Posamezni izvod 80 g ročev, mesečna naročnina 1 Šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE IZ VSEBINE* CELOVŠKA MD — AVSTRIJSKA PO> LITIKA GORIŠKI SLOVENCI ZA LJUDSKO FRONTO AVSTRIJSKI KMETJE ZA AGRARNO REFORMO LETALSTVO V NOVI JUGOSLAVIJI PROSLAVA STOLETNICE MARČNE REVOLUCIJE NA MADŽARSKEM letnik iii. CELOVEC, V SOBOTO 20. III. 1048 ŠTEV. 15 (108) Zahtevamo preklic Slovenska prosvetna zveza je poslala dne 18. 8. 1948 varnostni direkciji za Koroško sledeči protest: Slovenska prosvetna zveza smatra izjavo varnostne direkcije, kakor je bila objavljena dne 13. marca 1948 v celovškem dnevnem časoplsiu kot tudi pl«mo štev. 3779/SD/48/G od" 15. marca 1918, v katerem varnostna direkcija izjavlja, da občni zbor Slovenske prosvetne zveže dne 12. 3. 1948 ni bi! sklican v smislu društvenih pravil in da varnostna direkcija ne bo priznala novoizvoljenega odbora, za neosnovano in jo zavrača ž najostrejšim protestom. a) Trditev v pismu varnostne direkcije, da občni zbor ni sklical bivši predsednik dr. Tischler, ne odgovarja dejstvu. Na seji odbora Slovenske prosvetne zveze dne 8. 3. 1948 je bilo sklenjeno, da se bo vršil občni zbor dno 12. 3. 1948. S sklepom sejo se je strinjal tudi bivši predsednik dr. Joško Tischler in naročil, da se občni zbor skliče na imenovani dan. b) Rok 14 dni za sklicanje občnega zbora je predviden zaradi tega., da se nudi članom kulturnih društev možnost pravočasne obvestitve o občnem zboru. Temu pa je bilo popolnoma zadoščeno, kar je razvidno iz udeležbe: Razen dveh delegatov so bita vsa kulturna društva zastopana na občnem zboru. Vsi delegati so uvideli tehnično potrebo, da se vrši občni zbor dne 12. 3. 1948 in so to tojdi pred občnim zborom soglasno sklenili. S tem je popolnoma jasno, da je bil sklican občni zbor v smislu in duhu neupravičene izjave varnostne direkcije statutov Slovenske prosvetne zveze in da je bil s tem tudi skleočen in imel vso pravico, izvoliti nov odbor. Z vso odločnostjo ugotavljamo, da je Slovenska prosvetna zveza organizacija koroških Slovencev, ne pa varnostne direkcije v Celovcu. Pravico in dolžnost, govoriti v imenu članov in ščititi njihove interese ima edino in samo občni zbor. On je najvišji forum Slovenske prosvetne zveze in ima samoumevno v prvi vrsti sam . pravico, ščititi pravice članov in urejevati interne zadeve kot izvolitev odbora itd., ne pa varnostna direkcija. Neupravičeno izjavo varnostne direkcije v zvezi z občnim zborom Slovenske prosvetne zveze smatramo kot napad na demokratične pravice Slovenske prosvetne zveze, kot vmešavanje varnostne direkcije v notranje zadeve Slovensko prosvetne zveze in kot vsiljevanje njene voljo organizacijam Slovenske prosvetne zveze. Mnogi znaki govorijo o tem, da odraža izjava varnostne direkcije ob priliki občnega zbora Slovenske prosvetne zveze principielno sovražno stališče do kulturnega udejstvovanja koroških Slovencev. Novi odbor se zaveda odgovornosti, katero mu ie dat s soglasno izvolitvijo občni zbor Slovenske prosvetne zveze in izjavlja, da bo z vsemi močmi ščitil kulturne pravice koroških Slovencev in se boril proti vsakemu kratenju teh pravic. Odbor zahteva v imenu članov Slovenske prosvetne zveze preklic neupravičene iziave varnostne direkcije in takojšnjo priznanje novoivoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze. Češkoslovaška na novi poti Sredi marca je bila v Pragi prva seja ustavodajne narodne skupščine po sestavi nove vlade, na kateri je predsednik vlade Gottwald govoril o delovnem načrtu nove vlade. Predsednik Gottwald se je uvodoma v svojem govoru dotaknil izdajalske vloge češkoslavške bur/oazije v dobi pred Hitlerjevsko okupacijo Češkoslovaške in ugotovil, da jo češkoslovaško delov- Maršal SoVo ovski o n zmetali v zapadli Nemčiji Kakor poroča Tanjug, so na nedavni seji zavezniškega nadzorstvenega sveta Za Nemčijo v Berlinu razpravljali o naslednji pismeni izjavi maršala Sokolov-skega glede na prepoved demokratične delavnosti v zahodni Nemčiji. »V Ameriški, britanski in francoski ceni je delovanje enotne socialistične stranke Nemčije v nasprotju s sklepi Potsdamske konference in nadzorstvenega sveta o demokratizaciji Nemčije prepovedano, komunistično partijo pa Preganjajo. Za demokratične organizacije delovnih ljudi v zahodnih conah je Ustvarjen poseben režim. Iz Porurja so bili izgnani ne samo pristaši enotne socialistične stranke, ampak tudi antifašisti — člani zveze preganjancev nacističnega režima. V zahodnih conah so Prepovedani listi komunistične partije, dela Manca, Engelsa in Lenina so vze-Ja iz prodaje in uničena. Prepovedujejo *n uničujejo brošure, v katerih se zahtevajo vzpostavitev enotnosti -Nemčije, demilitarizacija in demokratizacija. Prav tako je v zahodnih conah prepovedano delovanje narodnega kongresa. *a enotnost in pravičen mir. Vsakdo, ki le za enotnost Nemčije, je izpostavljen Preganjanju. V francoski coni Nemčije ®e vodi politika podpiranja protidemokratičnih in napadalnih sil; protidemokratične in militaristične organizacije svobodno razvijajo svojo delavnost. Dovoljene so razno zveze delodajalcev, ki so tvorilo pod Hitlerjevim režimom sestavni del rasističnega državnega mehanizma in fašističnega militari-stičnega gospodstva. Hkrati izdajajo arigl o ameriška zasedbena oblastva velikanske vsote za vzdrževanje raznih »od- °i-ov« in »skupin«, v katerih so zbrane vsebnosti, ki so se aktivno borile v vr- stah hitlerjevskih čet proti Združenim narodom. Tak položaj v biconiji in francoski coni je resna ovira za demokratizacijo Nemčije; zato naj se razveljavijo odredbe o prepovedi delovanja enotne socialistične stranke, narodnega kongresa za enotnost in pravičen mir, kulturne zveze o sirjenju demokratičnega tiska. Prepovedo naj se vse fašistične organizaei-t je, zveze, odbori in druga združevanja, katerih delovanje je v nasprotju s smotri okupacije, ki jih določajo potsdamski sklepi.« Maršal Sokolovski ie nato naglasil, da v zahodnih conah zapirajo in preganjajo resnične demokrate, medtem ko uživajo vojni zločinci zaščito okupacijski obla-stev. Primerjajoč položaj pod Hitlerjem s sedanjim stanjem v zahodnih conah, je maršal Sokolovski naglasil, da je pohod proti demokratičnim silam v zapad-nih conah Nemčijo prav tako obsojen na propast kakor Hitlerjev režim. Maršal Sokolovski je nato prešel na vprašanje Marshallovega načrta in je dejal: General Robertson ne vpraštfje delovnih ljudi Nemčije, ali je Marshellov načrt sprejemljiv, marveč oue, ki so mu najbližii, t. j. predstavnike mononolov in dovčerajšnje in današnje nemške imperialiste, ki so seveda za Marshallov načrt. Ta načrt namerava zasužnjiti delavski razred in ustanoviti imperialistični zahodni blok, v katerega bi naj bil pritegnjen tudi zahodni del Nemčije, ter ga izkoristiti kot orodje za nov napadi Ce gledamo stvari s tega stališča, je popolnoma jasno zakaj ščitijo vojne zločince. Ne sprehajajo se samo svobodno po zapadnih conah, temveč zavzemajo tudi vodilne položaje in so vključeni v Marshallov načrt. t no ljudstvo že takrat spoznalo, da je češka in slovaška gospoda nezanes jiva in izdajalska. Zato češkoslovaško ljudstvo po izgonu Nemcev in osvoboditv svoje države ni več dovolilo, da bi se obnovile predmonakovske reakcionarne stranke, ki so bile direktno politično orodje češke in slovaške veleburžoazije. Ustvarili smo vlado Ljudske fronte kot izvršni organ zveze delavcev, kmetov, obrtnikov in inteligence. V novi — ljudsko demokratični republiki smo pričeli dejansko uresničevati načela, da je l judstvo vir vse moči. Podržavljenje pa tedaj še ni bilo povsem izvedeno. Kapitalisti so lahko še nadalje kopičili dobičke, razen tega so obdržali bivši oblastniki vse državljanske pravice, ki so jih silno izrabljali. Ščitili in oproščali so izdajalce in kola boracioniste, vtihotapljali so svoje agente v zakonite politične stranke in množične organizacije, na njihove vodilne položaje pa postavili svoje ljudi ter s tem izpreminjali te stranke in organizacije v sredstvo reakcije. Rezultat takega razvoja je bil, da je bila Izgnana skozi vrata, februarja 1948 pa smo opaziti, da se je vrnita skozi okno.Takšno je bilo gospodarsko, razredno in politično ozadje februarske vladne krize. Reakcija je sklenila zadati ljudsko demokratičnemu gibanju odločilen udarec. Direkten namen reakcije je b i sprememba odnosa sil v vladi in v vsej državi še pred volitvami, ker se je bala poraza pri volitvah. Reakcija je hotela odpraviti ljudsko demokratično gibanja ter odvzem vsega, kar je dala ljudstvu narodna revolucija in osvoboditev. Toda ljudstvo je spregledalo vse skrite namene in smotre še preden je reakcija postavila vse na eno. karto ter povzročila vladno krizo. Ljudstvo je uvidelo za kaj vse gre in je položilo v teh kritičnih dneh nov izpit politične zrelosti. Gottwald je izrazil delovnemu ljudstvu in njegovim političnim predstavnikom svoje občudovanje in hvaležnost za njihov odločen nastop med krizo in nato dejal: Zaradi preveč odkritega in predrznega nastopa kontrarevolucije ter zaradi pripravljenosti in budnost ljudstva in njegove vodilne stranke —■ komunistične partije, jo bila v kali zadušena protirevolucionarna zarota reakcije. GottwaId je prečital nato program nove vlade, ki predvideva uresničitev vseh tistih najvažnejših delov vladnega programa iz julija 1945, ki še niso bili uresničeni, uresničenje zahtev vsedržavnega kongresa tovarniških svetov in sindikalnih organizacij ter zahtev kongresa kmečkih komisij. Vlada bo uresničila tudi vse zahteve, ki se postavljajo pred njo po zadušitvi protivladne rekcionar-ne zarote v februarju 1948. Gottwald jo zaključil svoj govor z besedami: »Sestavni deli prerojene Ljudske fronte so lahko samo prerojene politične stranke in nestrankarske organizacije, iz katerih morajo biti brezpogojno odstranjeni vsi agenti reakcije. Vlada se obvezuje pred vsem svetom, da bo to izvedla. To čiščenje javnega življenja že izvajajo akcijski odbori Ljudske fronte, vlada pa bo skupno z osrednjimi akcijskimi odbori pazila, da se bo čiščenje točno izvajalo in da ne bo ostalo na pol pota.« Govor predsednika Gottwalda je pogosto prekinilo navdušeno ploskanje navzočih poslancev. Nato je sledila razprava o programu nove vlade. Prvi ie govoril generalni tajnik KP ČSR Rudolf Slansky, ki ie v imenu poslaniškega kluba Komunistične partije izjavil, da se povsem strinja s programom nove vlade. Slansky je ugotovil, da je domača re-(Nadaljevanje na 2. strani.) Znamenja krize v Ameriki Kot poročijo razni ameriški listi, so bila v Združenih državah Amerike številna industrijska podjetja prisiljena, da so pričela zmanjševati proizvodnjo in odpuščati na tisoče delavcev. Tendenca zmanjšanja proizvodnje zavzema vedno večje število ameriških industrijskih podjetij in jasno dokazuje, da se približuje v Združenih državah neizogibno gospodarska kriza velikega obsega. Ameriški listi poročajo, da so naročila pri industrijskih podjetjih v stalnem vpadanju, kar je prisililo podjetnike številnih industrijskih obratov, da so opustili načrte o razširjenju tovarniških obratov. Zmanjšanje proizvajalnih načrtov številnih panog ameriške industrije ima za posledico, da kapitalisti odpuščajo od dela vedno več delavstva, tako da število brezposelnih dnevno skokoma narašča. Vendar ameriško delavstvo ne prenaša molče krivic in pomanjkanja, kateremu je izpostavljeno. V Zedinjenih državah zavzema množično gibanje ameri- škega delavstva za izboljšanje življen-skih pogojev vedno širši obseg. Kljub reakcionarnim zakonom, ki prepovedujejo delavcem pravico stavkanja kot sredstva, za dosego ugoditve njihovih zahtev, je stopilo pred nekaj dnevi 500 tisoč delavcev ameriških premogovnikov v stavko, da bi na ta način podprli zahtevo svojih sindikalnih organizacij po priznanju upravičenih zahtev za dovolitev upokoieniške rente v višini 100 dolarjev mesečno. Ravnotako so pričeli stavkati pred nekaj dnevi delavci ameriških tovarn za mesno konzerve v Chikagu, da hi na ta način izsilili zvišanje mezd in plač. Pred pričetkom stavke je poskušal prezident Truman vplivati na 100.090 delavcev tovarn za mesne konzerve, da bi ostali pri delu in počakali na rezultat pogajanj s podjetniki, ki jih je predlagal. Delavstvo pa ni bilo več voljno, pustiti se še naprej zadrževati, ter je enotno sledite stavkovni paroli svojih sindikatov. Pod pritiskom zemljiške gospode V zmoti je če bi kdo mislil, da jo sto let po marčni revoluciji fevdalni sistem izkoriščanja že dokončno propadel. Pri nas na Slovenskem Koroškem se se vedno Šopiri zemljiška gospoda, ki živi na račun žuljev našega kmečkega In gozdnega delavca hi ki si prizadeva, da bi ji ponovno tlačani!. V tem pravcu se v Podjuni predvsem uveljavlja kmetom ter kmečkim lil gozdnim delavcem daleč naokrog znani grof Thum v Železni Kapli. Slično se pri nas In drugod udejstvujejo razni Helldorfi, Mettnitzi, Leitgebi, Mareschi in drugi, ki imajo svoja veleposestva razpredena širom Slovenske Koroške in ki v različnih oblikah ovirajo naše kmečko prebivalstvo v njegovi težnji po gospodarskem napredku. Oglejmo si nekoliko razmere na posestvu kneza Orani - Rosenberga v Globasnici. Zemlja, ki jo dands poseduje, je bila nekdaj last slovenskih kmetov, ki so na njej živeli in bili zadovoljni. Na planinah, kjer se pasejo sedaj črede veleposestnika — tujca, so nekdaj vriskali naši slovenski pastirji in pasli svoje lastne črede. Po hribih, ki mejijo na našo matično državo, so gospodarili naši kmetje. Imena posestev, ki so danes last kneza, še pričajo o tem, da je bila to slovenska posest. Kmetje na Lužah, pri Logarju, pri Stegarju, pri Knepiču in itd. so postali žrtve načrtne kolonizacije, njihove kmetije so poti gospodarskim pritiskom prišle na boben. Pokupil jih je knez. V našo slovenske kraje so se priselili tujci, ki jih je knez naročil iz nemških krajev Koroške ter jim dal bivša slovenska posestva v najem In upravo. ‘S tem se je začela sistematična germanizacija naših vasi. Za par tujih priseljencev se je moralo naše slovensko ljudstvo siliti z nemščino. Vsak Slovenec, ki je hotel dobiti dela pri knezu, je moral govoriti njegov jezik, če ni hotel biti zapostavljen in zatiran. Tako se je širil z dneva v dan vpliv veleposestnika, ki je sejal razdor meti prej enotne in zadovoljne vaščane, da so se začeli med seboj prepirati in sovražiti. Posledica, tega je razuvana vaška skupnost. Knez Orsini - Rosenberg je vseskozi zastopal velenemške tendence In je tudi danes odkrit sovražnik za svoje pravice se borečega slovenskega prebivalstva. To se očitujc tudi v razmerah, ki vladajo na njegovem posestvu. Zapostavljanje in šikaniranje slovenskih gozdnih delavcev, ki so tam zaposleni, je na dnevnem redu. Stanovanjske razmere, v katerih živijo pri njem delavci, so neznosne. Nobenih popravil ne izvršijo, za vse mora skrbeti delavec sam in seve tudi plačati iz svojega žepa, čeprav za- služi komaj za najnujnejši? življenske potrebščine. Na knezovem posestvu v Globasnici sta bila zaposlena domačina Kandur in Volbart. Ko je nekoč tov. Volbart prosil upravitelja Miillerja za par desk, da bi si mogel popraviti svoje stanovanje, mu je bila prošnja odbita. Tudi pri drugih svareh je tako. Ko se je tov. Volbart pri upravitelju Milllerju pritoževal glede pomanjkanja obleke in obutve, imi je ta odvrnil, naj gre Ji komunističnemu žur panu, ta mu bo že dal kar potrebuje. Tovariša Kandurja in Volbaria je upravitelj Mii 11 er večkrat nagovarjal naj izr stopita iz OF češ, da jima članstvo v OF samo škoduje. Ko upravitelj s prigovarjanjem ni uspel je pričel z različnimi šikananii. Kandurju je često odrejal taka dela, ki jih en sam človek nikakor ne zmore. Na pritožb«? mu je Milller izzivalno odgovarjal naj potrpi, dokler ne pridejo komunisti. Nato se je Kandur pritožil na upravo v Ženeku, kjer pa tudi ni ničesar dosegel. Miillcr ga je še na- VELIKOVEC V sredo* dne 17. marca 1948 so se zbrali mladinci in .mladinke iz velikov-škega okraja na svoj okrajni plenum Zvezo mladino za Slovensko Koroško. Z odborovega poročilo je bilo razvidno, da s«? je mladina velikovškega, okraja v zadnjim« polletju organizacijsko in jrolitič-no uspešno izgrajevala in utrdila in da sc je aktivno udejstvovala pri kultur no-prosvetnom delu in na področju fiz-kulturo. Med drugim je mladina velikovškega okraja prispevala 1250 ur prostovoljnega dela pri postavljanju sopmeni-ka padlim partizanom v Št. Ruperta, in se poleg lega stavila na razpolago pri nabiranju prispevkov za spomenik. 23 mladincev se je udeležilo gradnje mladinske proge Šajnac — Sarajevo.* Mladina je priredila v okraju več miklavže-vanj in božičnic, na katerih je obdarovala nad 1200 otrok. Novost v mladinskem udejstvovanju je bil množičen fiz-kulturni miting v Mohličab. Fizkulturi bo mladina v bodoče posvetila posebno pažnjo. Na plenumu so, bile podane tudi prve smernice za pripravljalno delo za. gradnjo prosvetnega doma v Žitari vasL S tern delom bo mladina velikovškega okraja pričela že v prihodnjih dneh. RADIČE V našem zadnjem dopisu v . Slovenskem vestniku« smo poročali o kulturni prireditvi, ki so nam jo pripravili naši prosvetaši. Oči vid no koroškim oblastem ni po volji, da se udejstvujejo v slovenski prosveti. prej šikanira), kar si seve Kandur ni puelil brez ugovorov dopasti. To pa je imelo za posledico, da so Kandurja odpustili iz službe. Slično se je dogodilo tov. Volbnrtu. Ko mu je žena težko zbolela je bil prisiljen ostati nekaj časa doma, ker bi sicer otroci ostali prepuš«v;eni samim sebi. Vseeno je dobil poziv na delo, kateremu se seve ni mogel ■ odzvati. 'Tudi Volbart jo bil odpuščam iz službe. Oba zavedna Slovenca sta sedaj brez zaposlitve in ne vesta kako bi preživljala svoje družine. Da bi uprava knezovega posestva opravičila svoje ravnanje, navaja seve najrazličnejše vzroke. Jasno pa je, da sta izgubila oba prizadeta delavca svojo zlužbe zato, ker sta bila zavedna slovenska antifašista, in ker sta se sukšala upirati izkoriščanju in šika,-nam. Vprašujemo ‘se, kako dolgo bo slovenski delovni Človek še izročen na milost in nemilost grofom in knezom ter njihovim hlapcem. Očividno tako dolgo, dokler si ne bo z lastnimi napori priboril svoje pravice do svobodo in lepšega življenja. ■ i Tri tedne po prireditvi sta, se pri tov. Šimami Wmlichn, ki je že 25 let neumoren prosvetaš in ki je bil na zadnjem občnem zboru SPZ odlikovan za svoje požrtvovalno delo ter pri predsedniku našega prosvetnega društva pojavila dva orožnika. Ker tovarišev nista dobila doma ie par dni za tem ponovno prišel orožnik k \Vralichu in zahteval informacije o prirejeni igra. Trdil je, da prireditev ni bila prijavljena, kar seve ne drži. Orožnik je hotel tndi vedeti, če je bila igra političnega značaja, ter če so jo igrali člani.OF. Vrh vsega je orožnik zahteval Še imena vseli igralcev. Hotel je tudi vedeti, kakšnega poklica je lov. Wiulich, v kakih gospodarskih in družinskih razmerah živi in če je bil že predkaznovan. Zahteval je, da naj sc WruHch osebno zglasi pri orožniškim komandantu v Žrelcu. Oe upoštevamo dejstvo, da je bila prireditev v redu prijavljena in za vso javnost dostopna, tedaj moramo smatrati tako naknadno policijsko zasliševanje samo kot poskus beganja in zastraševanja s ciljem oviranja slovenskega kul-tumo-prosvetnega dela. Takih sredstev so so pri nas oblasti posluževale že v pivi avstrijski republiki. Takrat nas niso mogli oplašiti. Tudi nacistična strahovlada nas ni mogla streti, nasprotno, prispevali smo svoj delež, da je sama bila strta. Tudi v bodoče nam z zastraševanjem ne bodo ubili volje do uarod-uo-prosvetnega dela. Orožništvu v Žrelcu pa priporočamo, naj se raje bolj briga za zaščito radi-škega prebivalstva pred različnimi trlo- KAKO JE NASTALA NOVA JUGOSLAVIJA 1—1 n L§ n m L i rn Izdan je nalog za prehod preko proge. Prva divizija bo prešla na sektorju Renovica-Kotorača, a mi na sektorju Pale-Stambolčič, Sedma divizija gre v Podgradu. Ko se je zmračilo smo jahali čez Ja-horino. Divni so njeni široki gozdovi. Spuščamo se v Mrkodol. Tu smo naleteli na Vrhovni štab. Tovariši že 48 ur niso nič jedli, ker se je komora izgubila. Legli smo okrog druge ure. a ob štirih smo že morali vstati. Soboto, 19, junij. Babiči. — Že ob petih »zjutraj smo nadaljevali pot. Prehod je bil v glavnem izvršofi brez večjih težkoč. Na onj strani je ostal samo de) Pratečega bataljona, med diugim tudi Niki Tabakov in 17 tovarišev. Tanki, so jim presekali pot. V neki kolibi smo naleteli na štab II. dalmatinske brigade. Tu smo se malo odpočili. Nekdo je dejal, da prihaja Nazor. Peko je skočil in zapovedal, naj starega pesnika privedejo v kolibo. Nazor je bil ves moker in od mraza se je stalno tresel. Peko je zaprosil tovariše, da so napravili prostor, naložil na ogenj, posadil Nazorja na stol in mu začel sam snemati čevlje in mokre nogavice. Mitor je nekje izstaknil toplo kašo. Nazor Je jedel, v očeh so mu bile solze. Očividno ga je ganila pozornost Peke. Dobro se drži Nazor. Skozi največje težave je lahko prehajal. Tudi sedaj je veder: »Prešli smo} To se je tudi pričakovalo ... V drugem kotu sobe mi pravi Peko: »Veliko nam pomeni Nazor, skoraj 70 let že ima in vendar, kako vse lepo prenaša ,., l Nedelja, 20. junij. Pokret. — Prešel sem v Medakoviče. Temperatura me je mučila, 39° C. Okoli poldneva mo je Mitar poklical na stran. Vidim, da bi mi hotel nekaj reči: Olgi je zelo težko. Dali ti lx>nio konja. Pojdi takoj do nje. Predal mi je pismo, ki ga je napisal Krčim 5 »... tovarišica. Olga umira.. .,-« in dejal: — Že včeraj sem to vedel. Amputacija je bila prepozna. Dr. Pavletič je dejal, da je v 95 primerili smrt gotova .. .« Dve polni uri sem jezdil z Gojom Nikoličem. Srečali smo Drugo proletarsko. Olgo so na nosilnicah nosili na Romani-jo. Bila je pri zavesti: »Včeraj je bilo strašno. Slišala sem, da si ranjen. Ali si vzel injekcijo proti tentanusu.« Moral sem vzeti injekcijo. Potem je prišla Stanojka Djurič, da bi Olgi dal ml, tatvinami iu grožnjami, ki se s strani zločinskih elementov v zadnjem čas« čedalje bolj množe. LOČE OB BAŠKEM JEZERU V nedeljo, dne 14. t. m. je gostovala pri nas igralska skupina SPD »Drava« iz Glinj z novo »Miktovo Zalo«. Že davno prej smo se veselili tega obiska. Zato se je v dvorani pri Ročičniku zbralo toliko ljudi kot še nikoli poprej. Že poi ure pred pričetkom se jih je mnogo moralo vrniti domov, ker niso več dobili prostora v dvorani. Igro niso prišli gledat samo domačini, temveč tudi gledalci iz daljne okolice. V kratkem nagovora je tov. dr. Mirt Zwitter nakazal pomen »Miklovo Zale« in primerjal borbo slovenskega ljudstva v preteklosti z današnjo borbo koroških Slovencev za enakopravnost in življen-sko pravico*. Nad 600 glava množica gledalcev je navdušeno in h odobravanjem spremljala, igro, ki so jo v živih slik,"li in v dovršeni obliki podajali gostje iz j spodnjega Roža. Pokazali smo Glinjčauom s svojo udeležbo, da prebivamo tudi tu ob Baškem jezeru pod mogočno Jepo zavedni Slovenci In da nas ni malo. Še bi želeli takih obiskov, ki bodo gotovo vspodbu-dili tudi naše domače prosvotaše k žh vahnejšemu delu. Slov. prosvetna zveza raznanj^ V nedeljo, dno 21. marcu 1948 priredi STO »Zarja« ob 11.80 uri v kinodvorani v Železni Kapli igro »Pred vaškim znamenjem:)'. Na programu je še petje ter nastop pionirjev. V nedeljo, dne 21. mavcu 1948 ob 16. uri bo v Žvabeku v prostorih Hranilnico občni zbor SPD »Drava« z nagovor rom in valitvijo društvenega odbora. SPD »Edinost« v Škofičah priredi na' velikonočni ponedeljek, dne 29. 3. 1948 ob 2. uri popoldne v mi rodnem domu igro »Revček Andrejček«. — Sodelujejo tamburaši, OBJAVA Kmečka zveza za Slovensko Koroško vabi vse slovenske čebelarje na posvetovalni sestanek, ki bo v torek, dne 23. marca 1948 v pisarni Kmečke zveze, Celovec, hotel »Črni orel« 7/1. Obravnavala se bo' poživitev sloven-. sitega čebelarskega društva. y KMETJE IN-DELAVCI SLOVENSKE KOROŠKE nalagajte vaš odvišen denar v svoji zadrugi, ki zopet obrestuje vloge in daje posojila. Hranilnica in posojilnica v Sinči vasi s sedežem v Dobrli vasi posluje vsak četrtek od 8. do 14. ure. OGLASI Nov »Dieslov« motor, 5 PS, se proda ali zamenja za les. Dopise na upravo Slovenskega vestnika, poti označbo »moto r». __ Motor na bencin, 4 PS, se proda ali zamenja za les. Dopise na upravo Sto. venskega vestnika poti označbo »motor«. komfor-injekcijo, ali je Olga ni hotela prejeti: »Ni treba, Stanojka, trositi dragoceno zdravilo. Varaj gu za tovariše, katerim bo rešilo življenjek Tovariši so spustili nosilnico da bi se malo odpočili. Olga me je poklicala: »Varuj Milico, lepo jo vzgoji. Naj bo zdravnik, v vojski. Ko boš prišel domov, ji reci naj se ravna po stroji materi...« To so bile njene poslednje besede. Treba je bilo najti tovariše, ki bi nosii li nosilnice. Šel sem do komandanta bataljona. Olga je umrla čez 10 minut, do zadnjega trenutka pri zavesti. Ponedeljek, 21. junij. Pokret. — Pred Mokrim so ustaši spustili dva — tri rafale Iz mitraljeza, ali smo vsi brez borbe prešli preko poti Sarajevo — Zvornik. Sel sem z drago proletarsko brigado, potem pa sem krenil proti Šahbegovičem, kjer je bil Vrhovni štab in štab II. divizije. Ustaši so pričeli nekje v bližini streljati, sivca! sem 5 — 6 Dalmatinov, lačnih, izone-moglib, ki so se Izgubili od svoje enote. (Dalje.) Obnova celovške Mohorjeve družbe - avstrijska politika Pod gornjim naslovom je profe sor bogoslovja na univerzi v Ljubljani in član odbora Mohorjeve dražbe v Celju dr. Anton Trstenjak priobčil v .'Slovenskem poročevalcu« članek, ki ga v celoti objavljamo. Obnovitev Mohorjeve družbe v Celovcu je pri nas vzbudila upravičeno pozornost in'Ogorčenost. Ves čas po razpadu stare Avstrijo ni bilo nič slišali o kaki posebni celovški Mohorjevi družbi. Saj so je Mohorjeva dražba morala prav iz Celovca izseliti in prenesti svoj sedež v Jugoslavijo, ker ji je bilo delovanje v Avstriji onemogočeno. Ako se jo torej sedaj na mah pojavila v Celovcu zopet Mohorjeva dražba, ako je dobila celo od nemškega deželnega glavarja s posebnim odlokom »dovoljenje za tiskanje knjig in publikacij za slovenski narod na Koroškem«, potem jo otipljivo, da za sedanjo Mohorjevo družbo v Celovcu in za njenim obnovljenim delom tiči posebna nemško avstrijska politika. Kako to, da je koroški deželni glavar naenkrat postal tako naklonjen »slovenskemu narodu na KoroškcnC? To mora imeti svoje cisto določene namene in ozadje. To ozadje je pa tudi docela enostavno: stojimo pred mirovno konferenco, ki obravnava vprašanje meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Tu vedo avstrijski Nemci, da bo Jugoslavija postavila zahtevo po reviziji meja ua Slovenskem Koroškem. Zato je treba vse storiti, da se koroški Slovenci ne odločijo za Jugoslavijo, ampak za Avstrijo, zato jim je treba pokazali, da kot Slovenci niso zatirani, da smejo v svojem jeziku tiskati knjigo in publikacije, to je pa tudi dober material za propagan do^ na mirovni konferenci sami. Sprašujemo se samo, kako to, da nemški deželni glavar rta Koroškem ni čutil vsaj propagandne potrebo, da bi dal Slovencem tudi lastno šolstvo, slovenske ljud sko in srednje šole? Vsaj do konca mirovno konference, potem bi jih itak ukinil. Tega si seveda ne upa, ker ve, da bi slovenske šole res narod vzgajale v narodnem duhu, mu ohrauilc narodni jezik in zavest Bočim se dobro zaveda, da jim knjige celovške Mohorjeve dražbe no bodo na poti pri njihovem ponemče-valnem delu, da ne bodo ljudstva vzga jale k narodni zavednosti in pripadnosti k enotni domovini v Jugoslaviji Pač pa se enako zaveda, da bo Mohorjeva dražba s svojimi knjigami dobro sredstvo za uspavanje slovenske narodne borbenosti in zavesti. Pod pretvezo slovenstva, bodo namreč ljudi prepričevale, da jc treba samo avstrijsko oblast spoštovati, tla je to njihova domovina in tla je greh, ako se upiraš zakoniti oblasti v lastni domivini in podobno. Da to ni le razlaga, unmak da je to zavestna metoda koroških Nemcev in slovenskih nemčurjev v ponemčevanju koroških Slovencev, sc vidi iz dejstva, kako silno hvalijo predsednika celovške Mohorjeve družbe, prelata Podgorca, češ da je »absoluten Slovenec«, in da zato ne morejo razumeti, kako more imeti izmed Slovencev sploh kdo še drugačno stališče glede koroškega vprašanja in priključitve k Jugoslaviji. Prav ta izraz »absoluten Slovence, jo najznačilnejši za celotno avstrijsko, ponemčevalno politiko, ki tiči za obnovo celovške Mohorjeve, družbe v nasprotju do celjske, ki pa piše in de tuje v jugoslovanskem duhu. Absolutno slovenstvo brez zveze in smisla, za katero hočejo slovenski narod na Koroškem slepiti in iili tako odvračati od Jugoslavije. Saj ste lahko absolutni Slovenci, samo Avstrijci morate osli ti, Jugoslovani ne smete biti, zato stran od celjske Mohorjeve družbe. Da bi‘to še bolje za leglo, dodajo, češ celjska družba je itak •žo čisto komunistična in to jo zadnja beseda zoper katero mislijo, ni ugovora. To se nam je želelo važno, da zopet pribijemo, da se koroški Slovenci ho bodo dali zapeljati od nobene nemške pretveze v ponemčevanju ljudstva, tudi če bi to prihajalo k njim z Mohorjeve družbe v slovenski besedi in s parolo absolutnega slovenstva, kajti za vsem tem tiči nemška avstrijska reakcija. (širiški Slovenci obsojalo iidaiHce V okviru predvolivnih zborovanj na Goriškem je Mestni Čdbor Demokratične fronte Slovencev v Goriški sklical zborovanje, na katerem je govoril slovenski kandidat na listi italijanske ljudske fronte tovariš dr. Lambert Mer-molja. Razni drugi govorniki, ki so govorili za. njim, so razkrinkali delovanje maloštevilne slovenske izdajalske klike, Iti se zbira okrog »Demokracije« in se veže z italijanskimi reakcionarnimi strankami. V zvezi s tem so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri goriški Slovenci, zbrani na svojem predvolivnem zborovanju soglasno obsojajo izdajalsko pisanje in stališče »Slovenskega Primorca« in »Demokracije«, ki zavajata goričke Slovence na izdajalsko pot, s tem, da. propagirali v aprilskih volitvah za stranke, ki so vedno bile proti Slovencem, njihovim interesom in njihovim narodnim pravicam. Ugotavljajo dalje, da stališče »Demokracije« in »Slovenskega Primorca« ne ustreza, interesom slovenskega ljudstva in predstavlja v tem odločilnem trenutku največje izda jalsko početje proti slovenski manjšini v Italiji. Opomba uredništva: Kakor znano se je ravno »Demokracije« nedavno poslužila tudi izdajalska skupinca rušilcev enotnosti koroških Slovencev ko je v službi sovražnikov slovenskega ljudstva poizkusila klevetati narodno gibanje koroških Slovencev in delo Mohorjeve družbe v Celju ter obla titi novo Jugoslavijo. Medsa zvezi iti v skladu z interesi Evrope Mednarodni opazovalec »Izvestij« komentira poročilo inozemskega tiska o bruseljski konferenci in pravi: -£e pred začetkom londonske konference predstavnikov Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije o Nemčiji, je Sovjetska vlada oopozoi-ila vlade treh sil, da je separatno razpravljanje o nemškem problemu kršitev Potsdamskega sporazumu in drugih zavezniških sklopov, ki sc nanašajo na Nemčijo. Organizatorji te konference so hoteli to prikriti, češ da potsdamski Mvdepi ne prepovedujejo sklicevanje konferenc za posvetovanje med posameznimi državami — podpisnicami. Toda to uradno »pojasnilo« je v očitnem nasprotju s stvarnostjo in pisanjem ameriških, britanskih in francoskih ča-sofnsnv o nalogah londonske konference. Nota, ki jo jc poslala sovjetska vlada 6. marca ob prliki londonske konference o Nemčiji, je razkrila prave na-meno organizatorjev to konference in Jasno dokazala neutemeljenost dane »obrazložitve«. Predstavniki tiska omenjenih sil kljub einu ponovno skušajo prikriti različni značaj londonske konference in to celo še po sovjetski noti 6. marca ter govore, da gre tu samo za »posvetovanje«. Razgovori predstavnikov petih držav v Bruslju za sestavo »zahodne zveze« dokazujejo lažnjivost pojasnil organizatorjev londonske konference in njihovih plačanih propagatorjev. Razvoj konference v Bruslju odkriva tudi Kevinove »skrbi za očuvanje civilizacije zahodne Evrope«, ki jo poudarja v svojem govoru 22. januarja. Ni slučajno, da tisk zapadne Evropo žc odkrito govori o direktnih zvezali med Marshallovim načrtom in »zahodno zvezo«. Z vsiljevanjem Marshallovega načrta evropskim državam hočejo ZDA nekako uzakoniti svo jo brezobzirno vmešavanje v gospodarsko življenje zalidno-evropskih držav, •sestava »zahodne zveze« pod ameriškim pokroviteljstvom pa omogoča ZDA vmešavanje v celotno notranjo politično življenje zahodne Evrope. V Bruslju so skovali jjaroto proti miru v Evropi in proti demokratičnim gibanjem v državah, ki so se udeležile konference. Določeno je, da bodo jamstva, ki jih bodo Združene ameriške države dale »zahodni zvezi« dejansko omogočil« oboroženo ameriško intervencijo v sleherni zahodno-evropski državi z izgovorom, da obstoji nevarnost »notranjega napada«. Prav tako ni slučajno, da si toliko prizadevajo, da bi pritegnili v zahodni blok tudi Italijo, v kateri išče reakcija z mrzlično naglico jiodporo ameriških eks-parizlonistov proti ljudskemu gibanju za neodvisnost, mir in delo, ki se širi v tej državi. V vsakem •primera pa so računi ameriških imperialistov in njihovih agentov z uvedbo političnega in vojaškega bloka, zahodno Evrope narejeni brez krčmar ja, ker se ho skladajo z interesi samih evropskih držav. Zato niti londonski, niti bruseljski in niti pariški sklepi nc morejo imeti nikakršne zakonite sile niti mednarodne avtoritete. MADŽARSKA JE SLOVESNO OBHAJALA 100-LET. MARČNE REVOLUCIJE Stoletnico marčne revolucijo je madžarsko ljudstvo proslavilo z velikimi slovesnostmi. V prestolnico Madžarske, ki jc bila okrašena z zastavami, transparenti in slikami voditeljev marčne revolucije, so se zgrinjale množice h vseh delov dežele. Madžarski parlament se je ob tej prilik) sestal k posebni * slavnostni seji. Proslave so dosegle svoj višek na zborovanju v Budimpešti, ka«, terega so je udeležilo pol milijona ljudi. Na proslavah so bile zastopane številne inozemske delegacije, katerim o priredil državni predsednik Zoltan Til* dy slovesen sprejem. Polog sov!etsk« delegacije, ki jo je vodil maršal VorošL lov, so bile zastopane še Italija, Franri-ja, Češkoslovaška, Jugoslavija, Avstrija, Poljska, Bolgarija i. dr. Predsednik madžarske republike je sprejel iz inozemstva številne pozdrav-! ne brzojavke. Maršal Tito je v svoji brzojavki v ime* _nu jugoslovanskih narodov izrazil željo, da, hi doseglo madžarsko ljudstvo čim večje uspehe pri svojem delu za obnovo dežele in pri svojih naporih za utrje-vanie ljudske demokracije. Ministrski predsednik Češkoslovaške Gottvvald je v svoji pozdravni brzojavki ugotovil, da Kulturna politika« zelo zanimivo reportažo, ki je bita objavljena pod naslovom »£o je bil Balkan«. Ugotovitve češkega publicista bodo vsekakor zanimale slovensko javnost in zato obiavliamo reportažo v prevodu: >Kako se najlaže razgovorim v Beogradu, sem vprašal v vlaku srbskega profesorja matematike, ki se je vračal z obiska na Češkoslovaškem, »ruski, angleški ali pa morda nemški?« »Češki« je odgovoril naš sopotnik z nasmehom. Ta trditev je bila deloma prenapeta, toda z nekakim novim rusko-češkim esperantom se človek‘s Srbi povsem lahko dogovori. V Jugoslaviji človek lahko življenje direktno otiplje, življenje, ki bl!e z mogočnim tempom krvi. Jugoslavija preživlja graditeljsko vročico. Kaj to pomeni za zaostalo državo, katere zemljepisni položaj je bil v vseh jez'kih sveta sinonim zaostalosti, lahko soo?nnmo šele tedni, ko gledamo kako delajo gradbeni delavci v Beogradu, ko opazujemo ljudske množice na ulici, ali pa govorimo s posamezniki. Tu n! več razvalin — a še pred letom dni jih je bilo polno tako v Bredi mesta kakor tudi na periferiil. Povsod rastejo nova poslopja. Sindikalna organizacija ima novo petnadstropno palačo, kier dokončujejo streho, toda v pritlični že uradujejo. Zveza mladine Ima novo šestnadstropno palačo, kjer ivse mrgoli, kakor v panju. Toda ne grade samo stavb za urade, temveč tudi stanovanjska poslopia, novo gledališče, nove šole, vse je novo, novo. In povsod v vsej Jugoslaviji se dela, dela. Zelo neradi vam govore o številkah. Če vprašate po njih, vam odgovore: ob koncu petletke bomo imeli tega toliko in toliko. Odmev mogočne izgradnje se pa sliši tudi v samem Beogradu, ki ni samo glavno mesto, temveč tudi središče industrije. Grade se avto-strade, železnice, jeklarne, tekstilne to- varne in kaj vem še vse. In glavna tema razgovorov je: gradi sel Gradi se pa tudi nov človek. To zopet lahko razumemo samo tedaj, če se zavedamo preteklosti te države. To je bil Balkan. Toda graditelji hočejo iznreme-niti ta sinonim. Že dane3 ni več Balkan beseda, ki bi pomenila zaostalost, revščino, krutost, imperialistične intrige. Po nekaj letih ne' bo po vsem svetu o tem niti sledu. Res je, še so ulice jugoslovanskih mest polne slabo oblečcmh ljudi, kmetov, ki prihajajo s podeželja, oblečeni v narodne kroje, hodijo po ulicah z naivnimi očmi, opazujejo velemestni promet. Toda pod to kmečko obleko, za temi naivnimi očmi se že riše nov, junaški, samozavestni, civilizirani človek. V Jugoslaviji se o revoluciji n.e govori. Pri nas, kot je znano, se o njej mnogo govori. Toda če je sploh kakšna država v času vojne preživela revolucijo, potem je to bila predvsem Jugoslavija. To ogromno junaštvo, to nezaslišano trpljenje, neizmerno preganjanje, strahovite žrtve (zavedate se Jih tudi pri pogledu na visoko število invalidov) to vam šele obrazloži, kaj se v Jugoslaviji dogaja. In če si to strašno in junaško vo'no proiciramo na ozadje zgodovine turškega vladanja, fevdalne samostojnosti, krvave diktature, socialnega In narodnostnega pritiska — in zopet balkanske zaostalosti — potem se nam prikaže nova Jugoslavija v povsem drugačni sliki. Tukaj torej »srečno in svobodno življenje« pomeni točno ono, kar so te besede pomenile povsod, preden so jih onečastili slavnostni govorniki, cinizem in laži. To pomeni, da si to življenje, srečo, svobodo, človeško dostojanstvo gradi vsak sam in ves narodni kolektiv skupno. in direktno ga čuti, vsak dan bolj. Fašizem — to ni bila v Jugoslavi'1 samo teorija in boj proti njemu, ni bilo samo poslušanje londonskega radia in strah pred gestapom. Fašizem — to je za vsakega Jugoslovana pomenilo lakoto, zaničevanje, ponižanje. In na ta način se besede vračajo k In pričenjaš razumevati, da Titove fotografije na vsakem koraku niso izraz kulta voditelja, temveč ljubezni do človeka, ki je s svojo voljo In genialnimi zmožnostmi znal .dvigniti prapor boja, znal voditi boj v trenutku, ko je bil videti že izgubljen in znal začeti izgradn:o po končani vojni tragediji. One so trkaj enostavno simbol najbolj poglavitnih doživetij vsakega človeka. In ta narod kmetov, narod, katerega fizična in duševna lepota ter veliko junaštvo so tako dobro poznani tudi pri nas, ta narod ima danes končno svojo usodo v svojih rokah. Da pri tem koraka samozavestno naprej, ponosen na svoje delo, prepričan o svoji pravici — to je še nekako samoposebi umljivo. Seveda se delajo tudi napako, seveda, da je prišlo tudi do dogodkov, Id bi ne ugajali političnim estetom — toda vse to ni važno. Važno je, da dela 180.000 mladincev in mladink v brigadah pri gradnji avtostrad, elektrarn in jeklarn, da se stotisoči kmetov, ki lahko prihajajo v svojih vaseh v zadružne domove, v ognjišča kulture, uče brati in pisati. Važno je, da je v življenju teh ljudi zavzela beseda kultura pomembno mesto: v dveh letih se je namreč število gledališč v državi podvojilo, potrojilo se ie število kinematografov, pomnožilo število gledaliških in pevskih krožkov. Sole so prenapolnjene, neizmerna je žeja po znanju, povsod je polno mladih, energičnih zmožnih ljudi. Jugoslavija preživlja velik zgodovinski prevrat, v katerem je z izredno vul* kanično silo izbruhnila ogromna ener-gija ljudstva. Uničila je nemško okupacijo in danes z istim poletom gradi novo življenje. In Balkan ni več simbol zaostalosti. jtMUUi pmnd v svojemu prvotnemu smislu in pomenu. tega sta bila Zagreb in Beograd po rednih letalskih linijah povezana tudi z mesti drugih evropskih držav, tako Prago, Dunajem, Parizom itd. Iz vseh krajev no spremenile, dasi Jugoslavija nima še Jugoslavije je bilo torej možno potovati niti dovolj avionov na razpolago niti do- s potniškimi avioni v vse večjo evropsko volj strokovno usposobljenega osebja. - * Kljub številnih! objektivnim težavam so pristojna oblastva z vsemi silami trudijo, da bi čim bolj povečala potniški letalski promet, povezala z niim vse glavne kraje države, zagotovila varnost in udobnost potovanja, ter omogočila potovanje z letali vsem delovnim ljudem In ne samo določenim izbrancem. Resno prizadevanj jugoslovanskih oblasti je že lani imelo ugodne posledice, tako da je letalski promet že v drugem letu po vojni dosegel v primeru s predvojnim velik razmah. Lansko leto so bila z rednimi progami, na katerih so dnevno obratovala velika potniška letala, povezana vsa glavna mesta republik Jugoslavije s središčem države Beogradom in tudi med seboj. Razen Pred kratkim so bili objavljeni podatki o civilnem letalskem prometu v Jugoslaviji, ki so sila zanimivi in prikazujejo, kako se tudi letalski promet Jugoslavije močno razvija. Znano je, da je bil pred vojno civilni promet Jugoslavije šele v povojih in zato precej skromen. Preko države je sicer vodilo več zračnih linij, na katerih pa so potniški avioni obratovali večinoma le v kratkih poletnih mesecih. Največ linij, s katerimi je bila Jugoslavija po zračnem prometu povezana s tujimi državami, so razen tega vzdrževala inozemska podjetja s svojimi lastnimi piloti in avioni, razen tega pa je vožnja z avionom veljala za razkošje, ki naj služi samo bogatim izbrancem; avion kot prometno sredstvo za široke ljudske množice sploh ni prihajal v poštev. V novi Jugoslaviji so se tudi na tem področju razmere bistve- KAPUN MARTIN CEDEAMAC FRANCE BEVK Tega se tokrat ni bal povedati niti sam Birtič; le Špehonje ni bilo, iz previdnosti se ni dal dokllcati. Zastopniki oblasti so stali kot okameneli, dušila jih je jeza in osuplost Tega niso pričakovali. Nq samo, da je kaplan opozorjen in jim je ušel, zdaj še ta očitni upor. 'Strašili so, grozili, a možje so stali ko stena; le en nepremišljen korak, tekla bi bila kri. Zbali so se, jim mirno prigovarjali in jim obljubili, da se kaplan vrne. Vrsničani so jim le z nezaupanjem odprli pot da so odšli po klancu. Čedermacu je od besed kar šumelo po glavi. Bil je začuden. Še zmeraj ni do konca poznal svojih ljudi. Morda so največ pripomogli k njegovi rešitvi. Bil jim je hvaležen, ganjen do dna duše, čeprav mu od velike izmučenosti obraz tega ni izražal. V svoji radosti so bili malce razočarani nad njegovo ravnodušnostjo. Ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo, ga je spreletel srh po telesu. »Torej je bilo le bolje, da sem pobegnil,« je spregovoril zamolklo iz svoje poslednje misli. »Sicer bi si bili nakopali nepopravljivo nesrečo.« »Še tako ni gotovo, da ne pride kaj nad nas,« je rekel Breškon. »Ne verjamem. Dogodka v lastno ko- rist niso tako opisali, da bi se višja oblast zaradi ugleda ne čutila primorana seči po strahovanju. Boje se očitka, da niso dovolj poznali pravega razpoloženja ljudstva.« »Pa kako ste izvedeli, da gredo po vas?« je vprašal Vane. »Kdo vam je povedal?« Čedermac se je ozrl po obrazjh mož, oči so se mu ustavile na Birtiču. Ta ga je s pogledom rotil, naj molči. Bal se je. »Nekdo izmed vas mi je prišel povedat« je rekel kaplan. »Ne smem ga imenovati. A tu pred vsemi ga pohvalim in se mu zahvaljujem. Usluge ni storil le men!, ampak tudi vam. In tudi vam se zahvaljujem,« mu je od ganjenosti zapel glas. »Ako se bomo zmeraj držali, se nam nič ne more zgoditi.« Nastalo je nekaj trenutkov molka. »Zdaj je torej zopet, kakor je bilo?« je vprašal Birtič. »Kako?« »Po starem. Mislim — v cerkvi. Saj za to gre.« Za to gre? Da, za to gre. Čedermao je stal kot olesenel, z zbeganim pogledom je premeril može. Vse, kar je po poti z muko odganjal, mu je zdaj hkrati splavalo na površje. Kaj naj Jim reče? Kako naj jim pove? Zaklel se je bil: nikoli več! — a to ni bilo glavno. Bal se je njihovega začudenja, njihovih pogledov, besed in misli. Lagati jim ne sme, a tudi resnice jim ne more povedati. »Da, v nedeljo bp vse po starem,« mu je v stiski samo p