Posamezni Izvot! 30 grošev, mesečna naročnina I Šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Borimo se za nacionalno neodvisnost in miroljubno sodelovanje vseh narodov, za pravico do samoodločbe, kar so glavni pogoji za svobodo in mir.
(Iz manifesta svetovnega kongresa miru.)
Letnik IV.
Celovec, v sredo 4. V. 1949
M——Bumm in m
Štev. 34 (219)
Za pravičnejše življenje -za oblast delovnega ljudstva
Veličastna 1. majska manifestacija Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v Št. Jakobu v Rožu
St. Jakob v Rožu. — Na prvomajski proslavi Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v nedeljo v Št. Jakobu v Rožu se je zbrala ogromna množica našega ljudstva, pretežno delavcev in kmetov. To dokazuje, da se je delovno ljudstvo Slovenske Koroške brez razlike aktivno vključilo v veličastni boj delovnih množic vsega sveta za strmoglavljenje izkoriščevalskega kapitalističnega družabnega reda, za boljše in pravičnejše življenje delovnih ljudi, za mir, svobodo in demokracijo proti imperialističnemu zasužnje-vanju, proti vsakemu izkoriščanju človeka po človeku in naroda po narodu ter proti netilcem nove vojne. Mogočna in veličastna proslava v Št. Jakobu je tudi dokaz, da je slovensko ljudstvo sprejelo 1. maj kot svoj praznik, ki ga v preteklih desetletjih vsled reakcionarne politike svojega vodstva ni poznalo in ga je k nam prinesla šele naša narodnoosvobodilna borba. Od takrat pa ta največji praznik mednarodnega delavskega gibanja praznujemo vsako leto skupno z naprednimi in svobodoljubnimi silami vsega sveta in iz leta v leto so naše proslave veličastnejše in mogočnejše iz leta v leto bolj prihaja do j/zraza trdna povezanost in nerazdružljiva enotnost delavcev in kmetov našega delovnega ljudstvu sploh, vedno ostrejša pa je tudi naša borba za socialno svobodo proti izkoriščanju našega delovnega človeka s strani kapitalističnih mogotcev in zemljiške gospode, ki je v zadnjih desetletjih prav tako kot proslavljanje 1. maja nismo poznali.
Proslava je bila napovedana za 15. uro. Toda že ob 14. uri so ljudje pričeli prihajati in polniti dvorano v Narodnem domu. Prišlo je naše ljudstvo, nikoli svobodno in enakopravno, ampak vedno le zatirano in izkoriščano, ki si svoj kruh prideluje z lastnimi rokami, prišlo je brez razlike, da na 1. maj manifestira solidarnost z delavskim gibanjem vsega sveta in da poudarka svoji trdni povezanosti z vsem naprednim in demokratičnim gibanjem v svetu.
Še pred 15. uro je bila dvorana nabito polna. Ni mogla sprejeti vseh, ki so se nameravali udeležiti naše prvomajske proslave. Mnogi so stali na hodniku pred vhodom, mnogi na stopnicah, mnogi pa so bili prisiljeni, da so ostali spodaj v gostilniških prostorih ali pa da so spet odšli, kajti za vse v dvorani ni bilo prostora.
Kot gostije so se proslave udeležili ško-fiški tamburaši ki kotmirški pevci ter igralci Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda« v Št. Janžu, ki so nastopili z igro »Svet brez sovraštva«.
Po pesmi »Hej brigade«, ki so jo ško-fi‘iki tamburaši zaigrali in zapeli, je sekretar okrajnega odbora Osvobodilne fronte za Okraj Beljak tov. Franci Picej odprl prvomajsko proslavo Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško in pozdravil navzoče. Dejal je, da je to letos edina proslava Osvobodilne fronte, ker je proslave v Železni Kapli in Borovljah oblast prepovedala.
1. maj - praznik dela in borbe za kruh in svobodo
Nato je govoril član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško tov. France Košutnik. V svojem govoru je poudaril, da si je delavski razred pred devetinpetdesetimi leti izbral 1. maj kot svoj največji praznik borbe in dela in da ga od tega časa ne praznuje samo delavstvo, temveč vse delovno ljudstvo sploh. Nato je orisal proslavijenje 1. maja v svetu, zlasti v onih državah, kjer si je delavski razred na čelu s Komunistično partijo že priboril pravico do življenja, strmoglavil izkoriščevalski kapitalistični družabni red in postavil oblast delovnega ljudstva. Sovjetska zveza je prva uresničila socializem in zagotovila delovnemu ljudstvu svoboden razvoj. Prikazala je vsem zatiranim in izkoriščanim, zlasti tistim, ki jih tlači kolonialni sistem, pot, ki edina vodi v svobodo in neodvisnost, jim bila vodnik in jih po tej poti vodi še danes. Jugoslovanski narodi proslavljajo letošnji 1. maj v podvojenih naporih za uresničenje socializma, ta dan tudi manifestirajo trdno povezanost in enotnost vsega jugoslovanskega ljudstva in svojo neomajno zvestobo Komunistični partiji in njenemu vodstvu s tovarišem Titom na čelu. V ljudskih demokracijah proslavljajo 1. maj svobodno v velikih uspehih, ki so jih dosegli na temelju ljudske oblasti. Prav tako pa se 1. maja zbirajo delovne množice v ostalem svetu in na mogočnih manifestacijah naznanjajo bližajoči se propad zastarelega, trhlega kapitalističnega sistema in zmago delovnih ljudi nad izkoriščanjem in zasužnjevanjem.
Skupno z vsemi za pravičnejši svet se borečimi silami praznujemo 1. maj tudi koroški Slovenci. Oblasti so nam prvomajske proslave v Železni Kapli iu Bo-
V naši borbi pa ne gre samo za nacionalno osvoboditev, temveč prav tako za socialno svobodo. Zato moramo podvojiti naše napore v borbi za dvig življenjske ravni, proti Marshallovem planu, ki povzroča brezposelnost, proti uvedbi masovnih davkov pod kakršno koli krinko, proti draginji, za zvišanje plač in znižanje cen na račun profitov tovarnarjev in pod-
jetnikov, za demokratizacijo javnega življenja, za izkoreninjenje fašistične ideologije in proti slehernemu pojavu neofašistične dejavnosti. Naša borba pa bo tembolj uspešna, čim bolj bomo' znali utrditi in razširiti v narodno osvobodilni borbi skovano bratstvo in enotnost slovenskega in avstrijskega ljudstva in ustanoviti enotno borbeno fronto vseh delovnih ljudi na Slovenskem Koroškem proti našemu skupnemu sovražniku. Sovražniki delovnega ljudstva se naše enotnosti bojijo, zato se za vsako ceno prizadevajo, da bi jo razbiti. Toda mi jim odgovorimo jasno in odločno:	Nikoli ne bomo dopustili, da bi
kdor koli razbijal našo v težki borbi skovano enotnost in slabil napredno fronto delovnega ljudstva Slovenske Koroške v borbi za pravičnejše življenje.
Nas in naše borbe ne bo strlo nobeno nasilie
Tov. Košutnik je nato ostro obsodil oblasti, ki odklanjajo javnopravno priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Osvobodilna fronta je nastala v narodno osvobodilni borbi koroških Slovencev in se edina na ozemlju Hitlerjevega rajha dejansko borila protii fašizmu. Nastala je v času, ko je sedanji varnostni direktor Stossder, ki ji danes odreka priznanje, kot podpolkovnik nemške »Wer-macht« verno služil velenemškemu rajhu in ko so ostali predstavniki današnjih av-sfgijskih oblasti poveličevali Hitlerjev »rajh«. Zato imajo ti gospodje najmanj pravico, da ji odrekajo javnopravno priznanje. Osvobodilna fronta je napredna in resnično demokratična organizacija in edina upravičena, da zastopa interese ko-
roških Slovencev in delovno ljudstvo Slovenske Koroške sploh. Zato na tem mestu ponovno zahtevamo, njeno takojšnje javnopravno priznanje.
Ob koncu je tov. Košutnik dejal:
»S prepovedjo prvomajskih proslav Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško so oblasti ponovno izrazile svoj sovražni odnos napram koroškim Slovencem in naprednemu gibanju na Koroškem sploh. Z današnje mogočne prvomajske proslave pa jim povemo: Ni nas doslej strlo nobeno nasilje in nas tudi ne bo v bodoče. Strnjeni bomo na strani celotnega naprednega in demokratičnega gibanja v svetu nadaljevali našo borbo za pravičnejši svet, za oblast delovnega ljudstva!«
Pravico do proslavljanja 1. maja smo si priborili v narodno-osvobodilni borbi
rovljah sicer prepovedale, toda to nas nikakor ne more omajati. Nasprotno nas taki ukrepi v naši odločnosti in vztrajnosti le še podžigajo in so dokaz, da smo na pravi poti. Prepoved prvomajskih proslav je tudi dokaz, da sedanji režim na Koroškem z demokracijo nima nič skupnega, čeprav je deželni glavar Koroške »socialist«. Pravico do proslavljanja 1. maja si je delovno ljudstvo priborilo v desetletni borbi za kruli in svobodo. To pravico delovnemu ljudstvu odrekajo danes samo v najbolj fašističnih državah, kakor v Španiji in Grčiji. Prvomajske proslave so prepovedali tudi* v Londonu in zapadnih sektorjih Berlina. Koroške oblasti pa so se v tem primeru postavile v isto vrsto z režimi krvnika Franca in grškega mo-narhofašizma.
Prepoved prvomajskih proslav Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško pa ni samo udarec proti koroškim Slovencem, temveč tudi udarec proti avstrijskemu delovnemu ljudstvu. Tisti, ki danes izvajajo nasilje nad nami, ne bodo premišljali, da jutri z istimi metodami ukrepajo proti avstrijskemu delovneu.i ljudstvu.
Nato je tovariš Košutnik poudaril borbo za mir, proti imperilistom in hujskačem na novo vojno, ki jo vodijo miroljubne sile vsega sveta. Mir si želimo zlasti koroški Slovenci, ker so nam še živo v spominu strahote pretekle vojne, vsi smo jih občutili na lastni koži. Pravičen in resnično demokratičen mir pa nam bo zajamčil tudi svobodo in enakopravnost v svobodni domovini in nas rešil vsega nasilja. Zato bo naša borba za dosego resničnega in demokratičnega miru tembolj odločna in vztrajna.
Po govoru tov. Košutnika, ki so ga navzoči večkrat prekinili z odobravanjem, je tov. Picej predlagal naslednje pismo Zavezniškemu svetu za Avstrijo na Dunaju:
»Slovenski delavci in kmetje iz št. Jakoba v Rožu in okolice vas obveščamo, da je okrajno glavarstvo v Velikovcu in Celovcu prepovedalo 1. majske proslave Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v Železni Kapli in Borovljah.
Ta nezaslišani ukrep velikovškega in celovškega okrajnega glavarstva ponovno zgovorno izpričuje zagrizeni sovražni odnos avstrijskih oblasti napram slovenskemu delovnemu ljudstvu na Koroškem. Proslavljanje 1. inaja je osnovna demokratična pravica delovnih ljudi, ki so si jo priborili v desetletja trajajoči vztrajni in brezkompromisni borbi proti kapitalističnemu z as užn je vanju. Zlasti pa smo si to pravico priborili koroški Slovenci, ki smo se v triletni težki narodnoosvobodilni borbi na strani vseh resnično demokratičnih in svobodoljubnih sil vsega sveta z nepremagljivo Sovjetsko zvezo na čelu z orožjem v roki borili proti zločinskemu fašizmu za osvoboditev delovnega ljudstva, delavcev in kmetov izpod kapitalističnega izkoriščanja, za svobodo in enakopravnost
koroških Slovencev.
Ob tej priložnosti poudarjamo, da jo priznanje edine upravičene predstavnico koroških Slovencev Osvobodilne fronte za Slovensko Koiroško nujna potreba in Vas prosimo, da to vprašanje činiprej ugodno rešite. Hkrati Vas prosimo, da o tem izrazito nedemokratičnem in proti-ljudskem ukrepu reakcionarnih avstrijskih oblasti obvestite tudi zastopnike namestnikov Sunanjih ministrov štirih velesil, ki zasedajo v Londonu.
Pismo so vsi navzoči odobrili z navdušenim aplavdiranjem.
Nato so kotmirški pevci zapeli pesem »Bratje, le k soncu, svobodi« iti nekaj drugih pesmi. Sledila je igra »Svet brez sovraštva«, ki so jo št. janški igralci prav dobro izvajali. Odmore so izpolnili škofi-ški tamburaši s svojo ubrano godbo in petjem. Ob koncu so spet zapeli kotmirški pevci, največ odobravanja pa je žela »Pesem o svobodi«, ki so jo zapeli Škofičani.
Mogočna prvomajska proslava v Št. Jakobu je vsakomur pokazala, da delovno ljudstvo Slovenske Koroške v svoji pravični borbi ne bo popustilo, dokler ne bo doseglo vseh svojih pravic in dokler si na svoji zemlji ne bo postavilo svoje — ljudske oblasti.
Predlog grške demokratične vlade za ustavitev vojne
Atene, 28. aprila. Kakor poroča radijska postaja Svobodne Grčije, je začasna demokratična vlada Grčije poslala vsem pripadnikom monarhofašistične vojske in nacionalne garde sporočilo, v katerem jih poziva, naj sprejmejo predlog začasne demokratične vlade, da se konča vojna in zavlada mir v Grčiji na podlagi demokratičnega sporazuma,
Ko poudarja, da je atenska vlada odklonila predloge začasne demokratične vlade in pošilja še naprej v klavnico tiso-
če vojakov, da umirajo za korist Američanov, izjavlja začasna vlada v sporočilu, da je mir v Grčiji mogoč, ako vojaki in pošteni oficirji atenske vlade ponudijo roko demokratični armadi in s skupnimi močmi strmoglavijo kliko oblastnikov v Atenah, ki hoče nadaljevati vojno.
Določite komisije za pogajanja in pridite k nain, da bomo skupno sklenili, kako bomo ustavili prelivanje krvi in vojno, pričakujemo vas z odprtimi rokami — je rečeno v sporočilu.
Manifest svetovnega kongresa pristašev miru:
Pogum in še enkrat pogum vborbi za mir!
Pariz, 28. aprila, (Tanjug). Komite svetovnega kongresa pristašev miru, ki je bil izvoljen na zaključni seji kongresa, je imel 26. aprila t. 1. svojo prvo sejo, na kateri so sprejeli manifest vsem narodom sveta:
Manifest se glasi:
»Mi, delegati narodov, žena in mož raznih narodnosti in civilizacij, raznih političnih prepričanj in ideoloških pravcev, se zavedamo strašne nevarnosti, ki grozi svetu — nevarnosti vojne.
Štiri leta po svetovni tragediji so narodi začeli smrtonosno tekmovanje v oboroževanju. Znanost, ki bi morala zagotoviti človeštvu srečo, je zašla s svoje poti, ker so jo nasilno usmerili k vojnim ciljem. Na raznih delih sveta še plamtijo žarišča voi-ne, ki jih podpihujejo in vzdržujejo, z intervencijo tujih držav z neposrednimi akcijami njihovih oboroženih sil.
Zbrani na tem velikem svetovnem kongresu pristašev miru, glasno poudarjamo, da smo ohranili svobodo svojih nazorov in da vojna propaganda v ničemer ni zameglila našega raizuma. Vemo, kdo danes krši Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Dobro vemo, da se vsi oni, ki smatrajo pogodbe za obvarovanje miru med narodi za ničvredne koščke papirja, ki odklanjajo predloge za pogajanja in ponudbe za razorožitev, ki se oborožu-jejo do zob, razgaljajo kot napadalci.
Atomska bomba ni obrambno orožje. Nočemo se pridružiti igri tistih, ki žele postaviti blok držav nasproti drugemu bloku držav.
Obsojamo kolonialno politiko, ki neprenehoma povzroča oborožene spopade, ki bi mogli privesti do nove svetovne vejne. Obsojamo ponovno oboroževanje zapadne Netffčije in Japonske, kjer so se svetovni krvniki že polastili orožja. Organizirana prekinitev gospodarskih odnosov med skupinami držav dobiva že značaj vojaške blokade. Izzivači hladne vojne so prešli od navadnih groženj z vojno na odkrite vojaške priprave.
Svetovni kongres pristašev miru javno ugotavlja dejstvo, da narodi niso več pasivni. Pripravljeni so aktivno in konstruktivno sodelovati pri splošni stvari. Ti narodi izjavljajo po svojih predstavnikih na svetovnem kongresu pristašev miru:
Mi smo pristaši Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in dvigamo svoj glas proti vsem vojaškim izvezam, ki so v nasprotju s to listino in ki vodijo v vojno. Protestiramo proti velikanskemu povečanju vojaških proračunov, ki kot težko breme padajo na ramena narodov in jih pehajo v revščino.
Zahtevamo prepoved atomskega orožja in drugih sredstev za množično uničeva-
nje človeških življenj. Zahtevamo omejitev oboroževanja velesil in vzpostavitve učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad uporabo atomske energije, ki se sme uporabljati samo za miroljubne namene in napredek človeštva.
Borimo se za nacionalno neodvisnost in miroljubno sodelovanje vseh narodov, za pravico narodov do samoodločbe, kar so glavni pogoji za svobodo in mir.
Protestiramo proti vsem ukrepom, da bi omejili, potem pa popolnoma ukinili demokratične svoboščine, ker hočejo utreti pot novi napadalnosti. Držali bomo enotno fronto za obrambo resnice in razuma, za popolno onemogočenje vojne propagande, ki zastruplja svetovijo javno mnenje. Ob-
sojamo histerično hujskaško gonjo in pridiganje rasne mržnje in sovraštva med narodi.
Pozivamo na bojkotiranje in odločno borbo proti organom tiska, knjižnim in filmskim delom ter osebnostim in organizacijam, ki vodijo propagando hujskačev na vojno. Smo za tesno sodelovanje vseh narodov zemeljske krogle in vse svoje sile bomo dali v enotnem poletu za stvar miru. Trdno odločeni, da moramo ohraniti budnost, smo ustanovili komite svetovnega kongresa pristašev miru.
Prepričani smo, da bodo tisti, ki hočejo novo vojno, na vsakem svojem zarotniškem koraku naleti na mogočne sile !jud-
Sflovensko ljudstvo ie počastilo spomin svojih najboljših sinov
Svečan prekop narodnih herojev v Ljubljani
Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani svečan prekop narodnih herojev, ki so padli v borbi proti zločinskemu fašizmu na slovenskih tleli. V skupno grobnico na Muzejskem trgu so položili posmrtne ostanke herojev Toneta Tomšiča, Miloša Zidanška, Franca Rozmana — Staneta, Ivana Kavčiča — Nandeta, Milovana Sa-ramoviča, Dragotina Jevtiča, Janka Premrla — Vojka, Majde Silčeve in Vinka Simončiča — Gašperja.
Na Muzejskem trgu, na katerem je bila zbrana ogromna množica prebivalstva Ljubljane in z drugih krajev Slovenije, se je pred spuščanjem krst v grobnico poslovil od padlih junakov član Politbiroja CK KPS Ivan Maček. Ko je orisal like herojev Toneta Tomšiča, Slavka Šlandra, Milana Zidanška in govoril o življenjski poti revolucionarja Franca Rozmana — Staneta in drugih je poudaril, da slovensko ljudstvo njihovih imen ne bo nikoli pozabilo. Vsem generacijam bodo primer, kakšen mora biti borec — komunist.
Tovariš Maček je nato dejal, da jugoslovanski narodi danes uresničujejo tisti
najvišji cilj, za katerega so ti heroji padli, to pa kljub informbirojevski kampanji in kljub vojnemu hujskaštvu zapadnlh imperialistov. Ob koncu je dejal:
»Danes se nahajamo prav tako na fronti kot tedaj, ko so padli oni, na fronti, ki pomeni logično nadaljevanje njihove borbe, to je na fronti izgradnje socializma. Ta borba ni nič lažja, posebno še, če upoštevamo, da nam ovirajo izgradnjo socializma z desne in leve in 'da smo zaradi tega prisiljeni graditi socializem z lastnimi silami. To je težka borba in bo morebiti še težja, toda naše delovno ljudstvo, ki iz dneva v dan dokazuje svojo predanost in heroizem v izpolnjevanju nalog petletnega plana, se zaveda, da je to častna borba in da uspeh ne more izostati. Dosedanje izkušnje in uspehi nam dokazujejo. koliko ustvarjalne sile in delovnega poleta je v naših narodih. Taki narodi kot so naši, ne morejo biti nikdar poraženi. Sredi teh narodov smo zmagovali in bomo zmagali. Uresničili borno to, za kar ste dali vi, dragi tovariši, in sto tisoči sinov narodov Jugoslavije svoja življenja.«
Resolucija Informhiroja ie neresnična in zlagana '
Pariz, 26. aprila, (Tanjug), člani jugoslovanske delegacije na svetovnem kongresu pristašev miru v Parizu so sprejeli v prostorih veleposlaništva FLRJ jugoslovanske izseljence iz Pariza in okolice. Veliko število Jugoslovanov, članov društva »Bratstvo in enotnost«, ki zajema vse jugoslovanske rodoljube v Franciji, je pozdravilo v imenu 5000 jugoslovanskih izseljencev v Franciji jugoslovanske delegate ter jim izrazilo svojo neomajno Iju-
Madžarska trguje s skoraj vsemi državami sveta
Pariz, 26. aprila, (Tanjug). Madžarski biro za tisk in dokumentiranje v Parizu je objavil v svojem gospodarskem biltenu pregled madžarske zunanje trgovine.
V	pregledu je navedeno, da je Madžarska posebno lani razširila in poglobila svoje gospodarske odnose s skoro vsemi državami na svetu. Decembra lani je podpisala v Buenos Airesu protokol o dopolnitvi trgovinske pogodbe z Argentino. Konec lanskega leta so podpisali v Budimpešti zelo razširjen trgovinski sporazum z Nizozemsko. Hkrati je bila objavljena sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo, ki določa zamenjavo blaga y letu 1949 v višini 200 milijonov forintov.
V	januarju letos je Madžarska sklenila trgovinsko pogodbo z državo Izrael, po kateri bo vrednost zamenjave 8 milijonov dolarjev. Avstrija bo kupila od Madžarske 20.000 ton rži in 3000 ton sončničnega olja. V začetku marca je sklenila Madžarska trgovinsko pogodbo z Dansko, po kateri bodo podvojili trgovsko zamenjavo. Prav tako bodo podvojili trgovsko zamenjavo z Belgijo. Z Fgiptom je sklenila Madžarska sporazum o zamenjavi blaga in plačilu. V marcu 1949 je bila podpisana tudi dopolnilna trgovinska pogodba z Bolgarijo in prva trgovinska pogodba z Albanijo.
Madžarska je prav tako podaljšala do aprila 1949 trgovinsko pogodbo s
obema državama (4 milijarde frankov za 6 mesecev). Madžarska je končno 9. aprila t. 1. sklenila trgovinsko pogodbo z Indijo, po kateri bo izvažala transformatorje, električni material, stroje kamione in razne naprave, uvažala pa surovo juto, bombaž, laneno olje in papir. Vrednost skupne zamenjave bo znašala okrog 10 milijonov funtov.
Bilten biroja za tisk tudi poroča, da se bodo kmalu začela v Ankari trgovinska pogajanja med Madžarsko in Turčijo.
bežen do domovine in privrženost njenemu državnemu in partijskemu vodstvu. Predsednik jugoslovanske delegacije Josip Vidmar in član delegacije Nikola Milanovi« sta imela pred jugoslovanskimi izseljenci krajša govora, v katerih sta navedla velike uspehe in podvige jugoslovanskih narodov v graditvi socializma, v graditvi boljše in srečnejše bodočnosti narodov FLRJ.
Predsednik društva »Bratstvo-enotnost« v Franciji je poudaril, da so vsi Jugoslovani v Franciji že davno ugotovili, da je resolucija Informbiroja neresnična in zlagana. Poudaril je, da jugoslovanski izseljenci obsojajo klevetniško gonjo proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in proti jugoslovanskemu državnemu in partijskemu vodstvu.
»Mi, jugoslovanski izseljenci v Franciji, srno žive priče nesramne gonje proti naši državi — je dejal med drugim predsednik društva »Bratstvo-enotnost« — in sporočamo po vas vsem v domovini, da nič ne more omajati naše ljubezni in privrženosti do naše domovine, naše ljudske oblasti, do naše Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na Čelu.«
Dejanski napad na generalnega sekretarja KP Velike Britanije Pollitta
3U.
I rancijo od oktobra 1948. Pri podaljšanju so znatno povečali obseg zamenjave med
London, 26. aprila, (Tanjug). Kakor poročajo inozemske agencije, je pripravila angleška reakcija več napadov na generalnega sekretarja Komunistične partije Velike Britanije Harryja Pollitta, da bi onemogočili dejavnost britanske KP, ki je usmerjena na razkrinkanje politike imperialističnih vojaških izzivačev in na obrambo svetovnega miru.
Reakcionarji, ki so v službi britanskih konservativnih strank, so izzvali 22. in 23. aprila incidente in razbili tri mitinge, ki jili je priredila KP. Na teh mitingih je Harry Pollitt obsodil intervencijo britanske vojne mornarice v državljanski vojni na Kitajskem.
Na mitingih v Plvmouthu in Barmoutliu so izzivači vpričo policije dejanska na-
padli Harryja Pollitta in funkcionarja KP Petra Garryguna trikrat zaporedoma. Pollitt je bil prepuščen organiziranim dejanskim napadom, sedeža KP v Devonu in Corinvallu pa sta bila napadena in porušena, ne da bi oblasti kar koli podvzele proti napadalcem, čeprav so vedele, da so bili izzivanja in napadi na Pollitta vnaprej pripravljeni z vednostjo policije.
Kakor poroča United Press, je do neuspelem napadu na Pollita v Barmoutliu eden izzivačev, ki je sodeloval pri napadu, izjavil vpričo policije, da bo naslednji dan vnovič napadel Pollitta na mitingu v Plymoiitliu. Policija je dopustila, da je ta izzivač res napadel drugi dan Pollitta v Plymbutlm
sikih množic, ki so sposobne zagotoviti mir.
Matere in žene naj vedo, da smatramo obrambo življenj njihovih otrok in bodočnosti njihovih domov za svojo sveto dolžnost. Naj nas čuje mladina, naj se združi ne glede na verska in politična prepriča-nja, da bo preprečila množična ubijanja m zagotovila svetla pota bodo bodočnosti. Svetovni kongres pristašev miru slovesno izjavlja, da je obramba miru stvar vseli narodov.
V imenu družbenih organizacij, ki združujejo 600 milijonov žena in mož vseli narodov, zastopanih na kongresu, poziva svetovni kongres pristašev miru narode vseh celin in jim kliče: Pogum in še enkrat pogum v borbi za mir! Uspelo nam je, da smo se zbrali in da razumemo drug drugega. Izražamo svojo pripravljenost, da zmagamo v borbi za mir, v borbi za za življenje«.
PO SIRNEM
SVETU
Kongres bivših francoskih deportirancev In internirancev
Pariz. — Na četrtem kongresu nacionalne .federacije bivših francoskih deportirancev in internirancev so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo demokratizacijo Nemčije, demoiitažo tovarn nemške vojne industrije, izvajanje . mednarodnega nadzorstva v Porurju, plačilo vseh reparacij za škodo, ki jo je povzročila Nemčija Franciji in kaznovanje vojnih zločincev. Kongres je pozval vse bivše deportirance in internirance ter družine tistih, ki so izginili, da se združijo v borbi za dosego svojih zahtev, posebno glede škode, ki so jo imeli med vojno. Na kongresu so prav tako sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti kampanji za rehabilitacijo izdajalcev in kolaboracionistov v Franciji.
Oboroževanje v Libanonu
Beirut — Po poročilih beirutskih listov »Al Hajat«, »Aš Šark« in drugih je predložila libanonska vlada parlamentu zakonski načrt o naknadnih kreditih v višini 400 milijonov libanonskih lir za nakup letal, oklopnih vozil in drugega orožja. Po podatkih omenjenih listov libanonska vlada ni počakala, da bi parlament odobiil načrt, ampak je kupila v Veliki Britaniji vojaška letala, od katerih sta dve že prispeli v Beirut. Skupno z letali so prispeli tudi britanski vojaški piloti, ki bodo postali v libanonski vojski inštruktorji.
V Trstu še vedno veljajo fašistični zakoni
Trst, (Tanjug). Tržaška mestna občina na podlagi fašističnih zakonov prepoveduje tržaškim Slovencem, da bi na grobove svojcev postavili slovenske nagrobne spomenike.
Mornariški minister ZDA odstopil
VVashington, (Tanjug). Vestnik zunanjega ministrstva ZDA poroča, da je predsednik Truman sprejel ostavko Johana Sullivana, mornariškega ministra ZDA.
Trgovinska pogodba med Poljsko In Indijo
Varšava, (Tanjug). Kakor poročajo poljski listi, je bila v New Delhiju podpisana trgovinska pogodba med Poljsko in Indijo. Po tej pogodbi bo Indija uvažala v Poljsko svilo, juto, usuje in druge proizvode, od Poljske pa bo dobivala kovinske proizvode, elektrotehnični material in izdelke papirne industrije.
Zapadne sile priznale fašistični režim v Siriji
Damask, (Tanjug). Po vesti agencije AP so vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije priznale fašistični režim v Siriji, o čemer so obvestile predsednika sirijske vlade Husni ez Zaima.
Pri lokalnih volitvah v Italiji so dobili
socialisti in komunisti absolutno večino
Rim, (Tanjug). Skupna lista komunistov; in socialistov je predzadnjo nedeljo na občinskih volitvah v Civita Castellana in na valitvah za oblastno skupščino v pokrajini Val d’Aosta odločno zmagala.
Po končanih izidih so komunisti in socialisti dobili v Civita Castellana absolutno večino glasov demokristjaiiska stranka, ki je volila obenem z neofašističnim »socialnim gibanjem« in saraga-tovci, pa je bila samo 42 odstot. glasov. V pokrajini Val d’Aosta so demokristjani, k| so imeli lani večino, dobili sedaj samo 40 odstotkov glasov. Komunisti in socialisti so dobili v Val d'Aosta okoli 35 odstotkov, glasov več kot lani.
Bežen gospodarski pogled v Bileovs
»Oglasi se najprej pri Ogrisu« so mi dejali v Celovcu, ko sem odhajal v okoliš bilčovske občine. Toda Ogrisa žal ni bilo doma in tako sem odšel na svojo pest po okolici proučevat tamkajšnje gospodarske razmere.
Najpreje mi je padla v oči silno pestra terenska in zemljepisna raznolikost občine. Globoko navzdol ali visoko navzgor moraš vedno hoditi, ako hočeš obiskati kakega našega gospodarja. Prehoditi setn moral, prišedši iz Kazaz, najslikovitejšo, globoko in vijugasto strugo, polno starodavnih kmečkih mlinov, predno sem dospel v Moščenico, že skoraj sto metrov izpod glavne ceste proti Dravi, k tovarišu predsedniku krajevne Kmečke zveze Lin-čeju. Nisem sicer naletel na pravi čas za obiske, ker kljub temu, da je pomladanska setev že končana, imajo sedaj ljudje polne roke dela. Nastajajoča gospodarska kriiza je začela siliti gospodarje, da si iščejo dohodke že v gozdu. Spet je začela »sekira peti«. Pa smo pri kupici jabolčnika s tovarišem in prijazno tovarišico gospodinjo ugotovili, da je bilo le prav, da sem prišel, kajti ugotovili smo veliko gospodarsko škodo, ki jo dela na ondotnili nasadih pese ličinka mrharja, nastopanje manjvredne ajde »hrvatle« itd.
Mimo marljivega mladega gospodarja, absolventa šentjuršike kmetijske šole, Bva-fcica, v Pinjo ves k narodno tako delavni žagarici in od tam od vasi do vasi, stalno navzgor v Zgornjo Vesco me je vodila pot. Vedno bolj sem dobival vtis in prepričanje, da je visoko ležeča vas z lažjo
v
Sraarjeta pri Pliberku
V šmarjeti.pri Pliberku je umrla Krof Marija, Osrbanova Mojca, Mojca je bila ženska, ki ji je bilo življenje delaven dan, dokler je mogla delati. Poleg tega pa je imela tudi vrline, ki zaslužijo, da jo bomo ohranili dolgo v lepem spominu. Bila je dobra in potrpežljiva do vsakogar, vedno se ie zavedala, da je hči slovenskega naroda in kaj mu je dolžna, spremljala je njegovo borbo za pravice in mu ostala zvesta do konca. Na šmarjetskem pokopališču se bo odpočila poleg svojih dragih in poleg brata Tomeja, ki je pred desetletji kot eden izmed prvih oral ledino slovenske prosvete v Pliberku in okolici pri takratnem izobraževalnem društvu, Predhodniki! današnjega prosvetnega društva.
zemljo in vlažnejšim podnebjem v resnici bolj prikladna za pridelovanje zdravega semenskega krompirja kot drugi toplejši naši kraji. V gostoljubni, gospodarsko in glasbeno tako nadarjeni in tudi politično v pretekli vojni težko preizkušeni Crue-jevi družini, sem ta dan končal svoje potovanje z obljubo, da pridem za dalje časa v te kraje spet, ko bodo nasadi že primerno odrasli.
Nekaj pa moram h koncu le še pove-
dati. V Zgornji Vesci ne morejo prehvaliti koristnosti stroja »vsedel« pri pridelovanju krompirja. Sosedni Trebinjčani pa ne sadijo samo krompir, marveč tudi koruzo s tčm strojem.	Raz ven tega pa opravijo
okopavanje in osipanje turščice z vse-delom. Nato bi opozoril naše Podjunčane, ki so v zadnjem času zaceli zelo opuščati pridelovanje tako zelo donosne koruze, ker jim ta povzroča le preveč ročnega dela.
Bllčovs
Naše domače Prosvetno društvo »Bilka« nas je v nedeljo, dne 24. t. m., spet povabilo na kulturno prireditev. Naši pro-svetaši so z velikim uspehom nastopili z narodno igro »Domen«. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, kar priča, da smo od igralcev pričakovali isti dovršen nastop, ki smo ga od njih že vajeni. In zares, nismo se varali. Igralci so vse vloge dobro rešili in igra je napravila na vse navzoče globok vtis. Igra je tudi vsebinsko pomembna, ker prikazuje življenje naših prednikov, kako so bili teptani in izkoriščani po fevdalni plemiški gospodi. Mnogi pojavi izkoriščanja pa so ostali vse do današnje dobe.
Odločilni so bili tudi vložki pevskega zbora. Naši pevci so ubrano zapeli naše lepe borbene in napredne pesmi. Mladi Petri Sitar je navdušeno deklamiral »Mi gremo naprej«. Da, mi gremo naprej, našemu velikemu jutru nasproti. Svet se prebuja in z njim tudi mi. Prosvetaši, kmalu spet nastopite!
Šmihel pri Pliberku
V nedeljo, dne 24. aprila t. 1. popoldne je bil v Šmihelu pri Pliberku občni zbor šmihelske Hranilnice in posojilnice. Občnega zbora se je udeležilo lepo število
kmetov iz vse bistriške občine, ki so pokazali zanimanje, da se posojilnica ki ima za seboj lepo dobo uspešnega zadružnega dela za dobrobit in samopomoč kmetijstva v njenem delokrogu, spet poživi, da bo mogla spet ustrezati svojim občekoristnim namenom. Zaslužni načelnik posojilnice, tovariš Pečnik Vinko, je v svojem uvodnem nagovoru začrtal pomen in naloge posojilnice predvsem pa dolžnosti vseh zadružnikov, da se bodo v bodoče za pro-cvi/| zadruge vedno in povsod zanimali, da bodo v svojem krogu budili zadružno zavest, zaupanje do zadruge, skrbeli za dotok denarja z vlaganjem prihrankov, sploh, da bodo skrbeli za podvig in za napredek zadruge. Na občnem zboru sta bila nazvoča tudi zastopnika Zveze slovenskih zadrug, tovariša Kupper in dr. Mirt Zwitter, ki sta podala marsikatere važne in vzpodbudne nasvete. Po odobritvi računskih zaključkov in razrešnici staremu odboru ter sprejetju spremembe pravil, so zadružniki izvolili nov odbor. Prepričani smo, da bo novi odbor prevzel svoje naloge zelo resno, ker se odborniki zavedajo pomena zadružništva, ki bo v času nastajajoče gospodarske krize vedno bolj potrebno. Zadružna ideja mora zajeli najširše plasti našega delovnega ljudstva, naše (zadružništvo mora postati močan gospodarski činitelj medsebojne povezanosti in medsebojne pomoči.
Občni zbor SPD „Dobrač“ na Brnci
V nedeljo, dne 24. aprila t. 1. je imelo Slovensko prosvetno društvo »Dobrač« na Brnci svoj občni zbor. Na obenem zboru je društvo podalo obračun svojega dosedanjega delovanja in začrtalo smernice in naloge za bodoče kulturno — prosvetno udejstvovanje. Iz tajnikovega poročila smo slišali, da se je društvo po vojni zavedalo svoje naloge. Od zadnjega občnega zbora je imelo brnško prosvetno društvo 27 kulturnih prireditev. Pod vod-
stvom sposobnih prosvetašev je društvo uprizorilo tudi dve opereti z baletnim nastopom in želo z njima izredno velike uspehe. Z operetami je društvo nastopalo z uspehom tudi izven domačega kraja, in celo tudi v Pliberku v Podjuni. Prosvetno društvo »Dobrač« ima dobre pogoje, da se bo v bodoče še močneje kulturno razmahnilo. Društvo bo ostalo tudi v bodoče močna in trdna trdnjava naše slovenske Zilje.
Velikovec
Od nekdaj so že šole na našem ozemlju, po nalašč zato odbranih narodno mrzečih učiteljih in učiteljicah, katastrofalno uničujoče delovale med slovensko mladino. Zastrupljale, razkrojevale in razjedale so srca šolske mladine, netile narodno sovraštvo in mržnjo do naroda, vzgajale šovinizem in narodno nestrpnost. Šole so bile največji center germanizacije našega naroda. Kakor je bilo nekdaj, tako je ostalo tudi danes po našili šolah; kljub »temu, da zatrjujejo in varajo svetovno javnost, da vladajo pri nas idealne šolske razmere. Pa tudi ni mogoče drugače. Vse učne moči, ki jih je vzgojilo celovško učiteljišče, ki je tovarna za vzgojo Slovencem sovražnih in šovinističnih učiteljev, vsi bivši nacisti, spet delujejo po naših šolah. Tako imamo spet primer, da se učiteljica Hader na glavni šoli v Velikovcu na tem področju pridno udejstvuje. Prepojena z velenemškim šovinističnim in reakcionarnim duhom porablja čas v svojih urah, ko bi morala predavati* iz svoje učne snovi, da žene protislovensko in protijugoslovansko gonjo. Dovoljuje si imed drugim izraze, da je Tito bandit in tako vzgaja šovinizem in mržnjo do naroda nied šolsko mladino. Te metode so zelo značilne in osvetljujejo, kako poučujejo in vzgajajo na meščanskih in ljudskih Bolah. Zaradi tega je naša zahteva po slovenskih šolah in slovenskem učiteljišču neizprosna in skrajni čas je, da se učne moči, kakor je 'učiteljica Hader, odstranijo iz šol.
Izkoriščane delovne sile
Pomlad je nenadoma prispela v vsej svoji mladostni lepoti v deželo. Hrepenenje dolgih zimskih tednov se je izpolnilo. Cvetje, zelenje, mlada rast, topli sončni žarki, opojni vonj sončnega presnavljanja prijetno vpliva na človeka, ki je produkt narave. Toda življenje je resno in realna vsakdanjost nam ne dopušča, da bi se vdajali sentimentalnosti in romantiki. Je pomlad v nas, okrog nas in nad nami ali vsakdanje skrbi in borba za obstanek nam ne dopušča, da bi občudovali pestro panoramo cvetja, poslušali raznolike zbore ptičjih spevov — ampak moramo v borbo iza življenje, za obstanek. Vse to prepuščamo pesnikom, ki so včasih čudni ljudje in romantičnim mladim ljudem, ki poslušajo v mehkih večerih utripu svojega srca, se sprehajajo po parkih in jim čut večno lepe ljubezni ne da. spati v pozne trudne ure pomladanske noči. Lahko bi bilo lepo, ako bi ne bilo na eni strani množice izkoriščanega delovnega ljudstva, a na drugi strani posameznih •parasitov, ki uživajo na račun dela drugih.
Naš kmet se je zaril v delo. Priznati moramo, da je naše ljudstvo zares delavno. Komaj se je odtalila zemlja je glavna in prirojena naloga našega kmeta delo. Od zore do mraka se rosan in potan družno trudi z voli in konji na polju in reže brazde v plodno zemljo v zavesti, da je sveta zemlja in blagor mu komur plodi. Krepko je treba prijeti in čas setve izrabiti. Družina potrebuje kruha, pre-
hrane in pridelati je treba pridelkov za na trg, ker potrebe so velike. Ni malenkost prehraniti in obleči, recimo osemčlansko družino. V zadnjih letih so bile dodelitve nakaznic za obleke tako malenkostne da nihče nima obleke v izobilju. Danes sicer dobimo vse prosto, toda poskusimo enkrat izračunati, koliko stane, ako hoče kmet kupiti obleko za enega svojega družinskega člana. Cene so visoke, na pri-primer: ena srednja srajca 60 šilingov, spodnje hlače 40 šilingov, obleka 600 šilingov, čevlji 200 šilingov iti še klobuk 80 šilingov, to je skupaj 980 šilingov za eno garnituro najpotrebnejše obleke. To bi zneslo za osem člansko družino 7840 šilingov. Če upoštevamo med terni ženske družinske člane, za katere bi mogli obleke nabaviti nekoliko ceneje, bi kljub teinu prišli na ogromno vsoto 5000 šilingov. To drži in potrebno je, da se obleka vsaj enkrat na leto obnovi. Tudi je popolnoma razumljivo, da se naš fant na praznik rad postavi primerno oblečen in kdo bi zameril našemu dekletu, ako od časa do časa rada pokaže svoj rožnati obrazek v novi obleki.
No, in kje so še drugi izdatki. Vsakdo ve, kaj stane kovač, kolar, nabava kmetijskih strojev in orodja, umetna gnojila in poleg tega še visoki davki, ki naraščajo iz dneva v dan, zavarovalnine, poprava poslopja.
Vsa ta bremena, ki jih nosi naš kmet nikakor niso v primeri z dohodki, ki jih
more doseči z prodajo svojih pridelkov. Kmečki pridelki so prepoceni, potrebščine pa, ki jili mora nujno kupovati predrage, odnosno avstrijska kapitalistična in buržujska gospodarska politika je urejena tako, da uživa tisti, ki ne dela na račun delovnega človeka. Ves sistem slo-«ii na izkoriščanju delovnega človeka, kmeta, delavca in nameščenca. Kapitalistični tovarnar in veletrgovec izžemata delovnega človeka in živita na račun njegovih žuljev. Delavec in nameščenec pa sta s isvojo povprečno 5 — 600 šilingov mesečino plačo sploh reveža. Ne moreta si kupiti niti najpotrebnejšega in živita narav-jnost v bedi. Delata in garata za tuje kapitaliste. Poleg tega pa narašča brezposelnost.
Zato je zaskrbljenost našega delovnega ljudstva razumljiva in pogled v bodočnost negotov. Vse drugačen je razvoj gospodarstva v državah ljudske demokracije, v državah socializma, kjer je načrtno organizirana proizvodnja in potrošnja in je Izključeno vsako izkoriščanje človeka po človeku. Naša Slovenska Koroška je lepa in obdarjena z naravnim bogastvom, a boi še lepša, ko bo tega prirodnega bogastva lastnik naš delovni človek, ko bo sam svoi gospodar na svoji zemlji, si sam rezat isvoj kruh, si sam urejeval gospodarske razmere in si sam delal postave. Vse množice delovnega ljudstva vsega sveta se borijo za pravičen socialen red, da bo izključeno vsako izkoriščanje.
Potok pri Velikovcu
Dejstvo, kako na Koroškem pristransko ravnajo s slovenskimi invalidi, osvetljuje tudi ta primer: Martin Uršič se je vrnil iz pretekle vojne bolan na svoj dom.-Na posledicah vojne je postal petdeset odstotno za delo nesposoben, je torej jn-valid. Zaradi tega je zaprosil pri deželnem invalidskem uradu za podporo. Eno celo leto se je vleklo, preden so ga poklicali k zdravniškemu pregledu. Zdravnik dr. Ffirster pa je ugotovi!, da je imel Ur-šic svojo bolezen že prej, preden je moral k vojakom. Zares značilna ugotovitev, ko so ga pri naboru spoznali za zdravega in potrdili za kv — to je sposobnega za vojno. Na podlagi tega spričevala so mu odklonili podporo. Viz rok takega pristranskega ravnanja pa je gotovo globlji. Uršič je namreč pobegnil iz nemške armade k partizanom in bržkone zato noče najti zdravnik dr. Forster vojnih poškodb. Slovenec je moral biti dober in zdrav, ko so ga potrebovali, če je pa postal v vojni invalid, pa ugotovijo, da je bil invalid že prej, samo da ni treba ničesar dati, ker za Slovence ni denarja. Tudi njegovi 70 letni starši, ki so za delo nesposobni, so že pred dvenii leti zaprosili za podporo! in sicer popolnoma upravičeno, ker se poleg sina, ki je bolan, eden sploh ni vrnil iz vojne ter nimate nobene delovne pomoči. Po dveh letih še na to prošnjo, sploh nista dobila nobenega odgovora.
Tudi ta primer in primeri, ki se ponavljajo iz dneva v dan postavljajo na laž vse trditve o enakopravnosti Slovencev na Koroškem.
SPZ naznanja
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku bo v nedeljo, dne 8. maja 1949 ob 14.30 uri gostovalo pri Šercerju v Šmihelu. Dnevni red: Igra Lepa Vida«, nagovor, vložki tamburašev in pevcev, recitacije. Vabimo vse in pričakujemo številno udeležbo od vseh strani.
OBJAVA
V nedeljo, dne 8. maja 1949, ob 11.30 uri, bo v Železni Kapli v kino-dvorani spominska slavnost žrtev koncentracijskega taborišča Mauthausen s filmom. -
Pridite v obilnem številu, da se oddolžimo spominu 123.000 umorjenih v Mauthausnu.
Iščem pošteno dekle
ki je vajeno kmečkega dela.
Mesečna plača 150 šilingov ali tudi več in dobro hrano in stanovanje. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo Slovenskega vestnika ali na naslov: Pavle Kernjak, Trebi-nja, p. Št. lij (St. Egyden a. d. Draii)
Makedonski Slovani v Grčiji
Pred 1.300 leti je slovansko prebivalstvo naselilo poleg Vardarske Makedonije, ki je danes samostojna ljudska republika Makedonija v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije, tudi pravo Makedonijo, ki sega do obronkov pogorja Olimpa in Pinda v severni Grčiji. Že v
6.	stoletju najdemo velike množice Slovanov na Balkanu. Naselili so se na Balkanskem polotoku od izliva Donave vse do Peloponesa. V zgodovinskih spomenikih iz
7.	stoletja se je ta dežela imenovala »Ta Serblia« ali »Scrbia inferior« Spodnja Srbija. V istem stoletju so makedonski Slovani ustanovili mesto Serbija, današnji Serviu na reki Bistrici, ki je oddaljena čez 80 km zračne črte od sedanje jugoslovanske meje.
Na otoku Ailu na Maloprespanskem jezeru. sedaj v Grčiji, je bila prestolnica velikega slovanskega Samuilovega cesarstva. Ta velika država makedonskih Slovanov je propadla, ko je bila njena vojska potolčena v bitki z Bizantinci na planini Bclasici leta 1014. Po tem porazu je Bizanc ponovno zagospodaril nad Slovani in odprla so se vrata grškemu kulturnemu prodiranju med Slovane. Po grški cerkvi so začeli širiti grški jezik in s pomočjo cerkve so izvajali protislovansko grško politiko.
Po objavljenih podatkih ljudskega štetja je bilo v Egejski Makedoniji 1,412.477 pre-bivaloev, Od teh jih govori 81.984 »makedonsko — slovansko narečje«, 16.755 bolgarski, 101.254 turški, 63.200 španski (Židje), 19.703 kucovlaški. Ostalo prebivalstvo pa je po teh uradnih podatkih v glavnem grško. Po tem štetju uradno priznajo, da je bilo slovanskih Makedoncev in Bolgarov okrog 100.000.
Bolj solidno podlago, kot je grška uradna statistika, nam nudijo podatki o narodnostnem stanju v Makedoniji iz časa pred grško okupacijo. Na temelju zanesljivih podatkov, ki so jih sestavili poznavalci razmer, je še danes v Makedoniji kljub doselitvi Grkov iz Male Azije in sistematsko izvedenega prodiranja grškega prebivalstva okrog 200.000 slovanskih Makedoncev, in to brez čistih Bolgarov v vzhodni Makedoniji.
Makedonski Slovani prebivajo po vsej Solunski ravnini in v planinskih predelih vse do reke Bistrice. V planinskih predelili se Grki niso naseljevali, ker ti kraji zaradi nerodovitnosti niso bili za Grke preveč privlačni. Helenizirana so predvsem mesta, medtem ko se je slovanski živelj na vaseh bolj obdržal.
Slovansko prebivalstvo v Egejski Makedoniji ne sega do morja. Slovani niso nikoli zavzeli samega Soluna, ki so ga oblegali na primer že leta 596. Ob primorju se razteza ozek pas grškega prebivalstva, ki veže Grke v Tesalijl z onimi v Trakiji. G iška kolonizacija se je prizadevala, da bi ta pas, ki je bil razbit po slovanskih na-
selbinah, čim bolj razširila. Na meji od Soluna do Kostura se Grki stikajo s slovanskim prebivalstvom. Tu je ostra meja dveh različnih svetov, različnih po jeziku, telesni postavi, psiholoških lastnostih in načinu »življenja«. Skozi stoletja je bila to najbolj stalna narodnostna meja na Balkanskem polotoku. Od izliva reke Bistrice in preko Kosture v Makedoniji živi slovansko prebivalstvo. Sam Kostur je grško mestece, medtem ko je njegova okolica naseljena s slovanskim prebivalstvom.
Makedonci so krepka rasa, so srednje rasti, širokih pleč, močni, tako da jih mali Grki s pravico imenujejo barbare. Žene so jim zdrave, širokih bokov, a vasi so polne otrok, so varčni kot redko kateri narod na Balkanu, slabo se hranijo ali pri tem mnogo delajo in še več naredijo.
Tudi v provincijskih mestecih ni slovansko prebivalstvo v večini, obdržali pa so se v okolici kot poljedelci in živinorejci.
Celo na pol pogrčeni Slovani so ohranili nekatere slovanske običaje, ki o njih lahko ugotovimo njihovo poreklo. Med temi običaji v prvi vrsti »slava« ali »sveden (svetden)«, kakor jih imenujejo makedonski Slovani. Slovani v Grčiji govore makedonsko — slovanski jezik. Že Bizantinci so imenovali vsa slovanska plemena, ki so se naselila v Makedoniji, Slovene a njihovo deželo Sklavinija. Slovanska apostola
Izpolnjenje povojne petletke v Sovjetski zvezi je povsem odvisno od nadaljnjega razvoja premogovne industrije, brez katerega je nemogoče, da bi se uspešno razvile ostale industrijske veje in zlasti kovinska industrija, že v prejšnjih petletkah so v Sovjetski zvezi opremili rudnike z boljšo, moderno opremo.
Med vojno je bilo veliko rudnikov uničenih, zlasti v Doneckem in Podmoskov-skem baizenu, kar je precej znižalo proizvodnjo premoga v Sovjetski zvezi, ker so ti rudniki bogati in imajo visoko proizvodnjo. Zato so jih takoj obnovili in tehnično povsem izpopolnili. Sedaj je proces proizvodnje v teh rudnikih najmodernejši. Premog prihaja iz teh rudnikov na mehaničen način na površje.
Proces dviganja premoga iz rudnikov je znatno boljši kot pred vojno. Medtem ko so pred vojno dvigali premog po mehanizirani poti preko oken le v 59 odstot. rudnikov, ga sedaj dvigajo v 84 odstot. rudnikov. Mehanizirani prevoz premoga po vagončkih, ki je znašal pred vojno 91 odstot, se je sedaj povzpel na 96 odstot.
Sovjetski rudarji in tehnični strokovnjaki stalno delajo na tem, da rudnike popolnoma mehanizirajo. Partijske in sindikalne organizacije se bore, da bodo pre-
Ciril in Metod sta izbrala slovansko makedonsko narečje kot cerkveni jezik in po njuni zaslugi je to narečje postalo prvi književni slovanski jezik.
Makedonski Slovani kot narodna manjšina ne uživajo nobenih niti političnih niti kulturnih pravic. Njihov jezik je izrinjen celo iz cerkve. Nekaj stotin cerkva okoli Ostrova, Vodena, Meglena, Kostura, Bera, Kukuša in Seresa, ki so jih sezidali za časa starih srbskih vladarjev, so danes v
Že pred osvoboditvijo leta 1944 je bila v Bolgariji precej razširjena mreža zadrug, zlasti v trgovini.
Po osvoboditvi so v Bolgariji polagali iiajvečjo pažnjo združevanju obrtnikov v proizvodni sektor zadružnega pokreta, kmečke delovne zadruge in obrtne zadruge, dočim so nižje oblike zadružnega pokreta čisto zanemarjali. Tako n. pr. ne poznajo v zadružnem pokretu Bolgarije kmečke obdelovalne zadruge v zadružno ekonomijo, iz katerih bi pozneje lahko nastale višje kmečko obdelovalne zadruge.
Zadruge obrti so se v Bolgariji znatno bolje razvile. Medtem ko je po osvoboditvi bilo samo nekaj takih zadrug, je
jeli vsi rudniki moderno tehnično opremo. Tako se bo proces kopanja premoga povsem spremenil. Sedaj na primer tekmujejo rudarji Dombasa med seboj, da bi čim preje obvladali novo tehniko delovnega procesa ter da osvoje nove načine dela v rudniku. Taki stari rudarski kadri izpolnjujejo svoje znanje, mladi pa nadaljujejo borbo za popoln tehnični proces. Oni se dobro zavedajo Stalinovih besed, da je mehanizacija delovnega procesa eden od odločilnih faktorjev v proizvodnji, v katerem se ne bosta mogla obdržati niti dosedanji tempo dela niti sedanje razmere proizvodnje.
Ministrski svet Sovjetske zveze je razpisal do 1. novembra konkurz za čim popolnejšo mehanizacijo delovnega procesa v rudnikih. Na tem konkunzu bodo sodelovali projektantki zavodi, znanstveno preizkusni institut ter kolektivi tehnič. delavcev in rudarjev. Na konkunzu bodo sodelovali samo oni rudniki, v katerih je izvedena mehanizacija delovnega procesa vsaj 60. odstotno in se je proizvodnja dvignila z mehanizacijo vsaj za 50 odstotkov.
Sovjetski rudarji so ob razglasu kon-kurza izjavili, da smatrajo za stvar časti povečanje dosedanjih uspehov in čim večji dvig mehanizacije dela v rudnikih.
razvalinah, nihče jili ne popravlja, da se ne bi na sledeh te stare slovanske kulture ojačil novi slovanski duh.
Slovanska kultura Makedoncev se je ohranila samo v narodnih običajih in v narodnih pesmih. Motivi iz lirskih in junaških pesmih govore o skupnosti ljudstva s Kosovega polja in s Solunske ravnine, bodisi da so to »božičarski, velikdenski (velikonočni, svadbenski ali koledarski pesni«), kakor jih Makedonci imenujejo po njihovi vsebini.
V narodnoosvobodilni borbi, ki jo vodi grško ljudstvo proti domačim in tujim zatiralcem, v ogromni večini sodelujejo tudi slovanski Makedonci in so dali preko 12.000 borcev narodnoosvobodilni vojski.
njihovo število leta 1946 narastlo na 570 s 15.249 zadružniki, 1947. leta na 738 zadrug s 23.836 zadružniki, lansko leto pa se je njihovo število dvignilo na 1.037 zadrug s 43.969 zadružniki. Ustanovili so velike zadruge kot čevljarski zadrugi '9. september« v Sofiji in »Zmago« v Plovdivu ter krojaški zadrugi »D. Blagojcv« v Sofiji in »1. maj« v Plovdivu, ki imajo vsaka po 100 in več delavcev. Na ta način so se majhni obrtniki združili v večjih podjetjih ter se tako vključili v socialistično gospodarski sektor. Proizvodne in industrijske zadruge se stalno širijo in predvidevajo, da bodo ob koncu petletnega plana leta 1951 združevale vse obrtnike v zadružnem pokretu.
Ker je v Bolgariji razdeljena zemija ua 1,100.000 gospodarstev, kar znatno otež-koča mehanizacijo kmečkih del, polagajo veliko pažnjo zadružnemu pokretu v poljedelstvu. Kmečke obdelovalne zadruge so se v Bolgariji razvijale pretežno hitro, posebno v drugi polovici lanskega leta, ko je število kmečkih delovnih zadrug doseglo število 1.100 s približno 300.000 ha obdelovalne zemlje. Zadruge so imele zahvaljujoč se boljši organizaciji dela, dobri obdelavi zemlje in pomoči države pri raznih izboljševalnih delih večji povprečni donos, kot posamezna kmečka gospodarstva. Lansko leto so potrošili preko ene milijarde levov za izgradnjo novih objektov v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Ob pričetku letošnjega leta so, verjetno zaradi dosedanjega prehitrega ustanavljanja kmečkih obdelovalnih zadrug ter tež-koč, na katere so naleteli zaradi večkratnih pomanjkljivih priprav, začasno ustanovili nadaljnje ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug. Sedaj bodo že obstoječe zadruge organizacijsko utrdili in počasi pripravili teren za ustanavljanje novih. Tudi na tem področju postavlja petletni načrt razvoju gospodarstva Bolgarije velike naloge. Povečati bodo morali število zadrug na 4.000 in vključiti 60 odstotkov kmetov s tremi milijoni ha zemljišča v zadruge. Plan tudi predvideva povečanje donosa pridelkov v zadrugali, tako da bo znašala njihova proizvodnja 72 odstotkov vsega poljskega pridelka Bolgarije.
eudnikoi/1/ $6t/jetski zu&d
ZADRUŽNIŠTVO V BOLGARIJI
Po vasi so švigale vznemirljive vesti.
»Na Prevaljah so že vse trgovine izpraznili!«
»V Guštauju ... v Dravogradu ...«
Rudar Kordež je z razmršenimi lastni in brez pokrivala stal na pragu Gnido ve trgovine in bil s pestmi po železnih roletah.
»Odprite, če ne, bomo sami!«
Toda hiša je bila mrtva, vsa okna so ostala temna.
Iz lin nizke cerkve je s tenkim glasom zazvonilo večno luč. Kakor bi zajokalo v večer...
Rudar Ozim je spet lopnil po vratih. Žagar Jakuš se je pojavil s težkim kram-popi. Tedaj je že stoglava množica pri-stikala v hišo. Jakušev kramp je zaškrtal v železje, zaropotali so še drugi krampi in cepini, sto rok je seglo po zapornicah, ki so kakor papir odletele iz tečajev, steklo izložbenih oken je zacingljalo po tleh
in že so prve mračne postave poskakale skoizi zvehane odprtine v trgovino.
»Luči, luči!...«
Na cesto je priletela prva bala sukna in v loku padla v množico. Roke so jo prestregle; bala se je premetavala nad glavami, odskakovala in slednjič izginila v gruči. In tedaj je že stotero rok in nog zateptalo po njej, jo zbilo v blato, jo raz-cefedralo, razneslo do zadnje niti.
»Tu imaš, svinja... ha, tu imaš!...«
Množica se je dušila v škodoželjnih, strastnih kletvah.
Iz notranjščine so odmevali udarci, ropot, krik. Še vedno so vdiralci zahtevali luč. Nekaj vžigalic se je tzakresilo in hlastno zamrlo. Nekaj predmetov je že zletelo na cesto, a nihče se mi zmenil zanje. Ljudje so se gnetli v trgovino, da so pokala vrata in okna. Nekdo je našel svečo in jo prižgal, toda množica jo je takoj pohodila. Naposled se je na cesti pojavila
goreča smolnica. Nekdo je svetil z njo v lokal.
V hipu je bila Gnidova trgovina oplenjena, izpraznjena do golega. Vdiralci niso našli mnogo; nekaj bal slabe tkanine, nekaj moke, kave in sladkorju in drugih drobnarij, nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja, v opal ti pa nekaj svežnjev tobaka.
Množica je bila razočarana; nihče ni verjel, da je to vse, kar ima Gnida v hiši. Togota je znova vzplamtela. In že so zaplesali pulti po trgovini, stenski predali so zahreščali pod krampi, sekirami, motikami, deske so poikale in frčale na cesto.
Rudar Ozim in še dva moška so se zaleteli v široko železno blagajno. »Kasa!«
Udarci krampov in sekir so zabobneli po njej, toda železni nestvor v kotu je prvi napad rezko odbil in napadalci so z orodjem vred odleteli. Pri drugem napadu se je blagajna z neznanskim truščem zvalila po tleh, kjer so jo takoj spet začeli obdelovati udarci.
Medtem je rudar Kordež razbil gmaro in našel kup velikih trgovskih knjig.
»Knjige, knjige ...«
»Knjige dolžnikov... ha!«
Strastni, s plapolajočo svetlobo ožarjeni obrazi so se sklonili nad odprte knjige.
»Da, vidiš, knjiga dolžnikov!.. •«
»Vidiš tu, Vreten, najemnik Naraglav, vdova čepunka, Rogačnik, Lapuh ...«
»Kje sem pa jaz, kje sem jaz .. *
Srdite roke so se iztegnile, knjige so v
loku zletele na cesto, kjer je zaplesalo po njih nešteto nog in jih poteptalo v nič ...
Medtem ko je množica sprva dajala duška maščevanju, prestani užaljenosti, ponižanju in krivici ter je v tem navalu vse zdrobila, kar ji je prišlo pod roke, se je plaz strasti kmalu umaknil drugim računom. Ljudje so si začeli najdene stvari prisvajati in odnašati. Pohlep je naraščal. Že so zabobneli udarci po težkih železnih vratih, ki so vodila iz trgovine v notranjost hiše.
»V magacine, v magacine! ...«
Toda v ta naval je s ceste planil krik:
»Pri Zimmerlu so vdrli! Tam je biaga za vozove!«
»K Zimmerlu. k Zimmerlu!...«
Kot na povelje se je množica zagnala po cesti navzdol proti Zimmerlovi hiši.
Tam so izstradani rudarji in drvarji vdrli tnalo pozneje kakor pri Gnidi; ta trgovina je bila še razmeroma dobro založena, predvsem z blagom za obleke, a tudi z živili.
* (Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frane Petek, Velikovec. Glavni urednik: F’ranjo Opri* odgovorni urednik: France Kosutnik, oba Celovec SalrnstraBe. Uprava: Celovec, VOlkennarkter StraBe 21. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec, (KlagenFurt), PostBchlietllach 272. Tiska: „K9rntner Volksverlag G. m. b. FL“ Celovec^ 10. OktoberstraBo 1