do rehabilitacije. Za rehabilitacijo1 se smeje potegovati oni, katerim je bila kazen odpuščena ali zastarana ali pa da so jo že prestali. V to svrho ie treba na sodišču vložiti prošnjo. Prositi smejo oni, pri katerih je že preteklo 5 let od prestane kazni, ki so bili šele prvič obsojeni in ki so se v tem času vedli dobro ter so eventuelnim poškodovancem po možnosti povrnili škodo, povzročeno s svojim dejanjem. Če dosežete rehabilitacijo, se s tem izbriše predmetna obsodba, povrnejo yse pravice ter imate pravico kot neoporečen državljan prositi za zopetni sprejem v državno službo. Za zadetek tole Potrebno obleko, obutev, perilo nahrbtnike, aktovke, telovadne potrebščine itd. nudi najugodneje Jokal) Lah, Maribor Glavni trg štev. 2 m LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag.pom. blagajna znani domača zavarovalna usta-nova v Dravski banovini, ki rlodonosno deluje te od leta 927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 mllljouov din na pogrebninah In doti. Zavaruje sa pogrebnino zdrava osebe obeh spolov od 17. do 70. leta da največ din 10.000’— In ■a doto mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovr-lenem 21. leto. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA tr- Splošno konzumno druSluo POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. s. z o. z. • Prodata svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Lian zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža — Pristopajte k zadrugi ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! la konzorcij Izdala in ar e M e 'Adoll Jelen v Maribora. - Tiska Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltel) Viktor Eri en v Mariboru.