a 1! prej car, ar, , Ju vsi avai ik, 3rLETO XV Š 1 EV. 372 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOI. SOBOTA. 25. MARCA 1961 SP im in app past a i p ur n SOBOTA, 25. MARCA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Za hitrejšo prometno povezavo z zaledjem Večno navzkrižje med Trstom in Benetkami - Gorica v mrtvem kotu? KISI da IX. v s izp abif j. j Stoletni boj med Trstom in Benet-g Jcumi za gospodarsko premoč se na-,• jpul ju je. Danes ne gre več za nadvla-ij \f° nad Jadranskim morjem, temveč to tekmo, katera izmed obeh luk si ',MF° zagotovila vpliv na celinskem zaledju. Ob vsaki priložnosti, pa naj gre IJto nove prometne zveze z zaledjem, iVNove prevozne tarife ali naftovode, se Pokaž.e navzkrižje koristi obeh luk. sivi V zadnjem času je polemika zara-met/i napeljave naftovoda v zaledje iz b/lJenetk ali iz. Trsta ponehala, v oz.ad-trfe je nekoliko stopilo tudi vprašanje latiodobnejše železniške povezave obeh dalufc z zaledjem, živa pa je še polemi-nalfca o graditvi avtomobilskih cest. To 70 Navzkrižje gospodarskih koristi, ki ga g Verjetno nikdar ne bo mogoče spra-ra'■Viti z dnevnega reda, prihaja v vsej svoji resničnosti do izraza tudi v štu-^jiji dr. G. F. Simonettija o »načrtih . to izpopolnitev železniških zvez v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki jo je h’ nedavno izdalo Središče za proučevanje Evropskega skupnega trga (Cen-Ir o Informazioni e Studi sul M EC« I CISMEC) v Milanu * Kakor si obe luki prizadevati, da ^ ž>i čim več prometa privabili z juz.no-nemškega in avstrijskega področja, Jako se seveda križajo tudi načrti Tr-’ sta in Benetk za železniško povezavo s temi predeli. Znan je načrt za gra-^clitev proge iz Zagraja do Sv. Ivana °b Nadiži (San Giovanni al NaTso-ne), ki naj bi za nekakih JI kilometrov skrajšal železniško zvezo med Tr-.j stom in Trbižem. Mnogo drznejši je načrt Benečanov, da bi svojo luko I Povezali z Muenchenom z. novo sodob-M železniško progo skozi Alpe. Medlem ko se Trst zadovoljuje z drobtino 4 milijard lir, kolikor bi stal odsek Zagraj — Sv. Ivan — piše dr. Simo- petti __ zahtevajo Benetke od države 'A fto svojo direktno progo do Muenche Brazilsko gospodarstvo na novi poti B Novi predsednik Brazilije Janio Qua-(|ros namerava na političnem in gospo-, Parskem torišču ubrati povsem nove P°ti. V zunanjem svetu je zbudilo po-L<( tornost njegovo povabilo predsedniku e- } 'tu, Naserju in Nehruju, naj obišče-P° Brazilijo, na gospodarskem področja Jv pa je Ouadros presenetil svet z ne-. nadnim razvrednotenjem brazilske valute — kruzeira kar za 50%. Poleg te-\ ga hoče Ouadros obnoviti diplomatske ' odnose z vzhodnimi državami. e Ker so nekateri na zahodu zgrešeno razlagali nekatere njegove napovedi, je Quadros pred Kongresom (parlamentom ) v obširni poslanici razložil svojo Poglede na mednarodno politiko in ge. sPotiarstvo. Sodeč po njegovih izjavah 1,0 Brazilija ostala nekako v sredi med °bema blokoma, in sicer kot nevtralna država, ki sicer hoče izpolnjevati spredle obveze. Z ideološkega gledišča je Položaj Brazilije »zahoden«, je dejal Janio Ouadros, toda Brazilija ne mo-r® mimo resničnosti, to je življenjskost in dinamike socialističnih držav. 4alo bo obnovila diplomatske odnose 7 Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo; 110 bo pa priznala Vzhodne Nemčije, ker Priznava Zahodno Nemčijo kot dr- ✓ fpV0 Nemcev. S to hoče tudi utrditi 'bančno in gospodarsko sodelovanje. Brazilci računajo, da bodo v vzhod-c države lahko razpečali mnogo kave, akava in sladkorja v zameno za pe-stroje, železniške potrebščine in L, J'2- Po dosedanjih ukrepih novega 'eclsednika si ni mogoče še ustvariti I , ' sem jasne slike o njegovi gospodi politiki. Kaže, da so ti ukrepi L c ali manj začasne narave. Značil-v ie, da hoče novi predsednik pred-jk^rn varčevati. Tako je odpustil veliko j u'Uo nameščencev iz javnih služb. J |;avni izdatki naj se znižajo za 100 mi-^ard. Združene ameriške države so y j ^razile svojo pripravljenost, da po-I-,.‘-lšajcj roke za poravnavo nekaterih azilskih obveznosti ter da Braziliji jQ Pragajo z novo gospodarsko pomoč-hf" k a kor naglaša J. Ouadros, da . cve. kljub morebitni gospodarski po-,,.°ci iz ZDA ohraniti politično neod-1 'lsnost. j „ Gospodarski politiki prejšnjega pred-: ednika Kubička očitajo, da je. bila 'c°Ptimistična in drzna. Tako na pri-n er je Kubiček računal, da bo z usta- 4 p 'Pitajo novih avtomobilskih tir; tovarn Ji S].azilija prihranila mnogo deviz. Mi-c je tudi, da se dajo ceste in hidro-ja trale zgraditi mnogo hitreje, kakor jg to v resnici mogoče. Poleg vsega ga zj,.!Uc*i graditev nove prestolnice Brala stala mnogo denarja. ovrednotenje kruzeira ]j.^ iern, da je novi predsednik Brazi-■, -Janio Ouadros znižal vrednost kru-]qq a za uvoz. važnejših vrst blaga od ■ Pa 150 kruzeirov za dolar, je de-f!n sko izvedel močno splošno razvred-|Q enje kruzeira. To se je takoj poznali na Prosti borzi, ker se je dolar v 4 i^0 de Janeiru dvignil najprej na 235 z gQ-Ze'rov, pozneje pa celo na 260. V |,0 Podarskih krogih računajo, da se žj| življenje v Braziliji močno podra-Ul5°; Kakor hitro je vlada objavila svoj n 'eP o razvrednotenju kruzeira, je ne-1 °ma obstala vsa trgovina v Rio de j kakor tudi v Sao Paulu. Ce- 4 kv, Pašnikov je poskočila od 5 na 8 ;,,t Zeirov, Vozni listki za potovanja v |j0 ![b, avtomobilih in avtobusih, so se : Sp, ‘fali za 2%, cene mesa in živil pa j ln(|°Sn° za okoli 12%. Predsednik je s0 1 sklenil uvesti nove davke na me-p bencin in papir. ■ nlQP novih predpisih bodo uvozniki pri-rQ. aPi položiti določeno vsoto pri na-pv P’ banki. Tako misli vlada brzdati i-jv Z’ zlasti pa nakup petroleja in dedkov v tujini. Nekateri domnevajo, Z0 '° v'ada po vsej verjetnosti julija 1 1,,) ct menjala tečaj to se pravi, da ga , pji ž0Pe.t znižala zato, da bi se počepava in povečal izvoz. na nič manj kakor 161 milijard lir, hkrati pa ponujajo za prijateljsko po miritev povezavo Trsta na to direkt no progo na odseku Collina — Saci le. Po piščevem mnenju bi Trst mo ral zahtevati povezavo z beneško di rektno progo z. izpeljavo karnijsko-kadorske variante ter se priključiti na zvezo Benetke - M nenehen pri Brit necku. Pisec opozarja, da bo položaj beneškega pristanišča toliko ugodnejši, ko bo s stroškom 100 milijard lir urejena rečna plovba od Benetk po Padu in rekah Mincio in Ticino čez’ Lom bardijo celo do Švice, tako da bodo po tej rečni poti lahko plule ladje z nosilnostjo 1300 ton. Računajo, da bo po tej poti prihajalo v Benetke 8-9 milijonov ton prometa; k temu je treba dodati še promet po avtomobilski cesti Benetke — Muenchen. če torej primerjamo tržaške zahteve po graditvi odseka Zagraj — Sv. Ivan z beneškimi načrti, se nam zdi kakor da bi se igral otrok pred velikanom, pravi dr. Simonetti. Benetke imajo poleg vsega na razpolago progo čez. Brenner. Trstu naj bi prepustile promet z. bavarsko avstrijskega področja, ki se bo glede na uresničenje načrtov Evropskega skupnega trga povečal in bi tržaškemu pristanišču nadomestil zgubo zaradi konkurence Reke in bodoče luke v Kopru. Tržaški načrti bi morali biti bolj velikopotezni ter se uokviriti v Evropsko gospodarsko skupnost. Dr. Simonetti se torej ne navdušuje za graditev odseka Zagraj — Sv. Ivan in navaja za svoje gledišče več razlogov. Graditi ta odsek bi pomenilo potisniti Gorico v trgovinsko mrtev kot. Prav zaradi škode, ki bi jo trpela Gorica, so že leta 1956-57, ko so pripravljali načrt za železniško povezavo Trsta z Vidmom, opustili takšno rešitev. Trst bo lahko pridobil tista dva milijona ton letnega pro- meta, ki sta mu potrebna, da se o-hrani na sedanji ravni, tudi brez. tega železniškega odseka; razdalja 11 km, za kolikor bi se proga skrajšala, ne igra danes nikakšne vloge. K temu bodo pripomogli tudi tarifni sporazumi z Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko; sicer pa je Trstu na razpolago proga Jesenice — Nova Gorica — Gorica, ki je bila nedavno vz,-postavljena s povezavo Gorice in Nove Gorice in ki je skrajšala razdaljo Trst — Beljak kar za 51 kilometrov v primerjavi z zvezo čez Trbiž. Ne pozabimo, da sestavlja promet čez Trbiž. po večini čezmorski tranzit in da bi bilo torej bolj logično, da bi ga podonavske države usmerjale na progo Jesenice — Podbrdo — Nova Gorica — Gorica. Graditev odseka Zagraj — Sv. Ivan je torej odveč. Poprej bi bilo treba zgraditi še Aru gi tir na odseku Redipuglia — Gorica — Videm ter odgoditi graditev odseka Zagraj — Sv. Ivan, dokler ne In vlada zagotovila graditve vporedne proge ob sedanji trbiški (pontebski). Dr. Simonetti predlaga namreč, da b' od Zagraja do Žabnic zgradili vzporedno progo. Tudi Benetke bi imele od okrepitve pontebske proge in graditve vzporedne proge korist. Poleg vsega bodo dobile avtomobilsko cesto do Muenchena; Milan hoče tudi svojo cesto do Muenchena čez. prelaz Stelvio (pod Ortlerjem), Nemčija pa hoče povezavo z »autostrada del Sole« čez Brenner. Iz vsega tega je jasno, da Benetkam sploh ni potrebna direktna proga do Muenchena, pač-pa je mnogo bolj potrebna nova železniška proga Trst — Muenchen. Piscu, ki je po rodu iz Krmina, a je danes izvedenec Središča za proučevanje EST, so pri srcu gospodarske koristi Trsta in Gorice. Za graditev odseka Zagraj — Sv. Ivan bi se lahko odločil samo v primeru, ako se naveže na ta odsek proga, ki bi te- kla vzporedno s pontebsko (Zagraj — Cascina Rinaldi — Como di Rosazzo — Chndale — Attimis-Vedronza — Vatle del Toro (predor Mont e Musi — P ra to di Resia — predor Motite Po-sa — Val Raccolana — (predor) Mon-tasio — žabnice). Goričani bi to rešitev sprejeli edino pod pogojem, ko bi se ves ta pas ob progi industrializiral. To industrijsko področje bi bilo tudi »etnično politične važnosti« na vzhodnem robu ob italijansko-ju-goslovanski meji, pristavlja pisec očitno z namenom, da bi s svojim predlogom laže prodrl v Rimu. Ta industrijski pas v Furlaniji bi lahko uporabljal električno energijo iz elektrarn oh Žili. Ob tej vzporedni progi bi lahko tekel tudi naftovod Trst — Avstrija. Nova proga bi stala okoli 53 milijard ter bi bila za 40 km krajša kakor sedanja med Trstom in Trbižem. To industrijsko zaledje ob novi progi je Trstu veliko bolj potrebno, ker ni upanja na zboljšanje krize v ladjedelnicah, a na drugi strani upada promet Trsta s tujino. Od celotnega tržaškega prometa 5 milijonov ton v lanskem letu je bilo okoli 3/5 domačega prometa (z Italijo) in okoli 2/5 tranzita. Domači promet Trsta se je v zadnjih 4 letih povečal za 50 ’ n (Benetk samo za 16% in Genove za 23%j. Nov industrijski pas ob novi progi bi lahko predstavljal eno izmed šest industrijskih področij, ki naj bi jih v Italiji ustvarili s sodelovanjem nemškega kapitala v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Nova vzporedna proga bi nadomestila predilsko; pri Klužah bi jo po vezali s pontebsko, medtem ko In iz Karnije zgradili zvezo do Toblacha in dalje do Brunecka. Ako bi rimska vlada ne upoštevala goriških želja ter bi dala dograditi odsek Zagraj — Sv. Ivan, ne da bi ga navezala na novo vzporedno progo, potem bi Goričanom ne ostalo drugega, kakor da s obrnejo na jugoslovansko vlado, da bi ta sporazumno z italijansko vlado zgradila odsek predilske proge od Mosta na Soči (Sv. Lucije) čez Pre-dil. Pisec se ni dotaknil vloge nekdanje južne železnice Dunaj — Maribor Liub Ijana — Trst v tržaškem prometu. Sicer mu je treba priznati, da je po svojih zamislih izviren in tudi pogumen. Dobro je karikiral malenkostno politiko tržaških vodilnih krogov, ki se plašijo vsake drznejše zamisli, katere izvedba bi zahtevala sodelovanje Jugoslavije tudi v najmanjši meri, iz strahu da bi jim kdo ne očital, da niso dovolj ■patriotični Razmah izmenjave med Italijo in Jugoslavijo Pred pogajanji v Rimu Te dni se pridno v Rimu italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja. Kakor običajno, bodo tudi letos na pogajanjih postavili temelje za trgovinsko izmenjavo v času enega leta. Ker še ni vsa trgovina med obema državama sproščena, se navadno prav okoli sestave spiska neliberalizirane-ga blaga razvije najživahnejša razprava. Jugoslavija si prizadeva, da bi Italija čim bolj sprostila uvoz jugoslovanskega blaga, da bi tako lahko svoj izvoz, povečala in izravnala primanjkljaj v trgovinski bilanci z Italijo. Lani se je trgovina med Italijo in Jugoslavijo močno povzpela, zdi se pa, da je v zadnjem času izmenjava nekoliko popustila. Prav od vprašanja, v kakšni meri bo Italija sprostila uvoz, je odvisno, ali se bo trgovina med obema državama lahko še ohranila na sedanji zadovoljivi ravni; saj je pač znano, da si vse države prizadevajo, da bi uvoz blaga plačevale z. devizami, ki jih pridobijo z izvozom. Zaradi naglega napredka industrija-lizacije gredo težnje Jugoslovije z.a tem. da bi pospešila izvoz, končnih ali vsaj polizdelnih proizvodov svoje industrije. Ta jugoslovanska želja je prišla do izraza že pri lanskih pogajanjih in se bo gotovo pojavila tudi na letošnjih. Računati je treba s tem, da je industrializacija v Jugoslaviji že tako napredovala, da je že skoraj polovica vsega prebivalstva zaposlena v industriji. Potreba po izvozu industrijskega blaga je toliko večja. Sodeč po izjavah jugoslovanskih gospodarstvenikov in pisanju jugoslovanskega tiska namerava Jugoslavija po izvedbi devizne reforme še povečati uvoz potrošnega blaga; tako menda tudi tkanin; jasno je, da bo italijanska trgovina lahko izkoristila to priložnost. V Rimu bodo sklepali tudi o obmejni trgovinski izmenjavi na Goriškem in Tržaškem, ki je v veliko olajšanje našega domačega gospodarskega položaja. Predstavniki naših gospodarskih ustanov, kakor tudi jugoslovanskih, predvsem tržaške delegacije Italijan-sko-jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-italijanske zbornice v Beogradu so že predložili svoje želje glede izpopolnitve oziroma prilagoditve kontingentov raznih vrst blaga. O tem smo v našem listu že pogosto poročali. Malokje se je tako očitno pokazalo, kako koristna je blagovna izmenjava za gospodarstvo obeh partnerjev, kakor prav v primeru Italije in Jugoslavije. Zato smo prepričani, da se bo to sodelovanje na gospodarskem področju uspešno nadaljevalo. Prav Trst in Gorica občutila še bolj to potrebo. V zvezi z napovedanimi italijansko-jugosiovanskimi trgovinskimi pogajanji objavljamo iz jugoslovanskega vira naslednje podatke o zunanji trgo\ ini v lanskem letu. Obseg italijansko-jugo-siovanske trgovinske izmenjave v lanskem letu je dosegel vrednost 170 milijonov dolarjev. Vrednost izmenjave je bila lani znatno višja kakor v letu 1950 (122 milijonov dolarjev), in sicer se je povečal tako uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo) od 63,9 milijona zneje so si sledili še drugi ukrepi, tako začasna ukinitev uvoza prašičev in svinine in ukinitev uvoza govejega mesa. Hkrati se je ustavil tudi uvoz kon-tingentiranih količin goveje živine in goved, ker so b.li kontingenti izčrpani. Nasprotno se je vse leto lepo razvijal izvoz lesa in lesnih izdelkov, konoplje itd. Izvoz industrijskih izdelkov je še omejen, vendar kažejo podatki za leto 1960 lep napredek (34,8%) v primerjavi z izvozom v letu 1959. Italijani uvažajo zlasti izdelke iz svinca in cinka, fe-rclegure, bombažne tkanine, parkete, jeklene cevi, opeke, bencol, alkohol itd. JUGOSLOVANSKI UVOZ IZ ITALIJE dolarjev v letu 1959 na '94,6 milijona Skup na blaga 1960 % 1959 % dolarjev lani), kakor tudi jugoslovan- Prehrana , U 1,2 1,3 2,0 ski izvoz v Italijo (od 57,7 milijonov Pijače, tobak — — 0,1 0,1 dol. v letu 1959 na 74,8 milijonov dol. Surovine 2,8 3,0 1,9 3,0 lani). V razpredelnici navajamo podat- Gorivo, mazivo 1,8 1,9 0,5 0,8 ke o jugoslovanskem izvozu v Italijo Olja in masti — — 0,1 0,1 v letih 1959 in 1960. Podatki so izraze Kemični izdelki 8,1 82 9,0 14,1 ni v milijonih dolarjev, zraven njih pa Predelani izdelki 27,4 26,9 16 3 25,4 so odstotki na celokupen izvoz. Stroji, oprema 50,1 52,8 31,7 49,6 Končni izdelki 3,5 3,8 2,8 4,4 JUGOSLOVANSKI IZVOZ Drugo blago 0,1 0,2 0,2 0,5 V ITALIJO Skupaj 94,9 100,0 63,9 100,0 Skupina blaga 1S60 % 1959 % Prehrana 38 2 51,1 24,9 43,1 Pijače, tobak 1.6 2,1 L4 2,5 Surovine 23,2 31,0 20,5 35,5 Gorivo, mazivo 0,8 1,1 0,9 1.6 Olja in masti — — 0,1 0,2 Kemični izdelki 1,4 1,9 1.3 2,3 Predelani izd. 5,5 7.3 3,8. 6 7 Stroji in oprema 0,2 0,2 0,2 0,3 Končni izdelki U 1,5 0,7' 1,2 Drugo blago 2,8 3,8 3,8 6,6. Skupaj 74,8 100,0 57,7 100,0 Kakor je razvidno iz razpredelnice, sc jugoslovanski izvoz še vedno oslarija na dve važnejši postavki, in sicer na prehranjevalno blago in na surot i-ne. V letu 1960 je izvoz prehranjevalnega blaga še napredoval ter je presegel polovico vrednosti vsega jugoslovanskega izvoza v Italijo. Tudi izvoz, surovin je napredoval in predstavlja skoraj četrtino vrednosti vsega jugo- -slovanskega izvoza v Italijo. Med prehranjevalnimi izdelki je napredoval zlasti izvoz svežega govejega mesa, koruze, jajc, goveje živine, suhega in osoljenega govejega mesa, konserviranih rib in konserviranega mesa. Lansko leto pa je nekoliko nazadoval izvoz prašičev, sveže svinine, ječmena itd. Jugoslovanski izvoz v Italijo je potekal v prvih mesecih lanskega leta zelo ugodno in vse je kazalo, da se bo obseg izvoza povzpel na nepričakovano višino, Sredi leta pa je italijanska vlada z vrsto ukrepov močno zavrla uvoz. Triko je konec junija zapadla liberalizacija uvoza jugoslovanske, koruze. Po- Razvoj prometa čez Reko Reka, marca ’61 Pred drugo svetovno vojno je najvišji promet reškega pristanišča dosegel nekaj čez 2 milijona ton blaga. Lansko leto je bil promet naslednji (za primerjavo navajamo tudi podatke za leto 1959): 1959 1960 v tonah Skupen promet 3,964.721 4,054.700 Od tega odpade na: Iv oz 396.583 564.487 Uvoz 2,316.304 1,700.000 Tranzit 920.330 1,435.948 Razvoz 331.504 353.301 Po vrstah blaga je bil promet razdeljen takole: Premog 519.700 479.504 Nafta in derivati 460.141 404.918 Rude in koncentrati 341.008 818.414 Nekovine 658.367 732.348 Železarstvo 139.194 206.452 Les 160.897 152.893 Cement 47.339 74.965 Kamenje 31.110 33.403 Žitarice in proizvodi 782.226 271.219 Ostalo 824.739 880.584 Če upoštevamo tudi promet v pristanišču Bakar, k je. sestavni del reškega pristanišča, je promet znašal 4 milijone 104.000 ton (leta 1959 4,015.000 ton). Kakor je razvidno iz razpredelnice, zavzema tranzit zelo važno mesto v skupnem prometu reškega pristanišča. V tranzitu je na prvem mestu Avstrija, na drugem češkoslovaška, na tretjem Madžarska. Reka je glede avstrijskega tranzita najprej prehitela Liibeck, nato Bremen in nedavno tega še Hamburg. Trst je še vedno na prvem mestu, vendar ne smemo podcenjevati tistih 781.559 ton avstrijskega tranzita čez Reko. Avslr ja je lani krila 54,7% vsega tranzita čez Reko in ni razloga, da bi sc avstrijski tranzit letos še povečal, saj reško pristanišče lahko nudi Avstrijcem iste usluge kakor druga pristanišča. češkoslovaški tranzit čez Reko je lani znaša! 411.004 tone a'i 28,7% vsega reškega tranzita. Promet češkoslovaškega blaga čez Reko narašča iz leta v leto in bi lahko bil še večji, ko bi se razvijal po svobodni izbiri. Na tretjem (Nadaljevanje na 2. strani) Udeležba na kongresu Mednarodne ga inštituta za javne finance, ki je septembra lanskega leta razpravljal predvsem o obdavčenju premoženja in o politiki državnih dolgov (glej članek v »Gospodarstvu« št. 354 z dne 16. sept.), mi je omogočila, da po 35-letnem presledku zopet potujem v Švico, čeprav samo za nekaj dni. Med potjo me je zanimalo tudi tržaško pristanišče, ki je lani sicer doživelo vzpon, a še vedno močno zaostaja za razvojem drugih italijanskih pristanišč. Hidrogliser za Benetke mi je nazorno kazal, da se da pomorski potniški promet pospešiti, kar je nujno potrebno tudi zaradi vse večje konkurence zračnega prometa. Poti skozi zanimiva severnoitalijanska mesta ne bom opisoval. V Milanu me je začudil velik naval italijanskih izseljencev z družinami, namenjenih v Belgijo, Nizozemsko in Vel. Britanijo, tako da sem si kljub koncu glavne turistične sezone v vlaku komaj priboril mesto za Švico. Obmejni pregled v Comu ob prelepem Comskem jezeru j« minul prav hitro; saj državljani nekaterih zapadnoevropskih držav ne potrebujejo več za te države niti polnega lista, marveč jim zadostuje osebna izkaznica. Sicer pripravlja tudi Jugoslavija nadaljnje olajšave pri izdajanju vstopnih in tranzitnih vizumov, ki bo gotovo privabilo več tujcev, navajenih na take olajšave v drugih državah. Na švicarski obmejni postaji Chiasso so me izpraševali, kje imam ženo, katero so bili nekoč (pred 8 leti) vpisali v moj potni list. V skoro izključno italijanskem kantonu Ticinu, ki je pripadel Švici že v začetku XVI. stoletja, nas v dolinah preseneča isto sredozemsko podnebje kot v severni Italiji — j tobačni nasadi, trta, palme, koruza, | smokve, oljke, murve itd., medtem ko i dosežejo alpski vrhovi z Rhcimvaldhor-! rtom 3398 m višine, žal mi niti tokrat 1 vreme ni bilo naklonjeno in sem si mo- *gPo 35 teliti ^opef o (Solcl ral zaradi oblačnosti vsaj približno predstavljati, v katero stran se dvigajo švicarske planine s svojimi čudovitimi lepotami. Zato pa sem vsaj lahko občudoval številna jezera, ki poživljajo le kraje in privabljajo tujce, zlasti v sončni Ticino. RES SODOBNE ŠVICARSKE ŽELEZNICE Malo bliže sem se tudi seznanil z udobnimi švicarskimi železnicami, k a terc so pričeli podržavi j ati že pred kon cem prejšnjega stoletja. Poprej so dol go vi za prevzem zasebnih železnic moč no obremenjevali zvezni proračun; sedaj pa so železn ce za razi ko od drugih evropskih držav pretežno aktivne zlasti zaradi še vedno močnega potniškega prometa. Pozimi marsikatera cesta, ki vodi čez visoka alpska sedla (Sv. Bernhard 2470 m), ni vozna, čeprav so sicer švicarske cesle zelo’ dobre, zato je. toliko živahnejši promet na železnicah, železnica konkurira z izredno številnimi, hitrimi in točnimi vlaki skoro izključno na električni pogon, tako da doseže število potnikov okrog 19 milijonov mesečno. Privabljajo jih tudi z najrazličnejšimi popusti, povratnimi, otroškimi polovičnimi do 16. leta, pokrajinskimi počitniškimi vozovnicami, veljavnimi 7 ali 15 dni. Sicer je močno razvil tudi avtobusni in letalski promet ter promet po številnih jezerih. ŠVICA NA MORJU Z morjem ima Švica zvezo od Basla navzdol po Renu, Ne smemo pozabiti njene mornarice, ki je obsegala leta 1959 128.557 ton pomorskih ladij, od katerih so del zgradile tudi jugoslovan- ske ladjedelnice. Švicarske ladje plovejo po vseh svetovnih morjih. To je važno zlasti za primer vojne; saj je Švica zaradi pomanjkanja surovin (živil, rud, premoga, tekstilnih surovin ild.) navezana na uvoz in sploh na svetovno trgovino, kateri dobavlja svoje visokokakovostne industrijske izdelke, pridobljene s predelavo raznih surovin. Za to delo ima visokokvalificirano delovno silo, ki izvira deloma iz obrti, domače obrti in umetnostne obrti, bogate s stoletnim izročilom, seveda pa tudi iz številnih strokovnih šol. TUJEGA KAPITALA NE MARAJO Sicer je švicarska zunanja trgovina pasivna (leta 1959 za blizu 1 milijardo švicarskih frankov — pri uvozu 8.268 milijonov); vendar pasivo izravnajo . več kot tujski promet (leta 1959 čisti saldo 845 milijonov), donos švicarskih naložb v tujini (leta 1959 605 milijonov), prevozni zaslužki, zaslužki trgovine, bančništva in daleč v tujino segajočega zavarovalništva. Zato lahko Švica nalaga svoje (in tudi iz tujine, zlasti po -različnih političnih krizah, n. pr. kongoški, privabljene) kapitalc v številne tuje države; saj je imela njena Narodna banka sept. 1960 nič manj kot 9.120 milijonov frankov deviznih in zlatih rezerv. Zato se ne bomo čudili, da j c pričela omejevati dotok nemirnih in nezaželenih ubežnih tujih kapi-talov v različne švicarske naložbe, n. pr. s tem, da od lanskega avgusta za tuje bančne vloge z odpovednim rokom do 6 mesecev ne plačujejo obresti, marveč celo od njih pobira četrtletno provizijo v višini Vi %. Sicer se boje v Švici tudi tujih nakupov nepremičnin in vrednostnih papirjev (delnic), ki so zavzeli že prevelik obseg. Res nizka e-skonlna obrestna mera Narodne banke (2°o) ni privlačna za tuje kapitale., kredit pa je seveda temu primerno cenen. POMANJKANJE DELOVNE SILE Ticino je najjužnejši izmed 22 švicarskih kantonov, katerim moramo prišteti še tri polovične kantone, ki zavzemajo skupaj komaj 41.000 kv. km z nekaj nad 5 milijoni prebivalcev; gostota prebivalstva na 1 kv. km znaša 127. Pri tem moramo upoštevati, da kar 22,5 % vse površine pokriva neplodno zemljišče, zlasti gore in jezera. Kljub visoki ravni kmetijstva sc o-gla.ša zahteva še po nedaljnji modernizaciji in mehanizaciji, ki bi sprostili delovno silo na kmetih in jo napotili v industrijo. Na višini je zlasti živinoreja z mlekarsko predelovalno industrijo (sir, maslo, čokolada). Zaradi nezadostne kmetijske proizvodnje je treba mnogo živil uvažati. Sicer je Švica, kamor je med obema vojnama pribežalo veliko beguncev iz vseh držav, morala povečati kmetijske obdelovalne površine na račun svojih travnikov, pašnikov in tudi okrasnih vrtov in parkov, ki so njen znan okras. Resda je znaten del Švicarjev zaposlen v tuj’ni še iz časov, ko zemlja ni mogla nuditi zaslužka vsem in še ni bilo dovolj razvite industrije. Danes je pomanjkanje delovne sile tolikšno, da izvira kljub znatni racionalizaciji in avtomatizaciji industrije večji gospodarski vzpon, čeprav je število tujih delavcev, zlasti Italijanov, Nemcev in Avstrijcev znatno. Italijane celo z italijanskega juga najdeš skoraj povsod, ne morda le v Ticinu. Tako sem že leta 1926 naletel v Ziirichu na hotel s povsem italijanskim osebjem, prav tako lani in isto je doživel izlet Slovenske turist.či.e zveze lani v Bernu. V mojem lanskem hotelu v Ziirichu je bil le ravnatelj Nemec, ena uslužbenka pa — tržaška Slovenka. Sicer sem slišal, da se Italijani kmalu privajajo švicarski delovni disciplini. Vsekakor predstavlja njihovo rastoče število tudi nacionalno pol.tič-no vprašanje, ker je Švica pri sedanji konjunkturi navezana na tujo delovno silo. ZNAMENITOSTI LUGANA V Luganu smo lahko občudovali poleg južnjaškega mesta, navezanega pretežno na tujski promet in velesejem, še lepo okolico z vzpenjačama na Mon-te Bre in Monle San Salvatore nad prekrasnim luganskim jezerom, 'katerega vzhodni del pripada Italiji. Nasproti Luganu leži na vzhodnem bregu italijanska enklava Campionc d ltalia, obkoljena na kopni strani s švicarskim ozemljem. Tamkaj stoji igralnica, kraj pa je znamenit tudi za filateliste, saj je imel od leta 1944 do 1952 lastne znamke v švicarski veljavi, danes pa se, prodajajo znamke obeh držav. Lugano je tudi izhodišče za izlet mimo italijanskega Comskega jezera v Zgornji En-gadin, kjer Slovenca začudi ime doline Poschiavo. Onstran sedla Monte Cene-re (533 m) zagledamo med nadaljnjo vožnjo pod seboj dolino Ticina, ki se blizu tudi v politični zgodovini znanega letovišča Locarna spušča v najsevernejši krak La go Maggiore. pripadajoč šc Švici. V Bellinzoni, glavnem mestu kantona, kjer sem moral prestopiti na brzi vlak, da bi pol ure prej prispel v Zu-rich, sem občudoval stare gradove, ki tudi spominjajo na Italijo, pa tudi na burno zgodovino tega kantona, v katerem so do leta 1889 bile pogostne politične... (Dalje sledi) Dr. V. M. Tudi uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo se je v lanskem letu zelo povečal. V prvi vrsti naj omenimo uvoz predelanih izdelkov (od 16,3 na 27,4 milijona dol.), uvoz strojev in opreme (od 31,7 na 50,1 milijona dol), itd. V glavnem so pripomogle k takšnemu dviganju uvoza posebne dobave strojev in opreme, ki jih Italija dobavlja Jugoslaviji v okviru sporazuma o posebnih dobavah. Sicer se je lani povečal zlasti uvoz italijanskih strojev in vozil; Jugoslovani so kupili v Italiji več avtomobilov .ločenih delov za kmetijske stroje, ladijskih pogonskih strojev, strojev za prehranjevalno industrijo, za tekstilno industrijo itd. Poleg lega se je povečal uvoz vlečenih železarskih izdelkov, tkanin in papirja, koksa, petroleja, nafte, plule; nekoliko je nazadoval samo uvoz kemičnih izdelkov, in sicer zaradi manjših nakupov umetnih gnojil za potrebe jugoslovanskega kmetijstva. iii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini«iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiii,i ■uitiiiiiitiiiiiiii VSEM BRALCEM, OGLAŠEVALCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Uredništvo in uprav-t m n nase INI orno u o Najnevarnejši blok Vozili smo se iz Ljubljane zadnji dan, ko je bila zaradi slinavke še v veljavi zapora za obmejni promet s propustnicami. V avtobusu smo bili tudi trije izmed 500 tržaških razumnikov, ki jih je nekako pred 14 dnevi naštel v svojem ljubljanskem predavanju pisatelj’ Rebula. (Ker ne vem, koliko izobrazbe zahteva g. Re bula za izobraženca, ne morem reči, ali je njegovo število točno), čimboh smo se bližali bloku, tem bolj je pojemal glas debaterjev. Niti tako živo občuteno vprašanje, kakor ga je sprožil bivši profesor in danes gospodarski strokovnjak, to je vprašanje potrebe dobrega »standardnega« italtjan-sko-slovenskega slovarja, ni moglo ohraniti tona razprave na višini, da bi ga lahko označili za glasnega. To je učinek tiste skrivnostne sile bloka, prehoda čez mejo, ki zahteva od popotnika, da se primerno zbere, kakor pred svečanim dogodkom, ki se neizbežno približuje. Tedaj je. treba misliti na carinike in na svojo torbo oziroma kovček ter na vsa izpričevala človeške bednosti, ki so r njih: Bo šlo ali ne bo šlo? Ni torej bilo slučajno, da je neka potnica napeljala besedo na carinike: Veste, tiste dni, ko je vladala slinavka, so se oni imeli prav imenitno, dela niso imeli skoraj nič. Obmejni promet s polnimi torbami mesa, jajc, masla, mleka in drugih živil, ki jih mora carinik temeljito pretipati, je bil zaprt. Zato pa je bil promet s potnimi listi toliko bolj hiter in avtobusi so lahko naglo smuknili čez mejo. Pomislite, zato je bil potreben virus slinavke, in sicer najhujši, da je avtobus, ki se mu sicer ne na tem ne na drugem bloku prav nič ne mudi, pognal čez mejo v nekaj minutah. Ni toliko važno če cena jajc zaradi slinavke v Kopru pade na 14 dinarjev (v Trstu 24-21 lir), važno je, da je slinavka po svoje prispevala k razvoju turizma. Čez oba bloka, jugoslovanskega in italijanskega, je torej tisti večer šlo naglo. Kakor navadno, je Jugoslovane bolj zanimala valuta, italijanske carinike pa tobak in likerji, če smo že omenili slinavko in njeno magično silo, ne smemo pozabiti še izrednega slučaja, ki je ob prehodu čez mejo tudi odigral svojo vlogo, da je bilo namreč med nami razmeroma malo žensk; znano je, da se te Kot dobre gospodinje vselej dobro obložijo, pa naj potujejo s propustnico ali s potnim listom, in da imajo navadno prav z njimi cariniki največ posla. Že smo torej drveli od meje proti Trstu in tajinstveno ozračje prehoda čez mejo je bilo za nami. Med potniki se beseda še ni mogla prav razviti, ko se je eden izmed treh izobražencev vendar opogumil ter obrnjen proti svojim tovarišem zaskrbljeno dejal: Čez oba bloka je torej šlo vse gladko, toda zdaj nas čaka še tretji, gotovo najhujši blok: doma. Kaj porečejo naše žene, ko bodo brskale po naših pravzaprav praznih torbah? V resnici ni za popotnika izbira lahka: ali naj se zameri cariniku ah ženi... — Ib — GOSPODARSTVO e /o sm PO KONGRESU ITALIJANSKIH SOCIALISTOV V MILANU. Na kongresu socialistične stranke je glavni tajnik P. Nenni sicer ohranil večino, vendar se njegov položaj ni utrdil, pač pa pridobiva na moči levo krilo, ki je za tesno sodelovanje s komunistično stranko. Nenni je pristaš tako imenovanega avtonomizma, to je popolne neodvisnosti od komunistov; na svoji stran, ima tudi ravnatelja časopisa »Avant.« P,e-raccimja. Proti njemu pa je odloč-.o nastopil R. Lombardi, ki je zahteval, da mora priti tudi levo krilo do besede v vodstvu stranke. Glavno glas.lo krščanske demokratične, stranke »Po-polo« meni, da sociaiist.čni kongres v Milanu ni odprl poti k ustvaritvi močne demokratične skupine, to je koncentracije demokratičnih sil (krščanske demokratične stranke, soc.alnih demokratov in socialistov), ki bi lahko prevzela oblast. Krščanski demokrati so postavili za sodelovanje s social.sti pogoj ,da ti prekinejo zvezo s komurist ; to zahteva tudi Cerkev, ki je pr prav-ljena še nadalje podpirati stranko, ki bi stopila v koalicijo s socialisti, edino pod pogojem, da prekine zveze, s komunistično stranko. ITALIJANSKO NEMŠKI SESTANEK V COMU. Ministrski predsedn.k Fan-fani se je v spremstvu zunanjega ministra Segnija sestal z nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem v Comu. Raz-govarjali so se o tekcčh polit čn:h in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, zlasti o napovedanih sestankih v Londonu, ses anka preds‘av-nikov Atlantske zveze. (NATO) v Oslu in predstavnikov Evropskega skupnega trga v Bonnu. Očitno na priporočilo ameriške vlade bosta obe državi prispevali k finančni pomoči za gospodarsko manj razvite države. PREDSEDNIK TITO V GVINEJI. S železniške postaje v Conacryju je predsednik Tito v spremstvu soproge Jovanke in ostalega jugos'ovanskega osebja, ki ga spremlja na poti po Afriki, odpotoval v notranjost Gvineje ter se zadržal v mestih Kindija in Marnu. Pred odhodom v notranjost je predsednik Tito izročil v dar predsedniku Seku Toureju avtomobil znamke »Zastava 1100«. Oba predsedn ka sta potovala skupno ter na poti nadaljevala politične. razgovore. MED AMERIKO IN SOVJETSKO ZVEZO ŠE VEDNO NAPETOST. K že, da poslanica predsednika Kennedyja. ki jo je ameriški poslanik Thompson izročil Hruščevu, še ni rodila uspeha. Napetost med obema državama še vedno traja ter je verjetno v zadnjih dneh še hujša. Gromiko je napad i a-meriško zunanjo politiko nasproti Kongu pred Organizacijo združen h narodov, z druge strani je ameriška vlada sporočila, da ne bo dopustila, da v Laosu zavlada tuj (sovjetsk') vpliv. Nevv York Herald Tribune poroča, da je predsednik John F. Kenredy dal sovjetski vladi ponovno zagotov lo, da ne bodo ameriška letala letela nad sovjetskim ozemljem. Ta izjava je v zvezi z okolnostjo, da je bilo meseca januarja zasačeno ameriško letalo RB 47, ko je letelo blizu otoka Vize v severnih polarnih kraj h. Ameriško poročTo ni-glaša, da je otok Vize oddaljen 400 milj od ruske celine. GOMULKA O ZUNANJI POLITIKI POLJSKE. Poljska se pripravlja na volitve v Sejem (parlament), ki bodo čez dober mesec. V Varšavi je imel Go-mulka važen politični govor, v katerem se. je dotaknil zunanjih in notranjih zadev. Naglasil je, da hcče ostati Poljska v sklopu z vzhodnimi državami in solidarna z narodi, ki se borijo proti kolonializmu, a hkrati v odnosu mirnega sožitja s kapitalist'čnim svetom. Kennedyjeva politika glede razorožitve ni dovolj odločna. Odločno je Gomulka nastopil proti oboroževanju Zah. Nemčije, ki se protivi zbližanju med Moskvo in Washingtonom. Po’j-ska je pripravljena na sporazum z Zahodno Nemčijo edino pod pogojem, da ta prizna današnjo mejo na Odri in Nisi. Adenauerjev predlog za sk'enitev dogovora o nenapadanju ima zahrbtne namene: Zahodna Nemčija bi rada požrla Nemško demokratično repubFko (Vzhodno Nemčijo), s katero ostane Poljska solidarna. Gomulka se je zavzel za načrt Rapackega, ki predvideva ustanovitev brezatomskega pasu v Evropi. KDAJ PRIDE NA DNEVNI RED JUŽNO TIROLSKO VPRAŠANJE. Dopisniki italijanskih listov poročajo z zadovoljstvom z Dunaja, da je (katoliška) ljudska stranka sklenila zamenjati dosedanjega pomočnika v zuna-nejm ministrstvu, prof. Gschn'tzer;a, ki je na glasu nepopustljivega bo-ca za pravice južnih Tirolcev. Na nj=go-vo mesto pride 40-letni diplomat Ludvik Steiner, ki je. zdaj avstr jski poslanik v Sofiji. Italijanski časnikarji so prepričani, da bo novi pomočnik bolj popustljiv nasproti Italiji. Zunanji minister dr. Kreisky ostane na svojem mestu. Spremembe se bodo izvrš le 11. aprila, ko prevzame posle kanclerja dr. Alfons Gorbach po odstopu kanclerja Raaba. Pogajanja med Italijo in Avstrijo bi morala biti v Celovcu. VPRAŠANJE OMEJEVANJA ROJSTEV. Svet krščansk h Cerkva v Združenih ameriških državah je z večino glasov sprejel sklep, po katerem je vernikom dovoljena uporaba kontrac ptič-nih sredstev z namenom, da se število rojstev omeji. Svetu krščanskih Cerkva pripada 25 raznih protestantskih cerkvenih organizacij v ZDA in 8 pravoslavnih občin. Ker je pravoslavna Cerkev nasprotna uporabi takšnih sredstev, so se njeni predstavniki vzdržali glasovanja. V smislu nauka protertant-skih Cerkva v Združerih ameriških državah je uporaba sredstev za omejevanje rojstev dovoljena samo, ko gre za razloge moralne narave; prepovedani so pa splavi in vsako uničevanje člo-ve^v«—;) živBenia. VODJA POLJSKE CARITAS. Iz Varšave poročajo, da je umrl Stanislav Huet, voditelj katoliške organizacije »Caritas«. V tej je včlanjenih okoli 330 poljskih duhovnikov, ki ne odobravajo vatikanske politike nasproti Poljski in sedanji vladavini. Uradna katoliška cerkev ne priznava te organizacije. Leta 1953 je bil Huet imenovan za generalnega vika-rija nadškofije v Krakovu proti volji Vatikana. Pokojnik je bil tudi profesor akademije katoliškega bogoslovja v Varšavi. Mednarodna trgovina NEMŠKA USNJARSKA INDUSTRIJA SE PRITOŽUJE Predstavniki nemške usnjarske industrije so se pri zahodnonemški vladi pritožili zaradi nenadne revalvacije nemške valute, še konec januarja je minister Erhard zatrjeval, da bo tečaj marke ostal neizpremenjen. Posledica povišanja vrednosti marke je ta, da so se cene telečjih in govejih kož na domačem trgu dvignile, in sicer so do 12% višje kakor so bile v prvih osmih mesecih lanskega leta. Visoke so tudi cene kož na zunanjih trgih. Že tri dni potem, ko je. bila razglašena revalva-cija marke, so se goveje kože v Ameriki dvignile za 12 pfenigov pri kg. POSPEŠEVANJE IZVOZA AMERIŠKEGA BOMBAŽA Američani so prepričani, da bo nova gospodarska politika ameriške vlade nasproti pridelovalcem bombaža koristila tudi tovarnam bombažnih izdelkov v tujini. Državna premija za ameriškega pridelovalca bo za letino 1961 znašala 82% paritete; poleg tega je vlada uvedla podporo izvoznikom v višini 8,5 stotinke dolarja za funt izvoženega bombaža, to je okoli 118 lir za kg. Z državno premijo je ameriškemu pridelovalcu zagotovljen min-malni dohodek 33,04 stotinke dolarja za funt pridelanega bombaža. Dejanska cena bombaža se je sukala okoli 34 stotink za funt, ki je za 10 stotink višja kakor sedanja cena v drugih državah. Zaradi izvozne premije bodo ameriški izvozniki prodaiali bombaž lahko po 25,5 stotinke dolarja za funt. Tako bodo tuje tovarne bombažnih izdelkov lahko kunovale bombaž v Ameriki po ceni, ki bo za 8,5 stotinke dolarja nižja kakor cena za ameriške tovarne. stvo, splošna biologija, vrtnarstvo, varstvo rastlin, gozdarstvo, lov, ribolov, čebelarstvo, zadružništvo in kmetijski tisk. UVOZ IZ DRŽAV EST Te dni je ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo dokončne spiske kontingentov za uvoz nekaterih vrst blaga iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Za blago, ki ga bo Italija uvozila »čez carinarnico« (a doga-na), je ministrstvo določilo tudi carinarnice. Večji del uvoza se bo odvijal čez milansko in genovsko carinarnico. čez Trst bo Italija uvozila 630 stotov tetraetilnega svinca in mešanice ter za 40 milijonov lir traktorjev viličarjev. SOVJETSKI PETROLEJ ZA BRAZILIJO Predsednik Brazilije, Janio Ouadros je izrazil predsedniku državnega sveta za petrolej in ministru za finance zahtevo, naj bi se pospešil uvoz sovjetskega petroleja v Brazilijo. V letošnjem letu bo Brazilija uvozila še 600.000 ton sovjetskega surovega petroleja in 270.000 ton goriva za die-slove motorje. Zadnje tehnične pridobitve aa danajskem velesejma Promet čez Reko ( iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!i!iiiiiiir.„iii!iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir,j SPROŠČEN UVOZ BOMBAŽA IZ BRAZILIJE V smislu navodil novega predsednika Brazilije Ouadrosa, da se namreč čimbolj pospeši izvoz, je Cacex, to je izvozni oddelek banke Banco do Brasil prepustil izvoznikom polovico vseh zalog bombaža v Severni Braziliji. Na posebnem sestanku predstavnikov pridelovalcev, trgovine in predelovalne industrije v Sao Paulu bodo ugotovili, koliko bombaža bodo določili za izvoz iz južnih brazilskih krajev. ZA BOLJŠE ODNOSE MED AMERIKO IN VZHODNIMI DRŽAVAMI Predsednik Kennedy priporoča v pismu, ki ga je naslovil na Kongres (parlament), naj bi sprejel zakonski osnutek, ki bi predsedniku omogočil, da po svoji uvidevnosti uporabi gospodarska sredstva za vzpostavitev prijateljskih vezi z evropskimi vzhodnimi državami. Predsednik bo lahko podelil gospodarsko in finančno pomoč raznim vzhodnim državam razen Sovjetske zveze in nekaterih področij Daljnega vzhoda, ki so pod vplivom Kitajske. AFRIKA OSTANE NA PODROČJU FUNTA ŠTERLINGA Južnoafriški predsednik dr. Vervvo-erd je izjavil, da bo njegova država tudi potem, ko bo 31. maja izstopila iz Britanske skupnosti (CommonvveaLha) še nadalje ostala na področju fun*a šterlinga. Naglasil je, da hoče Južna Afrika ohraniti gospodarske in finančne zveze z Vel. Britanijo in z drugimi državami Britanske skupnosti. Južna Afrika hoče ohraniti vse prednost1', ki jih daje članicam Britanske skupnosti prednostni carinski sistem. Z gospodarskega vidika je tudi položaj Južne Afrike postal enak položaju Irske od trenutka, ko je ta leta 1921 izstopila iz Britanske skupnosti, a je ohranTa britanske^ carinske prednosti. Področje, funta šterlinga ne obsega samo članic Britanske skupnosti, temveč tudi Burmo, Islandijo, Irsko, Jordanijo in Libijo, medtem ko je Kanada izven šter-linskega področja, čeprav je članica Britanske skupnosti. Dunaj, 18. marca (Od našega dopisnika) Jutri se bo v Praterju zaključil spomladanski dunajski velesejem. Čeprav obhaja letos svojo štiridesetletnico, — saj je bil prvič odprt I. 1921 — je to vendar že 74. prireditev. Dunajski velesejem ima namreč dve prireditvi na leto, pomladi in jeseni. Že prvi dan je to prvo pomembno pomladansko evropsko gospodarsko prireditev obiskalo 163.000 obiskovalcev, kar za skoraj 10% posega vse dosedanje rekorde. In vendar pomladanska dunajska prireditev . nima mednarodnega značaja v* običajnem pomenu besede. Na njem namreč ne najdemo kolektivnih razstav tujih držav. Inozemska podjetja, 1685 po številu iz 21 držav, so namreč po veliki večini zastopana od- avstrijskih zastopnikov. Sicer ni čez četrt milijona vzorcev najrazličnejših izdelkov majhna stvar. Lotiti se popisa- tako pestrega mozaika ni lahko, pa ,tudi ni to moj namen. Toda če bi hotel ne-številnim razstavljenim predmetom poiskati skupni imenovalec, tedaj bi prišel do zaključka, da še nisem videl razstave, ki bi kot ta iskala pot industrije do človeka. VENEZUELSKA VALUTA DELOMA RAZVREDNOTENA. Iz Karakasa poročajo, da je vlada izdala novo devizno uredbo. Tečaj bolivarja 3,35 za 1 ameriški dolar ostane sicer še v veljavi, toda samo za nakup življenjsko važnega blaga iz tujine. Uvoz vsega drugega blaga bodo v bodoče u-vozniki morali plačati v dolarjih, ki jih bodo lahko kupili samo na prostem trgu. Praktično pomeni to, da je bil bolivar deloma razvrednoten. dvig PRIREDITVE NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V N. SADU V Novem Sadu bo od 29. aprila do 8. maja 28. mednarodni kmetijski sejem. Priprave so v polnem teku in je upati, da po najnovejših delih se ne bo ponovila lanska neprijetnost, da je bilo sejmišče zaradi dežja v samem blatu. V okv-ru splošnega kmetijskega sejma bo tudi letos, in sicer petič, državna razstava vina, žganih pijač in sadnih sokov. Za to prireditev so se že. prijavila številna proizvodna podjetja iz vseh jugoslovanskih republik. Za časa sejma bo Urad za knjižne razstave iz Beograda priredil Prvo mednarodno razstavo kmetijske knjige. Nastopile bodo domače in tuje založbe. Ta razstava bo prva te vrste v Evropi. Razstavljene knjige, bodo razdeljene po strokah, in sicer kmetijstvo, veterinar- POVECANJE AMERIŠKE ZLATE REZERVE Prvič po mesecu juliju 1959 so tuje vlade in banke prodale zlato Združenim ameriškim državam. To se je zgodilo v tednu do 16. marca, kakor je sporočila Federal Reserve Bank of New York. V tem tednu je namreč znašal priliv zlata iz tujine 12 milijonov dolarjev. Tako znašajo zdaj ameriške zlate rezerve 17 milijard 384 milijonov dolarjev. Dva tedna poprej ni bilo nikake... spremembe pri zlatih rezervah. Iz Londona poročajo, da je odšlo iz svetovnih zlatih zalog 400-500 milijonov dolarjev zlata v roke špekulantov in varčevalcev. To se je zgodilo v zadnjem tromesečju leta 1960. Trg z zlatom v Londonu je trenutno miren. Cena unče zlata se suka okoli 35 dolarjev za unčo. avtomatizacija V OBLAČILNI STROKI Avtomatizacija industrije in žii/lieniskega Standarda bi bila potemtakem dva glavna poudarka letošnjega dimniškega vNeseima. Avtomatizacijo. ki nai dvigne proizvodnjo pri npmanikanju specializirane delovne sile. sem izsledil predvsem na področ-iu stmiev za tekstilno industrijo. Hiter šivalni stroi, ki napravi v eni minuti od štiri do pet tisoč vbodov, avtomatični stroj za prišivanje gumbov. ki pri deveturnem obratovanju nrišiie čez 10.000 gumbov, pa naj imajo ti gumbi dve ali štiri luknje, to so poeoii. ki jim je samo racionalizirana industriia kos. Da je poleg hitrosti tudi raznolikost opravljenega dela odločilen nogoi. nam kažejo stroji, ki 7. najrazličnejšimi prestavami o-pravliaio vsa dela, ki jih danes od stroja zahteva oblačilna industrija. Da se avtomatizacija piše z veliko začetnico tudi v drugih branšah industrije. od gradbeništva do poljedelstva in gozdarstva, ni več nobena novost. Predvsem za alnske dežele, so zanimivi traktorji, ki so kos vsaki strmini in praktično vsaki še tako slabi gorski poti. Pri tem naj omenim, da je avstrijska industrija na podlagi šasije Fiat 500 izdelala , »terensko vozilo«, ki po uporabnosti ne zaostaja veliko za džipom in ga s pridom uporabljajo vojaške edinice v goratih predelih. Na področju gradbeništva so bili splošno občudovani težki kamioni češke tovarne Praga, ki. so opremljeni z najrazličnejšimi žerjavi 'za samostojno nakladanje in raztovarjanje najrazličnejšega tovora. je pri nas še domena malenkostne manjšine. Po poudarku, ki ga ima ta stroka na dunajskem sejmu, moram sklepati, da se to vprašanje tam bolj čuti, mislim predvsem v širino. In prav serijska industrija pohištva kaže veliko razumevanja za okus, potrebe in seveda tudi za žep zelo širokih plasti kupcev. In to da se je proizvodnja novega pohištva v sami Avstriji v zadnjih šestih letih kar potrojila, se mi zdi dovolj zgovoren dokaz za moja gornja izvajanja. Seveda ostane stroj za pomivanje krožnikov še vedno sen mnogotere gospodinje, vendar so normalni pralni stroji, ki danes vedno bolj upoštevajo tudi dokončno sušenje perila, res samo po sebi umeven pridevek sodobnega gospodinjstva, kot hladilnik in najrazličnejši stroji za pripravo jedil in čiščenje stanovanja. Če pogledaš v gospodinjski oddelek dunajskega velesejma, sploh misliš, da bo za gospodinje osnovno znanje mehanike in e-lektrotehnike kmalu prišlo v učni program gospodinjskih šol. Zaposleni gospodinji je tudi namenjen trud tekstilne industrije, ki naj na zgoščenem prostoru prikaže ženi vse najnovejše modne novosti iz notranjosti in inozemstva. Pri tem gospodinji prihranimo zamudno ogledovanje izložb in modnih revij, toda gotovo jo prikrajšamo tudi za tipično ženski užitek. AVTOMAT ZA PIJANE ŠOFERJE Zelo aktualna novost, odkar so v Avstriji vpeljali kontrolo količine alkohola, ki jo imajo v krvi avtomobilisti, pa je avtomat, ki naj bi se ,po mnenju njegovih domiselnih izumiteljev pritrdil v vseh javnih loKaifih/ kjer se prodajajo alkoholne pijače. Ko namreč v omenjeni avtomat vržeš šiling in z raznimi premičnimi ročicami nastaviš količino in kakovost raznih zavžitih alkoholnih pijač, ti pove, koliko časa mora preiti, da boš iZ'svojega krvnega obtoka izločil toliko alkohola, da te policija ne zasači in kaznuje. Ce imaš preveč alko-hdla v krvi, moraš čakati. Sedeti v gostilni kako uro pri prazni čaši, za to je pač potrebna velika volja. In če bi imeli pri zauživanju alkoholnih pijač dovolj volje, verjetno takih av-tomatok'me bi bilo niti treba. stvo za socialno skrbstvo v vsedržavnem obsegu z namenom, da izravna nekatere gospodarske neuravnovešen nosti predvsem obrobnih pokrajin. Tako na preglednem zemljevidu, ki so mi ga pokazali v nalašč zato postavljeni pisarni, vidimo rdeče začrtana kritična področja na Gornjem Avstrijskem, na Gradiščanskem, Južnem Štajerskem in Južnem Koroškem, poleg malega področja Vzhodne Tirolske. Omenjeno ministrstvo se ponaša, da je v zadnjih treh letih na omenjenih področjih pomagalo ustanoviti 64 podjetij, ki danes zaposlujejo 3.500 delavcev in jih bodo v kratkem zaposlila 6.000. Pomoč za ustanovitev podjetij se vrši takole. Človek, ki se nameni, da ustanovi novo podjetje — zatrjevali so mi, da je med temi interesenti le ena petina nemških državljanov in še ti rajši ustanovijo podjetja v bližini nemške meje — odide v pisarno, kjer mu postrežejo z vsemi podatki, ki ga zanimajo. Tako zve, kakšno delovno silo, kakšne surovine, prevozna sredstva in podobno je mogoče nabaviti v državi. S to akcijo nameravajo pospešiti industrializacijo, omogočiti zaslužek delavcem, predvsem ženskam, ki se ne bi odločile za delo na oddaljenem ali sezonskem delovnem mestu obenem ustanoviti takozvana komplementarna industrijska podjetja na podlagi že obstoječih gospodarskih pogojev. Do tu je vse lepo in prav, za Južno Koroško pa tiči v grmu tudi zajec, h kateremu se bomo še vrnili ob drugi priliki. RA — DO (Nadaljevanje s 1. strani) mestu je madžarski tranzit z 22.234 1 nami ali 15,6% vsega reškega tranzit- \, Tudi promet s to državo bi bil verjetčin, lahko večji, ko bi Madžarska ne bibj; (kakor Češkoslovaška) včlanjena v Cek MECONU. V obeh državah namrt močno agitirajo poljska in vzhodna nemška pristanišča, da bi privabiaz čimveč tranzita. Hkrati se veča promla po Donavi in čez črnomorska pristlje nišča. čeprav potuje češkoslovaško i L madžarsko tranzitno blago tudi čez ter pristanišča, je vendar Reka najbližfa izhodišče Češkoslovaške in Madžarska na morje. ire Zaradi tega izvaja podjetje »Lukae-skladišta« na Reki močno propagalik do v teh državah in v tem tekmuje tri predstavniki italijanskih, poljskih, netoč ških in črnomorskih pristanišč. V pf96( teklem letu jc tranzitni promet na Rlat ki vrgel 12,360.000 dolarjev ali povprdjei no 9 dolarjev od tone. V prihcdnjieč letih se bo promet čez reško pristafleč šče gotovo povečal, zlasti po dogradida vi enega med največjimi silosi na Srorr dozemlju, ki bo dokončan že v leto« njem letu. iitt Zaradi primerjave navajamo, da jlar| lani promet v tržaškem pristanišču zniev, šal 5,065.611 ton (leta 1959 4,141.395 toriazi SEJEM GRADBENIŠTVA V UUl^. LJANI. Na Gospodarskem razstaviš!;]^ v Ljubljani bo od 30. septembra do |e oktobra II. sejem gradbeništva. -a^( IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllIHI, ,1111111,1,11, ||, |I,1|,||„II,|I|III|IIII|I|I|P i -da DOLAR V TUJIH VALUTAH oj; (21. marca 1961 v Parizu) CENE IN ŽIVLJENJE V MILANU Po zadnjih statističnih podatkih s NAČRTNA INDUSTRIALIZACIJA JUŽNE KOROŠKE Mojo pozornost je pritegnilo tudi geslo »Južna koroška išče industrijo«. Seveda sem si zadevo, ki je za nas pdglavitne važnosti, pobližje ogledal. Pri tem sem ugotovil, da gre za agitacijo, ki jo vodi avstrijsko ministr- cene na debelo na milanskem trgu še vedno dvigajo. V februarju je bil indeks povprečnih cen na debelo za 1,4 odst. višji kakor v lanskem februarju. Dvignile so se cene krompirja, prašičev, pšenične moke, slanine, svinjske masti, masla, bombaža, konoplje in mešanih tkanin. Nazadovale so cene jajc, sira gorgonzola, bencina, električnih žarnic in avtomobilskih gum. Indeks življenjskih .stroškov je v februarju znašal 4.928 (osnova 1938 = 100) ter je bil za 0,1% višji kakor v januarju in za 2% višji kakor v februarju lani. Stroški za prehrano so se dvignili v primerjavi z januarjem za 0,3%, stroški za kurjavo in razsvetljavo pa so se znižali za 0,7%. Povprečen tedenski izdatek štiričlanske družine je bil v februarju tako razdeljen: za prehrano 57,3%, za oblačila 18,1%, za najemnino 11,3%, za kurjavo in razsvetljavo 3,9%, za drugo 9,4%. V avstrijskih šilingih v belgijskih frankih v angleških funtih ($ za £) v danskih kronah v holandskih goldinarjih v francoskih frankih v nemških markah v grških drahmah v italijanskih lirah v norveških kronah v portugalskih eskudih v španskih pezetah v švedskih kronah v švicarskih frankih 26.03: 49.84l>, 2.79K3 6.90' 3.591 Pi 4.90ME 3.97l)o . 29.79<:e 622.50 :dn 7.14* p 28.55(avr 59.901ije 5.16ktšk 4.31$est ins; ■ašk VALUTE V CURIHU (V lirah po rimskih kotacijah švic. frjj^ 2(F3-19da , Francoski frank 126,- Angleški funt 1749/ > Ameriški dolar 623/ Dr Nemška marka 157,*ov£ Egiptovski funt 1156,Sv. Holandski goldinar 173,Sorj švedska krona 121,4aja Avstrijski šiling 23>sali Španska pezeta 10,Avte Portugalski eskudo 21/ Argentinski pezo 7,: slitie, kavstične sode, svinca, karbida, cinka, cementa, kaolina in sladkorja, danes Bolgarija te proizvode izvaža. Kljub napredku, ki ga je dosegla v železarski industriji, bo Bolgarija leta 1965, to je po izvedbi petletnega gospodarskega načrta, še vedno odvisna od tujine za kritje 48% svoje potrebe po železarskih izdelkih; računajo pa, da bo do tega leta lahko prenehal uvoz barvastih kovin. Bolgarija bo morala uvažati še ve-’ dno tudi premog, električno energijo in surov petrolej. Mnogo denarja potroši država tudi za uvoz volne in bombaža, ki je leta 1958 dosegel vrednost 239 milijonov levov. Zanimivo je, da so v zadnjem času uvoz petrolejskih derivatov, kemičnih izdelkov, umetnih gnojil, modre galice, kavčuka, časopisnega papirja in celuloze veča. Vsekakor. uvoz končnih industrijskih izdelkov polagoma- upada, medtem ko se uvoz industrijske opreme, in surovin stopnjuje. Izvoz tradicionalnih bolgarskih pridelkov, kakor žitaric, krme, zelenjave, živine, jajc, kož, tobaka in sadja, je % skoraj popolnoma ponehal. Kmetijska proizvodnja se je od leta 1939 do 1958 dvignila za 19%, industrijska pa kar 231-krat. Kmetijske proizvode izvažajo danes Bolgari predelane, tako razne marmelade, sokove, mezge, mesne izdelke itd. oziroma cigarete in cigare. Industrijski izdelki predstavljajo eno tretjino izvoza. Ce predelane kmetijske proizvode dodamo k izvozu ostalih, pridemo do zaključka, da predstavljajo danes industrijski izdelki 9/10 bolgarskega izvoza. Izvoz tobaka je do leta 1956 pred- -stavljal najvažnejšo postavko v bolgarski zunanji trgovini (85% vrednosti celotnega izvoza); zaradi hitrejšega naraščanja izvoza drugih vrst blaga je djlež tobaka na bolgarskem izvozu do leta 1958 (v dobrih dveh letih) nazadoval na 13,2%). Med žitaricami- bo v bodoče samo izvoz koruze Ostal na dosedanji višini (80-100.000 ton na leto); izvoz fižola ndj bi se do leta 1965 povečal od 30 na 60.000 ton. "V primeri s predvojnim časom se je izvoz grozdja dvakrat po-vejčal, izvoz paradižnikov pa 15-krat. Povečal se je, tudi izvoz breskev, jabolk, paprike, kumaric, konservirane zelenjave in konserviramega sadja, IZVOZ Države Sporazuma o vzajemni pomoči: Albanija, Vzh. Nemčija, Poljska, Romunija, Sov. zveza, Madžarska, CSR Vjetnam, Kitajska, Koreja, Mongolija Jugoslavija Zapadne države Skupaj Razpredelnica prikazuje razvoj bo1 r garske zunanje trgovine po vojni. P1^3 datki pod I predstavljajo vrednost i‘es<<1 menjave v letu 1939, pod II v letu 195-^ena pod III v letu 1958; izraženi so v milj°.sp jonih levov. V IV. stolpcu so podati, 1 o povečanju izmenjave v letu 1958 Se< primerjavi z letom 1952 (1952 100, za v V. pa v primerjavi z letom 1939 (194®1116 100). Vrednost izmenjave je izrači'.Vai 1955. K •mQ]£ UVOZ Države Sporazuma o vzajemni pomoči: Albanija, Vzh. Nemčija, Poljska, Romunija, Sov. zveza, Madžarska, CSR Vjetnam, Kitajska, Koreja, Mongolija Jugoslavija Zapadne države Skupaj nana na podlagi cen iz leta I II III IV 77,9 1.022,2 2.077,5 204 0,0 12,2 87,7 103 80,9 1.034,4 2.203,0 212 745,1 115,4 257,7 260 826,0 1.162,0 2.548,4 220 I II III IV 161,9 938,8 2.049,8 218 0,0 13,0 60,0 578 3,4 — 15,3 373 817,7 111,8 306,6 296 983,0 1.076,6 2.491,7 231 V Sp ‘ki t 2.667iki g 8.380 F & 2.723 fami 46^°dn 309P°rP' 1.26* :ato faPai !>aša la. d ^ Sl. 7.530 Srčn£ 450 45 253 BLAGOVNA IZMENJAVA Z ZAPADNIMI DRŽAVAMI v milijonih levov po cenah iz leta 1955 Skupaj Zap. drž. % 1948 1.405 242 17,2 1952 2.229 252 11,3 1594 3.000 387 12,9 1956 3.925 600 15,3 1958 5.322 750 14,1 PROIZVODNJA VAŽNEJŠIH V BOLGARSKIH PROIZVODOV in V razpredelnici navajamo podatke Dor;c proizvodnji važnejših bolgarskih proiMšjj vodov v letih 1955, 1957, 1959 in 19*ojUj (za to leto so na razpolago podatki s®os mo za prvih devet mesecev). Pri ele^ritik trični energiji so podatki izraženi L milijonih kWh, sicer gre za tone, er se ta voli za več let. Glavna toč-ižia dnevnega reda je bilo predsedniko-sto poročilo o poslovanju posojilnice v lreteklem letu; okoli tega poročila se at sukala tudi vsa razprava. Predsednik Josip Podobnik je ob napovedani elri odprl občni zbor ter nato podal posrečilo o poslovanju posojilnice v letu tr960. Ugotovil je lahko, da je zaupanje Klanov v posojilnico ostalo neizpreme-rdjeno. Najvidnejši dokaz za to je povečanje hranilnih vlog. Te so se nam-aiteč lani dvignile za 28° o in se sukajo dldaj okoli 205 milijonov lir. Med le-šrorn je posojilnica podelila 302 posojili toia skupni znesek 95 milijonov lir. Za-nmivo je, da so se povečale posebno doge majhnih hranilcev, in to delavcev, obrtnikov in šolarjev. To odkriva jntazveseljiv pojav, da se namreč med jašim ljudstvom smisel za varčevanje ,?trjuje, Zanimivo je tudi, da hranil-sCiiki, kj jih deli posojilnica med čla-J le, da bi zlasti mladino privadili k 'arčevanju, naglo poidejo, tako da menija posojilnica vsako leto naroč ti nove. -daj jih ie v prometu že okoli 600. Po-i°jilnica ima 708 članov, in to pred- vsem iz zgornje in spodnje tržaške O-kolice. Prav na tem področju se posojilnica udejstvuje prvenstveno. Ker se je delo zelo povečalo, je morala hranilnica nabaviti večji računski stroj za mehanično knjigovodstvo. S tem se je poslovanje pospešilo, hkrati pa se je povečala ludi preglednost. Zaradi razvoja denarnega zavoda so postali sedanji prostori pretesni. Vodstvo bo prisiljeno poiskati posojilnici nove, bolj ustrezne prostore. Od tod tudi namen, da bi si posojilnica zgradila lastne prostore, ki bi poleg vsega še povečali njen ugled. Prav o tem vprašanju je bila razprava po predsednikovem poročilu zelo živa. Značilno je, da se za posojila zateka k posojilnici čedalje več obrtnikov in trgovcev; ne manjka niti izobražencev. Izkušnja je pokazala, da člani, ki so prejeli posojila, zelo redno odplačujejo svoj dolg. Odplačevanje je mnogo bolj neredno na primer pri drugih denarnih zavodih v mestu. Mnogi prosijo za posojilo prav pri tem denarnem zavodu tudi zato, ker jim ni treba dolgo čakati na rešitev prošnje. Že po 14 dneh ali najkasneje v enem mesecu sc prošnje rešijo. Ako gre za nujno zadevo, seveda še prej. Ob koncu poročila naj še navedemo iz poslovanja openske posojilnice praktičen primer, ki nam dovolj zgovorno kaže, kaj se pravi varčevati. Posojilnicama Opčinah je samp v enem letu za obresti na vloge plačala hranilcem okoli 6 milijonov lir. 591 PROSLAVA 100-LETNICE ZDRUŽE-. ITALIJE. V nedeljo in ponedeljek fi>o v Trstu svečana proslava 100-letni-,"e. odkar je bila v Rimu proglašena w:družena Italija. Slovesni govor bo imel Ponedeljek minister za preobrazbo vavne uprave Tiziano Tessitori v Verdijevem gledališču. Predpoldne bo vo-Ifraška parada v vojašnici na Rocolu. Sestala se bosta tudi občinski in pokra-.‘Pski svet. Na proslavi v Rimu bo tržaško občino zastopal župan dr. Fran-Ji- Občina bo tudi denarno prispevala I9to ureditev velike razstave v Turinu. 6, 9f NOVA PROGA TRST - KOMEN 3, Dne 25. marca bo začela obratovati 7,-0va avtobusna proga Trst - Prosek -°vv- Križ - prehod pri Gorjanskem -3,krorjans]to „ Komen. Avtobusi bodo od-1/lajali iz Trsta vsak delavnik ob 15., 3,’Sak praznik pa ob 6.45, in sicer iz 0,- vtobusne postaje. 1/. /KMIiCKOOBRTNIŠKA hranilnica 2, IN POSOJILNICA V NABREŽINI 2.,u imela svoj redni letni občni zbor belo nedeljo, dne 9. aprila, ob 10. r* v dvorani »Igo Gruden«. Vabljeni J? v$i člani, naj se zbora udeležijo v ^irn večjem številu. SESTANEK »INTERCHANGE LI-^ES«. Skoraj istočasno bo v Lloydo-palači zasedal drugi mednarodni pjrganizem, in sicer »Interchange li-jies«. Ta organizacija je bila ustanovljena po zadnji vojni ž namenom, da njl>°speši pomorski turizem tudi v sodelovanju z letalskimi družbami. Med g Usedanjem v Trstu bo govora zlasti 00j zahtevi »Interchange lines«, da posamezne vlade pristanejo na poeno-iči‘lvaritev dokumentov, ki so turistom ^trebni za vkrcanje in izkrcanje z ■adje. ŠPACAPANA SI PRISVAJAJO. Rim j tednik »Vita« poroča, da je v r.m-til.1 galeriji »Pogliani« razstavljena zad-80jJa slika Lojzeta Špacapana med sll-23 ajtii 8 italijanskih slikarjev niedna-46pU|tnega slovesa (Afro, Birolli, Buri, 09 j'rPora, San Tommaso, Vedova, Tur-‘ct° in kipar Mastroianni). Gre za Spa-raPanovo delo »PaSsione«. Časnik pri-■ asa tudi reprodukcijo slike ter doda-v ’ tia je Špacapan umrl februarja 1958 6*. sv°Pi delavnici v Turinu zadet od i30Srcne kapi. NAŠE SOŽALJE I ^ Trstu sta umrla Stanko Glažar n °dontojater dr. Rudolf Kovačič, v dr. Alfonz Rakušček, 74-letni uidkn'1 svetnik prizivnega sodišča v po-', Ju> v Bazovici Pepi Mavec, v Bue-^Airesu tržaški rojak Mihael Pe- li ^----- I-uu&cm NOVE CENE ^ JUGOSLOVANSKIH LETOVIŠČIH l2juti°slej še niso bili objavljeni ceniki .44 S(J®?s*°vanskih hotelov v celoti, pač pa 86 njuZa znane cene v nekaterih posamez-14 g hotelih. Do konca tega meseca bo; .41 cene hotelov v celoti. Po- 16 |e rečno se bodo cene nekoliko zviša-6l tu'.ln sicer tudi zaradi tega, ker je bil X)0$; jstični tečaj dinarja zvišan. Turist )00 vai 0 lahko zdaj nabavil jugoslovansko Ut° bolj poceni. (Za 1000 lir je prej .tel 640 dinarjev, zdaj pa 960). ja.aj navedemo nekaj cen hotelov ob tiri rarishi obali in drugih. Hotel »A-Ye a” v Ankaranu penzion 1300-2500 (iz-L Sezone popust 24-45%); hotel »Zo-Ej,” v Izoli 1800-2050 (izven sezone 25 L, 'OVo popusta); v Kopru hotel »Gale * 1400-2200 in Triglav 2020-2400 (iz-lr . sezone 1500-1720); Portorož »Cen-^800-2525 (izven sezone popust). j)0 »Jelovica« 1900-2800 (izven sezone RAZSTAVA SLIKARJA A. ČERNIGOJA. Dne 23. marca je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprl razstavo svojih del tržaški slikar prof. A. Černigoj. Razstavlja 18 olj, 25 grafik in 25 risb. Gre za dela, ki jih je naš slikar dovršil v zadnjih letih. ZA UZAKONITEV SLOVENSKE ŠO LE. Nedavno je bila menda zaradi kongresa socialistične stranke v Milanu prekinjena razprava za ureditev slovenskih šol v Italiji pred parlamentarnim odborom za javno vzgojo. Doslej odbor še ni obnovil svojega dela. V Rim je odpotovalo odposlanstvo tržaških in goriških šolnikov, da bi poslance obvestilo o željah Slovencev glede osnutkov za uzakonitev slovenske šole. V Rimu so se odposlanci sestali z nekaterimi poslanci, kakor s komunističnimi parlamentarci Vidalijem, Francom, Beltramejem in Roffijem ter s socialističnim poslancem Marangoni-jem. Tudi predsedniku odbora za javno vzgojo Erminiju in poslancu Fran-ceschiniju so razložili gledišče Slovencev. Slovenski občinski svetovalci v Gorici dr. A. Sfiligoj, dr. A. Kac'n in 1 Er. Bratuž so poslali goriškemu županu besedilo resolucije, ki zadeva vprašanje uzakonitev slovenskih šol in ki naj bi bila predložena občinskemu svetu v odobritev. Svetovalci naglašajo potrebo, da se uzakonijo slovenske šole, ker je to v skladu z ustavo. SKUPEN NASTOP SLOVENCEV. Vodstvo Slovenske katoliške skupnosti je sklenilo, da ne pristopi k skupnemu akcijskemu odboru, ki bi združeval vse slovenske politične skupine, pač pa, da bo od primera do primera nastopilo skupno s temi' političnimi organizacijami, ko pojde za skupne koristi slovenskega ljudstva. ZARADI ŽALITVE DRŽAVNEGA GLAVARJA sosedne države med zadnjimi demonstracijami v Trstu naj bi prišli pred sodišče udeleženci teh demonstracij — »Piccolo« poroča, da sodne oblasti še niso sklepale o tem vprašanju. Salazar, državni ministrski prdesedmk Portugalske: »Dr. Verwoerd, če se ne motim?« Angleški karikaturist je očitno mnenja,' da imata iste nazore dr. Verwoerd, ki še vedno vztraja prt gledišču, da morajo belci in črnci v Južni Afriki živeti ločeno, in Salazar, ki se obotavlja s priznanjem pravic domačemu prebivalstvu v Angoli. V tej afriški deželi, ki jo upravljajo Portugalci, se črnci upirajo in nedavno je severno od Luande prišlo do spopadov, med katerimi je močno trpelo tudi evropsko civilno prebivalstvo. Uporniki tudi požigajo posestva, in hiše, v katerih so nastanjena tuja podjetja. Afriško-azijske države so vprašanje Angole spravile pred Organizacijo združenih narodov. Pred Varnostnim svetom sicer ni prodrl njihov predlog, vendar je značilno, da je poleg predstavnikov Sovjetske zveze, Liberije, Ceylona in Združene arabske republike glasoval proti Portu-gaski tudi predstavnik Združenih ameriških držav. Kakor znano je dr. Vervvoerd pristaš politike »apartheida«, to je popolne ločitve črncev od belcev. Na konferenci predsednikov vlad držav Britanske državne skupnosti v Londonu so to politiko odločno obsodili zlasti predstavniki dominionov iz Afrike in Azije. Dr. Verwoerd je nato napovedal, da bo Južna Afrika konec maja izstopila iz Britanske skupnosti v znak protesta proti nastopu teh govornikov. Ravnanje dr. Vertvoerda je tudi An gleže iznenadilo, zlasti pa predsednika Mac Millana, ki si je prizadeval, da ■ bi prišlo do pomiritve duhov. ZNIŽALI BODO PRISTOJBINO ZA MEDKRAJEVNI TELEF. RAZGOVOR Medministrski odbor za cene je sklenil znižati pristojbino za medkrajevni telefonski razgovor (interurbana) rza. povprečno 10%. Za razgovor na razdalji od 400 do 600 km se pristojbina za govorilno enoto zniža od 420 na 390 lir, za razgovor na razdaljo čez 600 km pa od 468 na 420 lir. V načrtu je precejšnje znižanje pristojbin za medkrajevne razgovore ob praznikih in pa podaljšanje »nočnega urnika« za dve uri, to je namesto od 1. do 7. ure, od 23. do 7. ure zjutraj. Nove cene veljajo samo za mrežo, ki jo upravlja neposredno država. Pri nas upravlja telefonsko mrežo beneško podjetje TELVE, zaradi lega ne bomo deležni teh ugodnosti. ZA OMEJITEV HMELJIŠČ V EVROPI Vodstvo evropskega urada za pridelovanje hmelja v Parizu je sklenilo,: da bo treba omejiti površine posejane s hmeljem, ker je hmelja v Evropi preveč. Edino tako bo mogoče razprodati preostanke od lanske letine. V Parizu so ustanovili odbor, ki ima nalogo, da stopi v stik z vladami prizadetih držav, da bi se. dogovorili glede prodajne cene letošnjega pridelka. Storjeni so bili tudi prvi koraki za sodelovanje med evropskimi in severnoameriškimi hmeljarji. Pri Evropskem skupnem trgu je bil ustanovljen poseben odbor za hmelj, v katerem so predstavniki Zahodne Nemčije, Francije in Belgije. Predsednik je Nemec. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 26. marca, ob 17. uri na Kontovelu Branislav Nušid: »DR.« V nedeljo, 2. aprila, ob 14.30 in ob 17.30 na Kontovelu Pavel Golia: »SNEGULJČICA« V ponedeljek, 3. aprila, ob 17. uri na. Opčinah Pavel Golia: »SNEGULJČICA« AMERIŠKE DIESLOVE LOKOMO TIVE V JUGOSLAVIJI. Doslej je prispelo v Jugoslavijo 28 železniških Die-slovih lokomotiv iz Amerike; sledi še nadaljnjih 49 lokomotiv. Ugodna bilanca Kmečke banke i 20-30%), »Toplice« 3036-4657 (po-x25%)- »Park« 1800-2000 (popust 30 p j 'L »Krim« 2100-2400 (popust 20-30 Lepo število članov je v nedeljo, 19. marca prisostvovalo letnemu občnemu zboru Kmečke banke v Gorici, najmočnejše- in najvažnejše slovenske gospodarske ustanove v Gorici. Z zadovoljstvom so člani poslušali poročilo upravnega sveta, iz katerega je bilo razvidno, da je ta domači bančni zavod v lanskem letu precej napredoval. Poročilo vsebuje kratek pregled gospodarskega življenja na Goriškem v letu 1960. Gospodarsko življenje se je razvijalo normalno, majhne težko-če so se pojavile le na industrijskem sektorju, medtem ko je bilo trgovsko področje aktivno vse leto, razen v zadnjih mesecih, ko je bilo opaziti zastoj zaradi skrčenja obmejnega prometa. Na drugi strani pa je trgovina Z Jugoslavijo zaznamovala ponovno povečanje: prometa je bilo tu za 2.434 milijonov lir, in sicer za 1.130 milijonov lir izvoza in 1.304 milijonov lir uvoza, to na podlagi krajevnega avtonomnega kompenzacijskega računa. Tako se je promet povečal tudi zaradi vzpostavitve železniške proge med Gorico in Novo Gorico, ki pa služi le krajevnemu trgovskemu in potniškemu prometu. Tudi v Gorici se opaža nenehno večanje hranilnih vlog tako na bankah kot na poštni hranilnici-, medtem ko investicije zaostajajo; in posledica tega je velika likvidnost. Kmečka banka je lani povečala svoje delovanje v raznih sektorjih, tako v industriji kot v kmetijstvu, v avto-prevozništvu kot v trgovini in tudi v zunanji trgovini. Ob priliki Dneva tisi ' - -Vžaij ' Nekateri hoteli bodo cene zni->hj Llako n. pr. Soča v Rogaški slati-"|3| klavna sezona traja od 1. julija do : ' avgusta. NOV TURISTIČNI VIZUM ZA JUGOSLAVIJO T0 &lQv vesteh iz Beograda bodo jugo-s j ahske konzularne oblasti pričenši Lfl titajem letos uvedle nov vizum za Tjjj^čna potovanja v Jugoslavijo. hL turisti bodo lahko prejemali viža 'ki bo veljal eno leto, in sicer hju 11 Potovanja. Na vsakem potova-bo turist lahko zadržal v Ju-aviji po en mesec. A B R A ND0LIN ilEB ARTICOLI 5ANITARI šnoNE; enrmafflEEnnasnKiEHiEEE 90-973 TRST BREZ POŠTE. V petek je po vsej Italiji stavkalo okoli 100.000 poštnih uslužbencev. Stavka je zajela tudi Trst. Gre za ustrezno vskladitev plač med raznimi kategorijami uslužbencev. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU Cene na debelo (vračunana tara) in na drobno v oklepaju: Zelenjava: radič nov 500 (600-700), star 80-150 (140-220), solata 70-100 (140 do 180), špinača domačega pridelka 100 do 130 (140-180), iz Italije 3040 ( 60-90), cikorija 50-60 ((80-90), cvetača 3040 (60 do 80), zelena 100 (140), koromač 50 do 60 (80-100), karčofi 16-70 (25-80), grah 140200 (180-260), krompir 3044 (40-60), čebula 90-100 (120-140), česen 200-300 ( 260-350), nov krompir 90-100 (120-140), korenje 40-50 ( 70-80), solata 300-400 ( 380500). Sadje: jabolka Deiicicus I. 100130 (160-180), II. 70100 (1C0-160), jabolka drugih vrst 20-80 ( 40120), hruške 120 do 140 (160-180), pomaranče 70150 (100 do 180), limone 80-100 (120160), orehi Sorrento 310320 (360-380). »JUGOLINIJA« Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — — Vzhod: Sarajevo 29/3. — Indija — Pakistan: Baška 28/3, Učka 10/4, Velebit 15/4. — Indonezija — Daljni vzhod: Baška 28/3, Velebit 15/4. — Sev. Kitajska — Japonska: Baška 28/3, Velebit 15/4. — Sev. Afrika: Makedonija 29/3, Zadar 10/4. — Sev. Evropa: Zadar 10/4. — Sev. Amerika: Makedonija 29/3. — Južna Amerika: Treči maj 5/4. — Perzijski zaliv: Avala 26/4. »JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA« Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Mostar 28/3, Orebič 4/4. — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 31/3 in 14/4. VZHODNONEMŠKE LADJE ZA SOVJETSKO ZVEZO. V vzhodnonemški ladjedelnici Mathias Tfessen v Wisma-ra gradijo naj večjo potniško ladjo, kar so jih zgradili v Vzhodni Nemčiji. Ladja, ki jo je naročila Sovjetska zveza, meri 176,3 m v dolžino. Opremljena je z dvema motorjema po 8.800 KS. Plula bo s hitrostjo 20 vozlov in bo lahko sprejemala na krov do 750 potnikov. ODŠKODNINA ZA POTOPLJENO LADJO. Plovna družba iz Zadra je p.e-jela od zavarovalne družbe 4,5 milijarde dinarjev odškodnine za petrolejsko ladjo »Petar Zoranič«, ki se je potopila oziroma zgorela, ker je v njo trčila grška ladja blizu Carigrada. LADJE »SPLOŠNE PLOVBE« Motorna ladja »Bled« je 14. marca odplula iz New Yorka namenjena v Tanger, kjer je prihod predviden na dan 24. marca; nato bo ladja plula proti Genovi, Neaplju, Palermu in Reki. Ladja »Bovec« je 15. marca priplula v New York, kjer je izkrcala blago. Ladja »Bovec« je 15. mara priplula na Reko, kjer je raztovorila blago. Ladja se bo mudila na Reki do 28. marca, ko bo zopet odplula proti Sev. Ameriki. Tramperji: »Bihač« je zaključil izkrcanje v Filadelfiji in je 18. marca odplul proti Norfolku. »Dubrovnik« je sredi meseca plul proti Imminghamu, kamor bo priplul konec meseca. »Go-ranka« je priplula 16. marca na Reko, kjer je raztovorila blago. »Gorenjska« je iz Lattakije 18. marca odplula proti Aleksandriji. »Korotan« izkrcava bla-" go v San Diegu. »Ljubljana« je na poti v Šibenik, kamor pride 21. marca. »Martin Krpan« je 14. marca odplul iz Sfaxa proti Portorožu, kjer je pristal 20. marca. »Piran« je 18. marca priplul na Japonsko. »Pohorje« je priplul v Vancouver 20. marca. »Rog« je 15. marca odplul iz Jokohame proti Avstraliji in prispe v Sydney 2. aprila. »Trbovlje« je na poti proti Reki, kamor prispe 29. marca. »Zelengora« raztovarja blago v Šibeniku in bo 25. marca odplula proti Črnemu morju. IVAN CANKAR: l/etika mč- in Htavsacfa/ Uci& Pogovarjali smo se o Veliki noči. Blizu je že bila in vedeli smo čisto vsi, kakšna bo naša Velika noč: prazniki brez pirhov in pomaranč, v srcu mukoma zaklenjena bridkost, za pečjo pritajene solze. Vedeli smo, da pride trda in neusmiljena, ali govorili n.smo o nji, še mislili nismo nanjo. Pogovarjali smo se o drugi Veliki noč’, o tisti, ki je bila polna šumečega sonca, prešernega potrkavanja zvonov, dišeč h, rumeno zapečenih kolačev, rdečih pirhov, svetlih pomaranč; mati ima na glavi belo ruto in pogrinja mizo; mi sedimo povrsti za pečjo in gledamo: oče sloni ob oknu, baše si pipo in se smeje .. : V to Veliko noč smo verjeli kakor v živega Boga; tik pred nami je bila v vsem svojem sijaju. Res je ni bilo tisto leto in tudi ne prihodnje in tudi še tretje ne in nikoli ne; ali ni je bilo moči na svetu, da bi omajala našo vero. Prav nič se. nismo čudili in nič nismo bili užaljeni, da ni bila potrjena naša vera, da se niso izpolnile naše sanje; morda bi se bili čudili, da se je zgodilo po besedah angeljevih. Tam nekje v podlipskih hribih, visoko v samoti stoji pristava, ki ji pravijo Mavsarjev hrib. Le zdaleč mi je še ta hrib v spominu, troje pajčolanov je pred njim. Najrazločneje ga vidim takega, o kakršnem smo se pogovarjali. Sila razsežen, bogat kmečki dom; nizka, zelo dolga, svetlo pobeljena in s slamo krita hiša, skednji in kašče, hlevi in kozolci, sušilnica za sadje, pisan čebelnjak; in vrtovi, vse postrani, z brega v dolino, iz doline v breg, kolikor daleč je segel poželjivi pogled; jabolka bela in rumena, rdeča in pisana, gladka in kosmata ... človek ni vedel, kam bi pogledal, kje bi ugriznil. Čebele so šumele v ajdi, na nebu so prepevaje viseli škrjanci, sonce je sijalo, razsmejal in razjokal bi se človek, da bi sam ne vedel zakaj ... Na Mavsarjevem hribu smo ime’i daljno, prav daljno materino žlahto; mislim da je že izumrla, ali pa se je preselila v Ameriko. Dom je bil najbrž pust in žalosten in siromašen, ljudje sami skopi in trdi. Spominjam se le tol ko, kakor da bi videl pred seboj izrezek o-prašene podobe. Troje bosih otrok je lezlo trudoma skozi mecesnov gozd po strmem bregu nizdol. Lezli so globoko sključeni, težke malhe so nosili preko rame ,malhe polne jabolk. In vsi trije so jokali na glas in nobeden ni pobiral jabolk, ki so se valila blatna po spolzki stezi; gledal je srepo predse in čudno star je bil v obraz. Pust in mrzel je bil gozd naokoli, od sivega neha je pršil droben dež, globoko spodaj v dolini so se zbirale velike rumene luže. Samo toliko vidim. Ali te podobe ne. maram. Lepš', razločnejši in vse resničnejši je oni Mavsarjev hrib, ki si ga je bilo samovoljno ustvarilo otroško hrepenenje . .. Oj, otroško! Kaj ni dvojno tvoje in vsako življenje do groba? Eno na peči, drugo v sijajni daljavi? Kaj so b le vse tvoje ljubezni, kaj tvoja navdušenja in prijateljstva, tvoje pesmi in povesti, tvoje misli in sanje vse do današnjega dne? Velika noč in Mavsarjev hrib! In kaj se ne pogovarjaš spet nocoj, kakor nekdaj, ko se smehljaš tem svojim spominom in jih v vročem srcu pozdravljaš? (Moje življenje) OMEJITEV BRZINE OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH. Franceska vlada bo med velikonočnimi in binkošt-nimi prazniki omejila hitrost vozi po nekaterih nevarnejših cestah (v skupri dolžini 2.100 km). Turistična vozi'a bodo smela voziti največ 90 km na uro, težki tovornjaki 65 in navadni 75 km l|lllll|IIIIIIM|ll|ll|ll|M|llllllll|lllll|ll|ll|ll|ll|!'|:;| I lil|ll|li|ll|ll|ll|!l|ll|ll|ll|ll|ll|!l|l »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. —- UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir. polletna »50 lir. Pošt. ček. račun »Gos; odar-stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 -- CENE OGLASOV: za vsak m/m višin« x- širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu. TVRDKA lče-kž& Ustanovljena leta 1866 TRST, Trg S. Giovanni 1 TELEFON 35-019 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične in moderne oblike. Vesele velikonočne praznike želijo naslednje tvrdke ELEKTRO INSTALACIJSKO PODJETJE Ambrožič Milan TRST - Miramarski drevored 29 - Tel. 29-322 Vse vrste električnih instalacij - vse vrste električnih predmetov GOSTILNA Veto OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 21-482 ZNANA TRGOVINA Z MANUF AKT URNIM BLAGOM IN DROBNARIJO PETER PAVEL ČEPAR TRST - ULICA UDINE 36 - TELEFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se boste prepričali/ TRGOVINA JN PEKARNA Cedi OPČINE, Narodna ul. 61 GOSTILNA ŠKABAR . najemnik KUTIN VELIKI REPEN štednje (31. oktobra) je Kmečka banka razdelila med slovenske šolarje in dijake v Gorici brezplačno razne šolske potrebščine. Premoženje banke se je lani povečalo za 1,755.068 lir. Premoženje je sestavljeno iz 13.073 deležev v nominalni vrednosti 13,073.000 lir in 7,662.568 lir rezerv. Vloge znašajo 300,773.378 lir, od katerih je hranilnih vlog 177,819.117 lir in 122,954.261 lir na pasivnih tekočih računih. Povišale so se v primeri s prejšnjim letom za 39,434.900 lir ali (15%). Pasivne obresti na vloge znašajo lir 6,819.411, t. j. skoro dvakrat kot v letu 1958. Investicije znašajo lir 183.023.719, in sicer lir 84,817.217 v meničnih posojilih in lir 98,206.502 na aktivnih tekočih računih, s poviškom lir 51,455.123 ali 39% nasproti preteklemu letu. Sorazmerje med vlogami in investicijami je 60,8%, kar predstavlja še vedno zadostno likvidnost. Vrednostni papirji, ki znašajo 47,645.037 lir, so skoro celotno položeni pri drugih bankah v jamstvo raznih uslug. Menic v inkaso je imela Kmečka banka lani 2.390 za 197,752.814 lir. Čistega dobička je bilo lani 1,839.547 lir, kljub povečanim stroškom, in je zaradi tega to stanje zadovoljivo. Poročilu, katerega glavne točke smo tu navedli, je sledila živahna razprava, ob zaključku katere so prisotni člani soglasno odobrili poročilo upravnega sveta. Sledile so volitve novega upravnega sveta, v katerega so bili v glavnem potrjeni prejšnji odborniki z g. Trnovcem na čelu. m. v. G0ST,lNA Sosič (Vremec Emilija) OPČINE, Narodna ul, 65 ELEKTItOIRGOVlil Malalan Ernest UPČI8B Narodna ni. 128 - Telefon 21-189 TRGOVINA JESTVIN ZALOGA DRV IN PREMOGA /j/zrffifiV | Šuligoj Danilo OPČINE - Narodna ul. 42 - Telefon 21-026 OPČINE, tel. 21-172 AGRARIA OPČINE - Telefon 21-321 se je preselila v nove prostore, in sicer v NARODNO ULICO 53 PRODAJA: krmila za živino semena piščeta kmetijske stroje GORICA, Trg Cavour, 9 Telefon 35-36 ELIJA CIM GOSTILN A Križman VELIKI REPEN KAVARNA Bratuž GORICA, Ul. Mameli 4 Tel. 34-7$ Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline URARNA - ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI tflitton MALALAJf Ulit 'teol OPČINE - TRST Proseška ulica 18 - Tel. 21-465 ŽELEZNINA Terčon Nabrežina št. 124 Telefon 20-122 JESTVINE BEVK TRST, U. DtAnnunzio 9 Telefon 41-572 UVOZ - IZVOZ Vremec r. Opčine • Narodna 78 Talaf. 21-306 (Um. u^ocLm I DROGERIJA DORO GORICA Corso Italia 104 Droge, barve čopiči, parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikanje umetnike itd. Telefon 26-02 Jieršerani I M P O R T E X P O R T GORICA, Corso Italia 76 šivalni stroji, dvokolesa, motorij, radio-televizorjt in nadomestni deli uvoz uvoz lvm PETRIH ZALOGA GORIVA NA DROBNO IN DEBELO GORICA - Ulica Lantierl 5 - Telefon. 25-27 G.M.C0L0MBIIUFIGLI0 QcM5ha mirnim plodajna 2ad'iiiga GORICA, UL. DON BOSCO, 46 - TELEF. 26-08 Zaloga stavbnega materiala in lesa Celestin ZLuiitni OPČINE, Narodna ul. 77 Telefon 21-034 PRIZNANA GOSTILNA Furlan REPENTABOR Tel. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina Cene ugodne! UVOZ-IZVOZ PLUTOVIHE in IZDELKOV 1GOSTILNA Trst, Porto Industriald Zaule Tel. 99-181 Telegr. Colinder - Trieste Ostrouška TRST, Ulica S. Nicolo 1 Telefon 37-918 GOSTILNA MARCELL0 TRST, Ul. Crispi, 33 Tel. 50-289 TRGOVINA ‘ČEVLJEV BEG ALOJZIJ TRST-ROJAN Trg Tra 1 Rlvi 2, tel. 31198 'GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK, 3 - Tel. 21-2'2 KROJACNICA Mozetič TRST Trg Garibaldi 11-L Telefon 90-280 REPENTABOR Hotel „KRAS” Tel. 21-331 ■se priporoča in Seli vesele velikonočne praznike vsej svoji klienteli! TRŽNI PREGLED Italij anski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je cena mehki pšenici padla za približno 200 lir pri stotu; znatno so se znižale tudi cene koruzi in otrobom. Trg z zelenjavo in sadjem je dobro založen, posebno s prvo pomladansko svežo zelenjavo, katera čvrsto drži svoje cene. Tudi cene sadja niso popustile. Trg z živino se še ni umiril in temu je kriva slinavka, zaradi katere so nekateri italijanski trgi z živino zaprti. Cene govedu in prašičem še vedno nihajo. Vino je v bistvu ohranilo svoje cene. Navadne vrste vina se teže prodajajo, povpraševanje je zmerno. Prekupčevalci z boljšimi vrstami vina vztrajajo čvrsto pri cenah in nočejo popustiti. Trg z oljčnim oljem je zmeren, le olje z nizkim odstotkom kisline in ratificirano »B«-se prodaja bolje. KAVA TRST. Navajamo cene za kg, blago ocarinjeno. Brazilska kava: Pernambu-co 3 17/19 1220 lir za kg, Santos Fan-cv 18 1310, Victoria V 18/19 1150; Srednjeameriška kava: Ecuador e.Nira su-perior 1220, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1420; Arabska-afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidah št. 1 1320; Uganda oprana in očiščena 1040; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1020, AP special 1030, Rob EK/1 3-5% 990, Rob EK/1 special 1030, Rob EK/3 10-12°,o 990 lir kg. POPER TRST. Beli brazilski poper 495 šilingov za cwt. cif. tirensko pristanišče, črni brazilski poper 396 š lingov ped istimi pogoji, Saravvak beli poper 425 šilingov za cvvt. cif. Trst, Saravvak črni special londonska kvaliteta 315-327 šilingov za cvvt. cif. jadransko pristanišče, Malabar garbled 325 šilingov pod istimi pogoji, Muntok beli 435 šilingov pod istimi pogoji, Tellicherry garbled 327 šilingov pod istimi pogoji, Telli-clterry extra bold 387 šilingov pod istimi pogoji. SLADKOR TRST. Navaden belgijski sladkor 446 belgijskih frankov za stot, v papirnatih vrečah, cif. Trst; rafiniran belgjski sladkor 451 frankov pod istimi pogoji; rafiniran francoski sladkor 53 lir za kg, f.co Ventimiglia, v papirnatih vrečah; Pariš cristallise št. 3 51,25 lir za kg, v papirnatih vrečah, f.co Mo-dane; angleški rafiniran sladkor 38 funt šterlingov za tono cif. jadransko pristanišče, v vrečah iz jute; češkoslovaški rafiniran sladkor 58,60 lir za kg, f.co železniški voz Turin-Genova, v papirnatih vrečah; kristaliziran madžarski sladkor 54 lir za kg, f.co železniški voz Trst. LES TRST. Navajamo zadnje kotacije za avstrijski mehak rezan les, blago dostavljeno na mejo, neocarinjeno; smrekov rezan les: I II širok 31-33.000, 0-111 širok 26.500-28.000, 0-IV širok 25-26 000, III-IV širok ali ozek 22-23.000, IV širok ali ozek 19.500-21.000, tramovi 25.500 do 26.500, krajši format pod 4 m dolžine. 19-20.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000 lir kub. m; macesnov les: I-II 32.500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500 do 24.500; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. m. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo na debelo za kg, embalaža je. čista teža: suh česen 200-280, kuhana pesa 36-72, pesa 60-96 karčofi Riviera 35-70 lir kos, sardinj ski karčofi 30-40, iz Sicilije 25-35 lir kos; korenje krajevnega pridelka 24 do 48, od drugod 36-72, cvetača 12-24, iz Neaplja 3048, zelje 24 60, cikorija Katalonija 38-75, repa 25-75, čebula krajevnega pridelka 96-120, od drugod 72 do 120, bazilika, rožmarin, žajbelj 144 do 250, koromač I. 72-120, II. 36-60, inozemski krompir Binthje 4048, Majestic 3840, okrogel krompir Berlino 29-34, grah iz Neaplja 216-360, iz Sicilije 156 do 276, paradižniki Canarie 360480, peteršilj 88-188, redkvice 10-15, navadna zelena 60-120, špinača iz Toskane 13-50, od drugod 50-125; jabolka Abbondanza I. 36-72, dobra merkantile 24-72, Deli-cious extra 120-168, I. 84-114, Impera-tore 42-72, Morgenduft l. 54-84, Renete extra 90-132, I. 48-90, hruške extra 125 do 168, I. 108-120, rumene pomaranče I. 108-144, dobre merkantile 85-102, rdeče pomaranče 100-156, dobre merkantile 96-120, limone I. 96-132, dobre merkantile 60-96, mandarine Palermo ex-tra 264-300, I. 216-240, dobre merkantile 120-216 lir kg. ŽITARICE LODI. Cene . veljajo za stot blaga, prometni davek nevračunan: mehka domača pšenica 7350-7400, dobra merkantile 7150-7250, merkantile 6900-7050, trda domača pšenica 8900-9000, merkan- VALUTE V MILANU 11-3-61 22-3 61 Dinar (100) 76,00 75,00 Amer. dolar 623,00 624,50 Kanad. dolar 632 25 631,60 Francoski fr. 126,60 126,85 Švicarski fr. 144,50 144,80 Avstrijski šil. 23,94 23,95 Funt šter. pap. 1743,00 1746,50 Funt šter. zlat 5975,00 5950,00 Napoleon 4800,00 4850,00 Zlato (gram) 710,00 712,00 BANKOVCI V CURIHU 22. marca 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (100 nov. fr.) 86,00 Italija (100 lir) 0,687 Avstrija (100 šil.) 16,50 Češkoslovaška (100 kr.) 19,00 Nemčija (100 DM) 108,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,30 Švedska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 gold.) 119,25 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 4,90 Egipt (1 eg. funt) 8,05 Jugoslavija (100 din.) 0,42-i Avstralija (1 av. funt) 9,50 tile 8700-9000, fina domača koruza 5100 do 5200, navadna 4300-4350, uvožena 40004200; neoluščen riž Arborio 89C0 do 10.100, Vialone 9300-10.100, Carnaroli 8300-8000, R. B. 8700-9600, Rizzotto 7500 do 8100, Maratelli 7800-8400; oluščen riž Arborio 17.300-18.300, Vialone 16.200 do 17.300, Carnaroli 16-16.600, R. B. 15.800 do 16.200, Rizzotto 13.600-13.900, Maratelli 13.400-13.900; uvožen ječmen 4050 do 4150, uvožen oves 4100-4250, uvože-na rž 3700-3800, uvoženo proso 4100 do 4250; pšenična moka tipa »00« 9100 do 9200, krušna moka tipa »0« 8800-8900, tipa I. 8500-8600, tipa II. 8100-8200, moka za testenine tipa »0« 9300 9500, otrobi tipa »0« 11.30041.350, tipa 1. 10.800 do 10.850 lir stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 1100-1110, prvovrstni 970-1000, zaklani izbrani domači piščanci 1150-1250, navadni zaklani piščanci 1050-1 ICO; perutnina iz umetnih vališč: živi piščanci I. izbire 370-380, prvovrstni zaklani piščanci 430-480, II. 370400, zaklani zmrznjeni iz Madžarske 450-550, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 900-950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 620-650, uvožene zmrznjene 450-550, žive pegatke 1000-1100, zaklane 1200-1350, prvovrstni zaklani golobi 1100-1200, II. izbire 900-1000, žive pure 700-710, zaklane 850-1000, inozemske zmrznjene 400-500, živi purani 500 do 550, zaklani 750 800, inozemski zmrznjeni 400-500, žive race 450-530, zaklane 500-650, živi zajci 460470, zaklani s kožo 580-650, zaklani brez kože 600-720 lir kg; sveža domača jajca 22-23 -lir jajce, navadna domača jajca 20-21, uvožena I. 19-20, II. 16-18 lir jajce. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg blaga, prometni davek in trošarina nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 740-750, lombardsko maslo iz smetane 690-700, krajevno maslo 710 do 720, emilijsko 680-690, iz sladke smetane 650-670, emilijsko zmrznjeno maslo 650 660 lir, reggiano proizv. 1958 760 do 800, proizv. 1960 600-630, grana iz Lodija proizv. 1959 730-750, proizv. 1959-60 700-710, grana svež 450460, postan 480-500, sbrinz svež 470480, postan 560 do 580, emmenthal 530-540, postan 580 600, švicarski emmenthal 700-720, pro-vclone svež 520-530, postan 560-580, ita-lico svež 410430, postan 460480, cre-scenza svež 290-310, postan 390410, gorgonzola svež 285-295, postan 52(T560, ta-leggio svež 340-350, postan 450-480, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan s:r brez maščobe svež 140-150, postan 220 do 230 lir kg. VINO MILAN. Cene* veljajo za stop/stot, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co skladišče: rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 500-550, 11-12 stop. 560 do 590, Barbera 12-13 stop. 630-680, moška! 12-12.500 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop/stot, 11-12 stop. 560-590, man-tovansko rdeče 9-10 stop. 470-500, Val-policella Bardolino 10,5-11 stop. 570-590, Soave belo 11 stop. 620-640, Raboso 10-11 stop. 500-530, reggiano 10-11 stop. 500 do 530, 11-12 stop. 530-580, rdeče filtrirano emilijsko vino 10-11 stop. 500 do Cene bakra, ki so nekoliko nazadovale v začetku preteklega tedna, so se ponovno dvignile pod vplivom živahnejšega povpraševanja in ameriškega predloga, da bi skrčili proizvodnjo v rudnikih. Cin je v Londonu močno napredoval pod vplivom raznih vesti, med temi, da je Kongo u-stavil proizvodnjo in da namerava Sovjetska zveza nakupiti velike količine cina na svetovnih trgih. Kotacije svinca so se okrepile, medtem ko je cink nekoliko popustil. V Mexicu bo te dni zasedala mednarodna komisija za cink in poslovni krogi pričakujejo njen izid. Na trgu s kavčukom so se cene nekoliko dvignile. Žitarice so ohranile prejšnje kotacije. Kava Robusta je napredovala, prav tako tudi kakao. Cene sladkorja so ostale čvrste. Cene bombaža so razmeroma visoke, in sicer zaradi povečanega izvoza in manjših zalog. Povpraševanje po volni se je v Londonu povečalo, v New Yorku pa je nekoliko nazadovalo. ŽITARICE Cena pšenice je, v Chicagu v tednu do 17. marca napredovala od 208 na 208% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruze je nasprotno nazadovala, in sicer od 118 na 117 3/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS napredovala od 24.7/8-251/8 na 25 7/8-26 penijev za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena kavčuka prav tako napredovala, -in sicer od 29,45 na 30,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. VLAKNA Cena bombaža je v Nevv Vorku napredovala od 33,20 na 33,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna je ostala pri prejšnji kotaciji 530, belo vino iz Rontagne 9-10 stop. 500-520, rdeče 9-10 stop. 490-510, klasični Chianti 12-13 stop. 360-400 lir toskanska steklenica, Aretino belo 9,5-10,5 stopinj 510-530, Barlettano extra 14-15 stopinj 540-560, navadno 13-14 stop, 510 do 530, Sansevero belo 11-12 stop. 540-560, Squinzano 13-14 stop. 520-540, Mart na Franca 11-12 stop. 550-560, filtrirano sladko vino iz Brindisija 9500 10.000 lir stot, iz Barlette 9200-9800, Rionero Banic 12-13 stop. 650-700, Milazzo Barcel-lona 12 13 stop. 530-560, Alcamo 13-14 slop. 500-510, Babo 300-320, belo sardinj-sko vino 12-13 stop. 530-550, rdeče 13-14 stop. 530-550 lir stop/stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LODI. Cene veljajo za kg žive teže, prometni davek in trošarina nevračunana, f.co hlev: voli za zakol I. 340 do 380, II. 295-340, III. 250-295, debele krave za zakol I. 280-295, II. 205-250, III. 175-200, biki za zakol I. 350-390, II. 305 do 330, lil. 290-305, junci in junice za zakol 1. 340-380, II. 300-340, lil. 250 do 300, teleta za zakol I. 570-640, II. 500 do 530; voli za vprego 320-350.000 lir par, junci do 1 leta stari 70-80.000 lir glava, krave mlekarice 120-160.000 lir glava, prvesnice 140-180.000, teleta za rejo 30-80.000, biki za pleme 150-200.000 lir glava; konji za zakol I. 220-245, II. 175-190, žrebeta za zakol do 6 mesecev stara 315-370, konji za vprego 150-170.000 lir glava, kobile za rejo 170-200.000, žrebeta čez 1 leto stara 1.30-140.000, odstavljena žrebeta 80-90.000 lir glava; neod-stavljeni prašiči do 15 kg 500-530, do 25 kg 470 490, svinje, za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg 410-435, 50-80 kg 370 do 380, 80-100 kg 355-365, debeli prašiči 130-150 kg 350-355, 150180 kg 352-358, čez 180. kg težki 355-360 lir kg. KRMA LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan: majsko seno v balah 32003400, II. rez 31503250, III. rez 26002700, seno i,z zdravilnih zelišč I. rez 2900-3000, II. rez 25002700, III. rez 2400-2500, suha trava 1700-1800, pšenična slama v balah 1650-1860, koruzne pogače. 4000-4100, lanene 5450-5750, ko kosove 46004700, moka iz zemeljskih lešnikov 5150-5300, kokosova moka 3700 do 3800, moka iz sončnic 1900-3200, iz koruze 3500-3700, lanena moka 4950 do 5050, sojina moka 5100-5300 lir stot. OLJE SIDERNO. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz, davek in trošarina nevračunana: fino oljčno olje največ 1% kisline 51.000, extra z rahlim priokusom l°/o kisline 48.500, z 1,20% kislire 47.000, z 2% kisline. 46.000, navadno oljčno olje do 3% kisline 45.000, do 4% kisline 44.000, »lampante« do 8% kisline in 0,50% primesi 40.000, »lampante« slabše vrste 41.000, retificirano »B« 34 tisoč 500, retificirano »A« 50.000 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA REGGIO EMILIA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od %kg 210-230 lir kg, v škatlah po 1 kg 190-210, od 5-10 kg 170-190; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po % kg 230-260, po 1 kg 220 do 250, od 5-10 kg 200-220, v tubah po 200 g 56-70 lir tuba. 111 stotinkah dolarja za funt (vrste suint). Vrsta 64,s pa je v Londonu nazadovala od 9514 na 95 penijev za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu v Franciji je cena ostala nelzpremenjena pri 12,40 franka za kg proti izročitvi v maju. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v Nevv Vorku popustila od 3,93 na 2,97 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava v pogodbi »M« je za malenkost napredovala, in sicer od 43,24 na 43,36 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Kakao je napredoval od 18,98 na 19,64 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji. Jugoslavija je zaključila z Gano pogodbo o dobavi 10.000 ton kakava. KOVINE Na londonski borzi je baker notiral 226% (prejšnji teden 22414) funta šter-linga za tono (1016 kg); cin proti takojšnji izročitvi 817% (809), svinec 67 7/8 (66), cink 85% (85%) funta šter-linga za tono. Na newyorški borzi pa so bile kotacije naslednje: baker proti izročitvi v maju 28,72 (prejšnji teden 28,40) stotinke dolarja za funt, svinec 11 (11), cink St. Louis 11,50 (11,50), aluminij v ingotih 28 (28), antimon Lare-do 29,50 (29,50) dolarja za tono, lito železo 66,44 ( 66,44), Buffalo 66,50 ( 66,50), staro železo povprečen tečaj 37,83 (teden prej 35,83), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 206-209 (prejšnji teden 206-209) dolarjev jeklenka. """""l r—n i™™"“"n ZA KMEČKEGA DELAVCA. Evrop ski parlament v Strasbourghu je sprejel resolucijo, ki priporoča razne ukrepe, ki bi kmečkemu delavcu zagotovili isti socialni položaj, katerega je. deležen industrijski delavec. Tudi kmečkemu delavcu je treba zagotoviti primeren delovni čas, primerno stanovanje in podobno. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 28.2.61 13.3 61 22 3 61 Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 210.-/« 200.-/« 203.3/, Koruza (stot. dol. za bušel) . . 116.'/, 119,- '-13 7$ NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) • ■ 29.- 29,- 29. Cin (stot. dol. za funt) 103.50 104 12 Svinec (stot. dol. za funt) . . n. 10.80 11,— Cink (stot. dol. za funt) . . ~ . . . 1150 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) .... . . 26,— 26.- 26,- Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 74.- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33,- 33.25 33.40 Živo srebro (dol. za steklenico) .... . . 266.— 206 - 206,- Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 37.79 37.75 37.75 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 227.-/» 223.3/, 225,— Cin (funt šter. za d. tono) . . . 801,- 812,- 82l\— Cink (funt šter. za d. tono) .... . . 84.-/, 86-/« 88.‘/0 Svinec (funt šter. za d. tono) . ■ ■ 64.=/, 65.7/s 66 3/, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . .609,— 609,— 613,- KMEČKE ZVEZE Vranični prisad ali črnica nema Mezim V Koludrovci pri Zgoniku je na neki kmetiji zbolel vol za vraničnim prisadom. Pred poginom so ga zaklali in takoj nato razčetverili. V primera vraničnega prisada zakon strogo prepoveduje puščanje krvi živali in vsako razčetverjanje ali vožnjo o-krog, kajti bacil se nahaja povsod, zlasti v krvi. Poginulo žival je treba po zakonu sežgati v kaki jami ah' zakopati vsaj dva metra globoko. Vranični prisad ali po italijansko »carbonchio ematico« je zelo nevarna kužna bolezen, ki napada domačo živino, če ta zavžije hrano, okuženo po bacilih vraničnega prisada, in tudi ljudi. Povzročitelj se strokovno imenuje bacillus anthracis in sodi v vrsto bacilov, ki stvarjajo trose. Inkubacijska doba traja 2 do 8 dni. čim sc bolezen pojavi v hlevu, moramo takoj ugotoviti, s kakšno krmo smo hranli žival v časti 2-8 dn\ Preki -Sli bomo takoj krmljenje s senom, ki je osumljeno, da je okuženo. Zelo verjetno je travnik, s katerega smo seno pripeljali, okužen s trosi vranič- _ nega prisada. Tako preprečimo, da bi sc okužile tudi drage živali v hlevu. Bolezen se lahko pojavi tudi s krmljenjem z uvoženo ribjo moko ali pa s krmljenjem z nesežgano kostno moko. Bolezen lahko zanesejo v kraj tudi živali, ki za to boleznijo ne obolijo in ki so se hranile z mrhovino, za vraničnim prisadom poginulih živali. Take živali so psi, lisice, mačke, volkovi, itd. Da ne bi take živali izkopale zakopane mrhovine in jo žrle, zahteva zakon, da poginulo žival, preden jo zakopljemo, polijemo z žvepleno kislino. Zakopati io moramo globoko tudi zato, da ne bi razni črvi, žuželke ali krti prinesli na svetlo delce mrhovine, ki je okužena. Običajno povzročitelji bolezni vdro v telo kot trosi s krmo, ki je okužena. Obolenje lahko nastane z vodo, ki je okužena z bacili in sporami vraničnega prisada. Zlasti so v tem oziru nevarna napajališča blizu mrhovišč in pa napajanje iz rek, ob katerih stojijo tovarne usnja. Največkrat pa je izvor okužbe seno iz krajev, kjer vranični prisad nenehoma razsaja. Iz trosov se v telesu razvijejo bacili, ki se hitro razmožijo ter s krv- Živinorejci na veronskem sejmu brez živine Zaradi razsajanja slinavke jc potekel letošnji kmetijski sejem v Vero ni brez običajnih živinskih sejmov, ki so dajali veronskim prireditvam poseben pomen. Tudi jugoslovanska podjetja, ki se bavijo z izvozom živine, so bila na sejmu prisotna le simbolično. Kljub temu nedostatku pa je vodstvo veronskega sejma sporočilo, da je obseg letošnjih kupčij večji kakor v prejšnjih letih. Lansko leto so kupčije s samo živino prekoračile vrednost ene milijarde lir. Obisk sejma je bil zadovoljiv. Tudi zanimanje za razstavljene stroje je bilo večje kakor v prejšnjih letih. Oh odprtju razstave, kateremu so prisostvovali predsednik vlade A. Fanfani, kmetijski minister Rumor in finančni minister Trabucchi, je bilo slišati množično žvižganje. Zbrani kmetovalci so hoteli s tem opozoriti vlado in poslovni svet na težave, v katerih se nahaja italijansko kmetijstvo. Organizacija kmetijstva peša na vseh področjih, vendar je zanimiv razlog, ki je privedel nekatere živinorejec do tega, da dajo duška svojemu nezadovoljstvu pred sejmom. Protestirali so proti preveliki razliki med odkupno in prodajno ceno mleka. Velike mlekarne plačujejo kmetu v Padski nižini mleko po 30 lir liter, in ga prodajajo potrošnikom po 85 ali še več lir za liter, še en dokaz, da jc treba skrajšati pot pridelkov in izdelkov od proizvajalca do potrošnika, sicer ho živinoreja še vedno ostala nerentabilna, kljub vsem zelenim načrtom. V glavnem so levji delež pri kupčijah odnesli manjši traktorji. To so tovarne tudi predvidevale in so letos razstavile nič manj kakor 500 tipov raznih traktorjev. Tudi pomožni stroji so se dobro izkazali, znamenje da se italijansko kmetijstvo počasi, a vendarle vztrajno, modernizira. Med obiskovalci sejma je bilo tudi mnogo Jugoslovanov, posebno zadružnikov in učencev na srednjih kmetijskih šolah. Tako si je ogledalo sejem tudi 300 dijakov neke kmetijske šole v Sloveniji. Tržaška kmetijska zadruga je v nedeljo priredila izlet v Verono z avtobusom. Razstavljalo je čez 3000 razstavljavcev iz 23 držav. BESTI jo razširijo po vsem telesu. Potek bolezni in njeni znaki so različni. Pogosto pogine žival čez noč. Poginjeni živali se trup močno napne, iz vseh telesnih odprtin se cedi krvava tekočina. Mnogokrat se žival samo močno napne in pogine brez drugih vidnih znakov vraničnega prisada. V dragih primerih, pri počasnem poteku bolezni, prenehajo živali jesti, prežvekovalci ne prežvekujejo. Pojavi se zelo visoka telesna vročina do 42 stopinj, živali so klavrne ali nemirno. Tudi tu se pojavijo krvavitve iz telesnih odprtin. Tudi v tem pt imeiu je potek bolezni zelo hiter in živali poginejo, ne da bi jim mogli pomagati, če traja bolezen deli časa, lahko žival rešimo z zdravilnim cepljenjem ali pa s sulfamidnim penicilinom. Pri oblikah vraničnega prisada, ki so nastale po okužbi skozi kožo, opazimo na obolelih živalih o-tekline. Te otekline so spočetka vroče, pozneje mrzle in neobčutljive, ter splahnejo ali pa se ognoje. To obliko vraničnega prisada zdravimo s kirurškim posegom in zdravilnim cepljenjem. Na ta način obolijo tudi ljudje, ki so se okužili z vraničnim prisadom. če pa ljudje jedo okuženo Naši kmetje pravijo vraničnemu prisadu tudi črnica zaradi krvi, ki ob obolenju počrni. Dr. D. R. Razvilo kmetijsko šolsivo pri Slovencih V Sloveniji je za kmetijsko strokovno izobraževanje kar precejšnje število dvorazrednih kmetijskih šol. V te šole stopajo fantje in dekleta, potem ko so končali obvezno osem lelko. To pomeni, da obiskujejo kmetijske dveletne šole mladi ljudje v starosti od 15 leta naprej. Največ je živinorejskih šol in sicer pet: V Šentjurju pri Celju, v Turnišču pri Ptuju, v Rakičanu pri Murski Soboti, v Poljčah pri Radovljici, v Mali Loki pri Trebnjem. Koristno in praktično je, da delujejo vse te šole na zemlji-ščih družbenih posestev in so jim na razpolago kot učni pripomoček obširni hlevi, prekrasni pašniki in travniki ter izbrana pasemska živina. Poljedelske dvoletne, šole pa so štiri: v Vrbju pri Žalcu, v Turnišču pri Ptuju, v Rakičanu pri Murski Soboti in v Slični pri Ljubljani. Tudi tc temelje svoj obstoj in svoje pridobivanje znanja na velikih javnih posestvih. Velik del Slovenije pokrivajo moderni sadovnjaki in vinogradi in zato je razumljivo, da kar štiri vi-nogradniško-sadjarske šole v Svečini pri Maribora, v Ljutomeru, v Sevnici in v Ložah pri Vipavi vzgajajo nov kmetijski naraščaj izvedenih kmetovalcev. Posebne vrste dvoletnih Kmetijskih šol so pa še tele tri: Kmetijska strojna šola v Mariboru, mlekarska šola v Kranju in vrtnarska šola v Medlogu pri Celju. Za majhno Slovenijo, ki je povrhu že na gosto industrializirana, je pač 13 dvoletnih kmetijskih šol precejšnje, posebno če pomislimo, da imajo še večje število središč za vzgojo kmetijskih delavcev na družbenih posestvih, dalje oddelke za odrasle pri raznih kmetijskih šolah in še razne seminarje v kmetijskih zadrugah in v sekcijah mladih zadružnikov. K višjemu strokovnemu kmetijskemu izobraževanju pa pomagajo še štiriletne, kmetijske šole, višja kmetijska šola in še na vrhu agronomska fakulteta ljubljanske univerze. stvo in šolsko zgradbo. Nikdar več potem ni bilo kmetijske šole na vsem ozemlju Goriškega in Tržaškega. Italija ni bila leta 1918 zainteresirana na vzdrževanju kmetijskih šol v naši deželi. Fašizem pa je šel v letih 1928-1929 tako daleč, da je nasprotoval celo akciji italijanskih veleposestniških krogov z Brunnerjem na čelu, da bi gornja Soška dolina preskrbovala Trst z mlekom za vsakdanjo u-porabo. KAKŠNA NAJ BI BILA ŠOLA V ZGONIKU Slovenci na bivšem Primorskem so imeli zmeraj smolo s kmetijskimi šolami. Preteklo je več kot pol stoletja, odkar smo imeli dobro kmetijsko šolo na Slapu pri Vipavi, ki se je kasneje preselila na Grm pri Novem mestu. Dobra je bila deželna kmetijska šola v Gorici, bila je dvoletna, in se je delila na italijanski in slovenski samostojni oddelek. Svetovna vojna leta 1915 jc uničila šolo, pose- Slovenske dvoletne kmetijske šole, ki bi bile najbližje kmetijski šoli v Zgoniku, so rajonizirane, to pomeni, da ustrezajo vrsti kmetijstva, ki se goji na njihovem območju: živinotej-ske na ozemlju, ugodnem za rejo živine, to je na Gorenjskem, v okolici Celja in na Dolenjskem, kjer ni vinogradov. Potrebe kmetijstva na Tržaškem so nekoliko pestre, rekli bi zapletene za poučevanje v šoli. Edina kmetijska slovenska šola bi nam morala dajati mlade ljudi, ki bi se razumeli na živinorejo, ker rede živino na Krasu, in še na sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo spodnje tržaške okolice. V Sloveniji stalno preskušajo, kakšen učni program bi najbolje u-strezal spričo naraščanja industrije in spričo potrebe, da se kmečka posestva ukvarjajo s tisto vrstjo kmetijstva, ki je najbolj donosna. Dose-dai so na dvoletnih kmetijskih šolah učili tedensko po tri ure živinorejo, poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo ali pa katerokoli kmetijsko panogo, kakršne vrste je pač bila šola; nato po eno uro kmetijskih računov, eno uro o zdravstvu in asanaciji na vasi. dalje dve uri gospodinjskih predavanj in na koncu seveda še največ praktičnih vaj na zemlji in v hlevih. Idealno bi bilo, da bi imela slovenska kmetijska šola v Zgoniku čisto zraven kakšno veliko državno posestvo, ker le tako bi bilo mogoče o-pravljati praktične vaje, ki so pravzaprav bistvo in smisel pravega kmetijskega pouka. Ce tega ne bi bilo moč doseči, pa bi morali imeti čim pogostejše obiske vzornih kmetijskih posestev predvsem na Tržaškem, v Štandrežu, v bližnji Furlaniji in kakšen obisk na najbližji jugoslovanski kmetijski šoli v Ložah pri Vipavi. Kmet in vrtnar proti koncu marca meso, skoro vedno umrejo. Bacil vraničnega prisada je izredno trdoživ. Njegovi trosi se ohranijo pri življenju v zemlji do 32 let. Neposredni sončni žarki jih pa uničijo v nekaj urah. Dolgo ostanejo živi tudi v silosu, še več časa pa v zmrznjenem mesu. Kot razkužili prideta v poštev predvsem kalcijev klorar in pa milna razstopina formalina. Vranični prisad je razširjen po vsem svetu, najbolj pa v Aziji (posebno v Indiji) ter v Južni Ameriki. V Evropi so okuženje po vraničnem prisadu znatno omejili s cepljenjem. Običajno razsaja v kužnih okoliših. Takih je v Sloveniji več, in sicer ob Savinji in Dravinji ter na Vipavskem. V Italiji je pa zelo razširjen v Lombardiji zaradi mnogih strojarn v bližini rek, v bližini Rima, na Sardiniji, Siciliji ter v južni Italiji na splošno. V krajih, kjer je vranični prisad doma, cepimo vsako leto vse govedo, in sicer na pomlad. To cepljenje varuje živali vse leto pred okužbo. V primera ugotovitve vraničnega prisada, moramo hleve in vse, kar je prišlo v dotik z bolnimi živalmi, temeljito razkužiti. NA TRAVNIKIH: Pobranane travn ke gnojimo z gnojnico. Dobro obran} na gnojnica je primerno gnojilo z travnike ker vsebuje dosti hranilni snovi v lahko pristopni obliki. Zarai tega pospeši rast trav. Gnojnici prim šamo fosforna gnojila v lahko toplji' obliki. Porabimo 3 kg superfosfata ti vsakih 100 litrov gnojnice. NA NJIVI: Žita gnojimo z apneni: nitratom. To gnojilo uporabljamo ! manjših obrokih. Letošnjo lepo februa’ sko vreme je prehitelo časovne rok Ob koncu meseca marca in začetk' aprila lahko sadimo krompir, če nat bo vreme to dopuščalo. V VINOGRADU: Kolikor še nisro1 opravili vsa dela v vinogradu, boni nadaljevali z rezjo in z okopavanjer ter gnojenjem. SADNO DREVJE: Pri sadn m dre' ju nimamo posebnih opravil razen, č moramo cepiti kak divjak. Paziti r moramo, da se ne pojavijo letos bol zgodaj kot druga leta razni škodljivi kot so listne uši, cvetožer in drug', takem primeru bomo morali poseči p zatiralnih sredstvih zoper te škodlji’ ce. V VRTU: Ne smemo prehitevati č: sa vendar, os vreme dopušča, bomo 1 malo preje kot draga leta seja'i n prosto zelenjadnice, ki so za mraz malt občutljive. V toplejših dneh bomo z: hvali posevke z na soncu segreto vi do, in sicer v toplejš:h urah. Ne sro mo premočno zalivati, ker bi nam 5 cer temperatura, ki bi lahko pono* padla pod ničlo, poškodovala posevk ali kaleče rastline. ZOPET HLADNO VREME Ves februar in čez polovico marc smo imeli izredno toplo vreme, zal pa sta nas v nedeljo popoldne tolik bolj presenetila sneg in sodra na kri Ski planoti. Na Krasu se je obdrži sneg kar vso noč. Zaradi toplega v n mena — saj je temperatura dosegla e lo 15 stopinj — so se poprej vse raS! line že razvadile, zato jih je nenadr hladno vreme toliko bolj presenetil* Danes je še težko pravilno oceniti šk* do. Ta bo seveda toliko hujša tam, kje jc bilo sadje že v polnem razcvetu. N Goriškem je bila v nekaterih predel slana, trta na Vipavskem ni trpela. N Južnem Tirolskem je v nekaterih kr jih padla temperatura na 13 stopi* pod ničlo. UDARNA IN ZLATARNA — Mih,tj Hami - TRST Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Gospodarstveniki iz vsega sveta sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira: ZAGREBŠKI VELESEJEM Mednarodni spomladanski ZAGREBŠKI VELESEJEM 14. — 23. IV. 1961 obsega: MEDNARODNI SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE MEDNARODNI SEJEM PREHRANE MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA MEDNARODNI RF.tfm TEKSTILA IN KONFEKCIJE Z MODNO REVIJO MEDNARODNA RAZSTAVA »MEDICINA IN TEHNIKA« in stalne prireditve zagrebškega velesejma: Razstavo jugoslovanskega tu- ' rizma ln gostinstva, Mednarodno razstavo merilne In regulacijske tehnike ln avtomati j e -JUREMA ter Mednarodno r sestavo strokovne ln znanstvene knjige - ISIP Z k n v vi n C( le Z k: e.i jc V lo di Pi Pi rc Za vse informacije obrnite <• na naslov: Zagrebški velesefem Zagreb Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666 h d, Že -y k; ŠPEDICIJA Železniška postaja Časa Rossa - Tel. 55-33 GORIZIA iportftotei POKLJUKA (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! MOBICI MABACOSSO {tlaune permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torreblanea, tel. 35-740 PohUtva — dnevne »obe — opreme ’* urade - vozički - posteljice RAZSTAV*: UL. VALDUUVO, BS - UL. F. FILZI, 7 Andrej Bolko mr ph Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - Ulica Torreblanea št. 21/11 IMPORT-EXPORT Telefon 31-315 ____' v k: kc Vc to tlE Pt Za de 0) ra je kc de dc lj« ke tk ha P( kc M. sit Pr ha ga Ze: di s ti