Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 26. junija 2020 Letnik LXXIII  št. 50  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Gospodarstvo  Lahko delodajalec delavca zaradi karantene odpusti  Stran 3 Kronika Hajdina  Zakaj je gorelo na bencin- skem servisu OMV  Stran 2 V središču Epidemija  Koliko denarja so občine namenile za nakup zaščitne opreme  Strani 6 in 7 Podravje Podlehnik  Klepet s patrom Andrejem Sotlerjem  Stran 8 Šport Atletika  Nov mogočen met Čeha  Stran 17 SPORED Serija Kozmos Znanstveniki opozarjajo, mi pa spimo Supergirl Ko svet potrebuje rešitev, prileti Supergirl! Melodije morja in sonca 2020 Le sonce in morje, brez poletnih melodij?! 24. JUNIJ 2020 ŠT. 26 Od 26. 6 . do 2. 7. 2020 TV-spored Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Podravje, Slovenija  25. junij, dan državnosti »Prišlo je opozorilo, da izgubljamo kompas« Ta teden smo zaznamovali dan državnosti. Glavnina prireditev v počastitev praznika, tudi ptujska, je potekala v sredo. Županja Nuška Gajšek je med drugim opozorila, da je bilo z letošnjo epidemijo ljudem poslano sporočilo, da izgubljamo kompas. Poudarila je tudi, da slogan Slovenija, moja dežela simbolizira vse, kar je dobrega. Več na strani 4. Aktualno Turizem  Boni zaživeli, hoteli ob obali polni  Stran 3 Kronika Videm  Bedračevi po požaru prosijo za pomoč  Stran 12 Obveščamo vse pridelovalce, da bomo v Perutnini Ptuj v času žetve odkupovali krmno pšenico in koruzo po tržnih cenah. www. perutnina.com/mediji 051 333 129 Odkupovali bomo pšenico in koruzo Podrobne informacije o pogojih in začetku odkupa bodo objavljene na spletni strani www. perutnina.com/mediji, na voljo pa bodo tudi na odkupnih mestih ter na telefonski številki 051 333 129. Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 Tokrat so se poenotili, da se v prvem sklopu sprojektira 75 kilo- metrov transportnih cevovodov ter objekti, potrebni za celovito delovanje sistema, kot so vodnjaki, prečrpališča, telemetrija … Teh 75 kilometrov je približno tretjina od prej načrtovanih 240 kilometrov, v katerih so bili tudi primarni in sekundarni cevovodi. In če bi pro- jektiranje, čez palec izračunano, za celotni projekt stalo okoli milijon evrov, potem sedaj župani računa- jo na približno tretjino te cene. Ali pa morda še kakšen evro več, saj bi poleg sprva načrtovane dokumen- tacije do gradbenega dovoljenja (DGD) izrisali še projekte za izved- bo del (PZI). Med razpravo trije ocvirki, kljub temu dosegli dogovor A tudi tokrat brez nesoglasij ni šlo. Zataknilo se je pri treh točkah. Prva je bila, zakaj je v projektu za- jet transportni cevovod čez Puhov most, če je ta isti projekt vključen v redna vzdrževalna dela, ki se fi nancirajo iz omrežnine. Drugo vprašanje je bilo, kaj pomeni de- fi nicija primarnih transportnih cevovodov. »Ali se nismo nazad- nje dogovorili, da se v prvo fazo projekta vključi samo transportne vode?« je nejevoljno spraševal kidričevski župan Anton Leskovar. Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je tudi predsedujoča kolegiju, je spomnila, da je na predzadnji seji želela slišati defi nicijo vsake ka- tegorije cevovodov (transportni, primarni, sekundarni), a da se tega takrat niso dogovorili. »Prav zato, da se izognemo nerazumevanju, sem želela imeti jasno defi nicijo,« je poudarila. V nadaljevanju je nato obveljalo soglasje, da gredo obči- ne v projektiranje izključno tran- sportnih vodov in objektov, brez primarnih povezovalnih, četudi povezujejo po dve občini. Za tretji ocvirek je nato poskrbela županja občine Sv. Andraž Darja Vudler. Po že doseženem soglasju za projek- tiranje 75 kilometrov transportnih cevovodov je predlagala, da bi pet slovenjegoriških občin projektira- nje naročilo individualno. »Ostali bi v skupnem sistemu in v skupnem projektu, sami bi edino sprojek- tirali svoj sklop. Prepričana sem tudi, da lahko tako pridemo do nižje cene, ker bi se lahko na raz- pis prijavilo več ponudnikov, tudi manjše projektantske hiše – če bodo sklopi manjši. Pa tudi pripra- va dokumentacije in pridobivanje soglasij lahko potekata hitreje,« je bila jasna Vudlerjeva. Preostali županski zbor je ob teh besedah samo obnemel. Kot da bi padli v trans, naenkrat vse drugače Med župani so švigali začudeni pogledi, nekateri so zmajevali z glavami, pogledi drugih so bili na- mrščeni, tretji so dobili velike oči, četrti gledali v tla ali v prazno … Ni- komur ni bilo nič jasno, bilo je, kot da bi jih nekdo polil z vedrom vroče vode. »Kako, če pa smo se pravkar vse dogovorili!?« so govorile oči. Ptujska županja Gajškova je debelo pogledala, se bridko nasmehnila in dvignila roke. Želela je povedati, da se tega več ne gre, ker se enostav- no ne da nič premakniti. Bila je na točki, ko bi res najraje vrgla puško v koruzo, a se je naslednji trenutek zavedla, da je treba vztrajati, pa če- tudi je pot trnova in težka. Najprej je razmišljala, da bi si morda vzeli še kakšen teden časa. Vendar se je potem takoj spomnila, da so razmi- šljali že ogromno časa in se vedno znova in znova sestajali, pa nič do- govorili. Zato je sklenila, da je tre- ba priti do odločitve. In tako se je začel nov krog debate s pogajanji, da gredo občine v skupni razpis. Takšna odločitev je nato na koncu tudi obveljala, čeprav je vprašanje, ali bo držala. Pretehtal je pred- vsem argument, da so transportni vodi pomembni za celotni vodo- oskrbni sistem, za katerega si žu- pani prizadevajo, da ostane skup- ni. Sistem, kot je vodovod, mora biti enovit, predvsem v smislu tehničnih rešitev, hidravlike, opre- me … Župani so se s predstavniki Komunalnega podjetja strinjali, da vodovod ni enako kot asfalt. Ene ceste na drugo v sosednji občini ni problem priključiti, pri vodovodu pa je zaradi vseh specifi k pač malo (ali pa precej) drugače. petek  26. junija 20202 Aktualno Se kopja lomijo zaradi vprašanja, komu bodo oddali posel projektiranja Kar nekaj čistega vina so si nalili župani na tokratnem kolegiju. Med drugim so izpostavili vprašanje, ali je sploh smiselno načrtovati več kot stomilijonski projekt, če nimajo denarja. Računajo sicer na evropska sredstva, vendar bi bila več kot 100-milijonska investicija kljub temu za občine ogromen finančni zalogaj. Zato so enotno sklenili, da projekt razdelijo na faze. Prva skupna bodo transportni vodi z objekti, v nadaljevanju pa naj se občine o investicijah v vodovod odločajo individualno (ali bodo šle v gradnjo same ali s sosednjo občino oziroma občinami …). Aplavz županskega zbora pa si je »s kozarcem čistega vina« prislužil podlehniški župan Sebastian Toplak. Podlehnik je ena od občin, ki so vodovod gradile z lastnimi sredstvi. Njihovo omrežje je staro okoli 20 let, a voda do njihove občine vseeno priteče po dotrajanih salonitnih cevovodih. »Če bi mi čakali na vodovod iz skupnega projekta, potem ga ne bi nikoli imeli. Glede na izkušnje vam povem, da en projektant zagovarja ene, drugi druge materiale in rešitve. Preseneča me, da vsi razmišljate v luči bodočega projektanta. Razmišljam hipotetično, pa vendarle: ali menite, da nam ni poznano kdo, kje in za koga projektira?« Župan Toplak je brez dlake na jeziku razložil računico, da bi projektant v okviru velikega projekta izrisal še manjše dele po željah občin – da bi se v naročilo nato naknadno marsikaj morebiti še skrilo. »In to je najverjetnejši razlog, da ne naredimo koraka naprej. Če so takšni interesi, naj se razjasni, kdo tako razmišlja in kdo ne.« Foto: ČG Spodnje Podravje  Na poti proti skupnemu projektiranju vodovoda Namesto 240 le 75 kilometrov cevovodov Župani občin Spodnjega Podravja so v tem tednu na temo regijskega vodovoda ponovno sedeli za mizo. Verjetno je bil to že kakšen 20. kolegij na isto temo in končno, če bo odločitev o oddaji skupnega javnega naročila obveljala, so storili korak naprej. Foto: ČG Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je poudarila, da želijo zagotoviti varen in fi nančno vzdržen vodovodni sistem, kar pomeni zagotavljati zdravo pitno vodo za čim nižjo ceno. Kot so povedali v družbi OMV Slovenija, so za to zaslužni njihovi zaposleni in gasilci, ki so ukrepali hitro in strokovno, za kar se jim tudi javno zahvaljujejo. »Okoliščine situacije smo si ogledali na licu mesta in na posnetkih varnostnih kamer na bencinskem servisu. Posnetki kažejo, da se je v avtomobilu že ob prihodu na bencinski servis kadilo izpod pokrova motorja. Ko je kupec kljub temu začel točiti gorivo, sta k njemu pristopila zaposlena na servisu in skušala vozilo premakniti na ploščad. To zaradi mehanskih lastnosti vozila ni bilo izvedljivo, prav tako z gasilnimi aparati ni bilo mogoče požara učinkovito pogasiti. Zaposlena sta zato nemudoma iz varnostnih razlogov izklopila vso električno napeljavo in agregate na bencinskem servisu, o situaciji obvestila gasilsko službo in policijo ter goste in ostale zaposlene od- maknila na varno razdaljo ter s tem zavarovala prostor,« so dan po dogodku povedali v družbi OMV. Dodali so še: »Požar je bil s pomočjo gasilskih enot, ki jim za reagiranje in posredovanje izrekamo iskreno zahvalo, uspešno pogašen. Sledil je podroben pregled in zavarova- nje kraja požara, kar nam je omogočilo, da smo bencinski servis za goste znova odprli ob 18.20. Do popolne sanacije bencinskega servisa gostom ne bo na voljo točenje goriva na točilnih mestih 5 in 6, sicer pa bencinski servis že deluje po običajnem delovnem času. Prizadeva- mo si, da bomo v najkrajšem možnem času sanirali tudi poškodovani točilni mesti.« Na intervencijo je bilo vpoklicanih sedem gasilskih enot iz regije, med njimi tudi mariborska profesionalna gasilska brigada. V inter- venciji so sodelovali še gasilci PGD Ptuj, Gerečja vas, Talum, Hajdoše, Hajdina in Slovenja vas. Po nestrokovni oceni policistov je na avtomo- bilu nastalo za 30.000 evrov škode, na bencinskem servisu pa za okoli 15.000 evrov. Po ugotovitvah policistov je tuja krivda za požar izklju- čena, saj je zagorelo zaradi pregrevanja motorja. Hajdina  Požar na bencinskem servisu Kriva napaka na motorju V torek okoli 14. ure je zagorelo na OMV-jevem bencin- skem servisu na podravski avtocesti v Gerečji vasi, v smeri Zagreba. Kljub temu da vsak ogenj v bližini go- riva oziroma vnetljivih snovi predstavlja veliko požar- novarnostno tveganje, se je situacija na OMV-jevem bencinskem servisu Dravsko polje jug rešila relativno ugodno. Nastala je sicer materialna škoda, poškodova- nih v požaru ni bilo. Foto: 112 Ptuj, Facebook V torek popoldan je na bencinskem servisu OMV Dravsko polje jug ob avtocesti proti Zagrebu zagorelo vozilo avstrijskih registrskih tablic, ki ga je vozil avstrijski državljan. Najprej se je kadilo izpod pokrova motorja, nato je začelo goreti. Starše  Zaokrožila je žalostna vest Župan Bojan Kirbiš se je za vedno poslovil Bojan Kirbiš je občino Starše vodil 10 let. Prvič je mesto župana nastopil v letu 2010, v letu 2018 pa je županovanje prevzel že tretjič zapored. Star je bil 59 let. Pokojni se je rodil v Prepoljah, v uradniško-učiteljski družini. V mladosti se je ukvarjal tudi s športom, posebej blizu sta mu bila judo in nogomet. Že zelo zgodaj ga je zanimalo gradbeništvo, tako se je po končanju osnovne šole vpisal v srednjo gradbeno šolo, jo dokončal in do- segel strokovni naziv gradbenega inženirja. Kirbiša so v zadnjem času pestile zdravstve- ne težave. Vse od maja naj bi bil hospitaliziran v UKC Maribor, kjer je izgubil boj za življenje. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 3 Po tem, ko je koronavirus povzročil ogromno škode v turiz- mu, saj so turistične agencije ostale brez dela, nastanitveni objekti pa so bili več tednov zaprti, se turizem počasi postavlja na noge. Turistični boni, ki jih je vlada namenila vsem državljanom (polnoletnim v viši- ni 200 evrov, mladoletnim pa 50 evrov) za prenočitev (z zajtrkom), so zaživeli, in kot kažejo rezervaci- je v turističnih agencijah, Slovence spodbudili k dopustovanju doma. »Bali smo se, da bo zavoljo pred tedni napačne informacije v javno- sti, da turistične agencije ne bomo sprejemale turističnih bonov, pov- praševanje v agencijah manjše, kot bi si želeli. A skrb je bila zaman, saj ljudje dobro vedo, da lahko v agen- ciji najdejo vso ponudbo na enem mestu in tudi z rezervacijo pri nas unovčijo bone. Povpraševanje je veliko, kapacitete se hitro polnijo,« je povedala Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček. petek  26. junija 2020 3Aktualno Slovenija, Podravje  Veliko povpraševanje za koriščenje turističnih bonov Boni zaživeli, nekateri hoteli ob obali že polni Turistični boni bodo prinesli dober obisk predvsem znanim slovenskim destinacijam. Še zlasti na slovenski obali si manejo roke, saj so nekateri hoteli že polni za celotno sezono. Kot za zdaj kažejo rezervacije v slovenskih turističnih agencijah, pa mestnim hotelom in manj znanim destinacijam boni ne bodo kaj dosti pomagali. Foto: ČG Po podatkih Fursa je bilo v prvih štirih dneh, od petka, 19. junija, do ponedeljka, 22. junija, do 16. ure pri ponudni- kih unovčenih že 3.394 bonov v skupnem znesku nekaj več kot 424 tisoč evrov. Poleg obale najbolj zaželene destinacije še Bled, Kranjska Gora in zdravilišča Veliko povpraševanje in število rezervacij za koriščenje turističnih bonov beležijo tudi v agenciji Sajko iz Slovenske Bistrice. Poleg obale so med slovenskimi dopustniki najbolj zaželene destinacije še Bled, Kranjska Gora in zdravilišča. »Povpraševanja za počitnice doma v Sloveniji je pri nas približno enkrat več kot sicer, kar je pričakovano zaradi turističnih bonov pa tudi trenutnih razmer,« pove direktor Milan Sajko in nadaljuje, da je veliko hotelov na obali čez poletje že zasedenih. Zaradi bonov beležijo največ rezervacij paketov nočitev z zajtrkom, in sicer za tri do pet dni. Na drugi strani pa je še vedno malo zanimanja za neznane slovenske kraje, pa tudi mesta in mestne hotele. »Očitno je, da bodo zaradi uvedbe turističnih bonov od tega imele največ najbolj znane turistične destinacije in zdraviliški hoteli.« Hrvati stavijo na nižje cene V zadnjem času pa beležijo več povpraševanja za preživljanje poletnih dopustov pri južnih sosedih: »Tudi v naši agenciji priporočamo dopust na hrvaški obali, saj bo zagotovo manj gneče, morje bo bolj čisto, cene pa so nižje (cene so padle za 10 do 30 %).« Kmalu po vnovičnem povečanju števila okužb s koronavirusom, ki so povečini vnesene iz tujine, če- mur so sledili novi ukrepi vlade, so nekateri delodajalci opozorili svoje delavce, češ da ne smejo zapuščati države. Niti v času koriščenja le- tnega dopusta. Ker v primeru do- pustovanja v nekaterih državah sle- di obvezna 14-dnevna karantena, naj bi tako dejanje obravnavali kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko izredno odpo- vejo pogodbo o zaposlitvi. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, stvari niso eno- značne: „Če je delavcu pristojni organ odredil karanteno, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca preso- ja v okviru instituta višje sile.“ To pomeni dogodek, ki ga ni bilo mo- goče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Gre torej za prisotnost zunanjega vzroka, nepričakova- nost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pomembna razlika pa je v tem, kam in kdaj se delavec odpravi ter kakšni ukrepi veljajo za posame- zno državo v času odhoda. Če so že pred njegovim odhodom v tujo državo v veljavi predpisi, da bo de- lavcu ob vrnitvi v Republiko Slove- nijo pristojni organ odredil karan- teno, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile. Ne gre namreč za nepričakovan dogodek in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti. „Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za vrnitev iz te države ni predpisana karantena, se takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile,“ pojasnju- jejo na pristojnem ministrstvu. Kaj pa izredna odpoved zaradi karantene Z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se doseže takojšnje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, posledica česar je takoj- šnje prenehanje delovnega razmer- ja. „Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved mora biti hkrati izpolnjen pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče na- daljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da je delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more op- ravljati dela oz. je odsoten z dela, upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače. Uresničevanje pravice delavca do odsotnosti, ki mu pripada na pod- lagi zakona, ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (niti delavec ne sme utrpeti druge sank- cije). Delodajalec lahko namreč od- pove pogodbo o zaposlitvi samo, če obstaja utemeljen razlog za od- poved, ki mora biti v odpovedi tudi pisno obrazložen,“ še pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Slovenija  Ali se dopustu v tujini izogniti ali ne Vas lahko delodajalec zaradi odrejene karantene odpusti? Spreminjanje epidemiološke situacije v Sloveniji in drugih državah v času počitnic ponovno odpira veliko vprašanj. Med trenutno najpogostejšimi pa: se je smiselno in varno odpraviti na dopust na Hrvaško ter ali sme delodajalec od nas zahtevati, da se držimo znotraj meja Slovenije? V nekaterih primerih lahko odrejena karantena pomeni kršitev in posledično izredno prekinitev delovnega razmerja, spet v drugih ne. Foto: ČG Na rdeči seznam držav, po vrnitvi iz katerih je obvezna 14-dnevna karantena, je Slovenija uvrstila že skoraj 40 držav, nam bližnje so Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, od včeraj tudi Črna gora. Od slovenskih destinacij je naj- bolj zaželena obala, veliko je tudi povpraševanja po termah. »Nekaj kapacitet (predvsem na morju) je že zapolnjenih za vso sezono. Največ je povpraševanja po obali in termah, čeprav dobro polnimo vse kapacitete, s katerimi imamo sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Boni so »prebudili« tudi tiste ljudi, ki doslej niso bili vajeni potovanj, in tiste, ki niso počitnikovali v Slo- veniji.« Top destinacije: Portorož, Izola, Strunjan Tudi v turistični agenciji Palma opažajo veliko zanimanja za rezer- vacije s turističnimi boni. Domače dopustnike najbolj mika obala, sledijo zdravilišča, gore in kmečki turizmi, za razliko od preteklih se- zon je manjše povpraševanje po mestnih hotelih: »Portorož, Piran, Izola in Strunjan vsekakor vodijo, nato pa zdravilišča. V osnovi se stranke odločajo za 3-, 5- ali 7-dnev- ne storitve na bazi nočitve ali no- čitve z zajtrkom, kjer je možno tudi z ustreznim doplačilom za polpen- zion. Gostje iščejo ideje, pridobi- vajo različne informacije, ne samo kar se tiče nastanitev, temveč tudi glede dodatnih aktivnosti.« Za koliko je naraslo zanimanje domačih gostov za nastanitve v ho- telih ob obali in zdraviliščih, v tem trenutku težko povedo. Realno oceno bo mogoče podati ob koncu sezone, opažajo pa izjemen porast. Kljub bonom številni na oddih k južnim sosedom Kljub spodbudi k dopustovanju doma v obliki bonov pa se tudi letos številni ne bodo odrekli po- letnemu oddihu na hrvaški obali. »Dobro se polni tudi Hrvaška, tako z lastnim prevozom kot z našim organiziranim prevozom z avtobu- si. Organiziran je tudi čarter za Du- brovnik. Iz Ljubljane bo poletelo deset čarterjev na grške otoke in zagotovo bo Grčija letos hit med sredozemskimi destinacijami. Manj pa bo ponudbe za zahodno Sredozemlje, Tunizijo, Egipt, Ciper … ter seveda za čezoceanska po- tovanja, ki so načrtovana šele za jesen,« je pojasnila Nataša Jeza Kotnik iz agencije Sonček in do- dala: »Agencije redno spremljamo dogajanje v regiji in temu po pot- rebi prilagodimo program ali način potovanja. Do nadaljnjega imamo avtobuse s polovično zasede- nostjo, da zagotavljamo razdaljo med potniki. Prav tako so strogi ukrepi v hotelih, ki morajo zago- toviti dovolj prostora tako v ba- zenih kot v restavracijah in drugih prostorih. Načeloma je to ljudem kar všeč, saj je zagotovljene več čistoče in manj gneče, to pa poči- tnice kvečjemu naredi prijetnejše. Prvi potniki v hotelih in na avto- busih so bili presenetljivo mirni in neobremenjeni, pravzaprav je bilo videti, da se počutijo povsem po- čitniško.« Veliko zanimanje za Hrvaško opažajo tudi v turistični agenciji Palma, kjer dodajajo, da je pred- nost počitnikovanja v tem času pri južnih sosedih, da so turistični centri manj obremenjeni, saj ma- sovnega turizma, kot smo ga bili vajeni, letos ne bo. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 „Zato je toliko bolj žalostno in hkrati skrb vzbujajoče spremlja- ti te čudovite ljudi, kako zelo so razdvojeni. Skregani in jezni smo pozabili biti sosed sosedu, človek človeku. Narava nas je, kot že to- likokrat poprej, morala opomniti, da preveč hitimo, da se oddaljuje- mo od bistva in da v ospredje pos- tavljamo napačne stvari. Prišlo je opozorilo, da izgubljamo kompas. Življenje nas je prisililo, da smo za trenutek obstali. Dobili smo novo priložnost, da se poenotimo in stopimo skupaj. Pokazali smo, da to še vedno znamo in zmore- mo. Dokazali smo, da le združeni uspemo iziti iz še tako težkih si- tuacij in prebroditi še tako krizne čase. A žal, ta občutek enotnosti in povezanosti ne traja dolgo,“ je izpostavila ptujska županja. Ne moremo živeti drug mimo druge- ga, niti drug brez drugega. Pozva- la je k utrjevanju vrednot, ki nas bodo ponovno povezovale, ne pa razdvajale. Ne obstaja samo en pogled, kot ni samo ene rešitve ali poti, ki pripelje do cilja. Če je treba, spremenimo tudi pot ali cilje. Nara- va nam je pri tem lahko neprecen- ljiv navdih, tudi druženje z ljudmi, ki v nas prižigajo dobro. Slovenija, petek  26. junija 20204 Podravje Foto: Črtomir Goznik Slavnostna govornica Nuška Gaj- šek, županja MO Ptuj „Županja, ker gre za prešteva- nje mrtvih in ker smo vsi te mrtve pokopali, mislim, da zgubljamo čas, da se še enkrat o tem razpra- vlja,“ se je glasil predlog svetnika Štefana Čelana, da zaključni račun sprejmejo po hitrem postopku, brez debate. Z njim so se strinjali tudi drugi, ki so brez besed potr- dili predlog. Podobno razpoloženi so bili svetniki pravzaprav celotno ponedeljkovo sejo. Predloge so podpirali kot po tekočem traku. Med drugim so se strinjali, da se uprava ptujskega vrtca preseli v nove prostore, iz Puhove v Raiče- vo ulico. Edina sprememba glede na podani predlog pred sejo je v časovni opredelitvi termina za se- litev. Časovnico so izbrisali, ker še ni natančno določena, kar pomeni, da ni nujno, da se selitev izvede do konca naslednjega šolskega leta. Kot je dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak, se tega predloga o selitvi uprave v mesto k neposre- dni dejavnosti veselijo: „Morajo pa biti za selitev pripravljeni pogoji in glede na potrebe po vlaganjih v samo neposredno dejavnost v enotah sem županji predlagala, naj se pripravi ocena stanja, kolikšen Foto: ČG So ptujski mestni svetniki vse točke dnevnega reda preučili že pred sejo in se uskladili, ali se jim ni ljubilo razpravljati? Ptuj  Seja mestnega sveta, zadnja pred poletjem Čelan: »Nesmiselno je preštevati mrtve ...« Čeprav so ptujski mestni svetniki na dnevnem redu ponedeljkove seje imeli kar 26 točk, so z njimi opravili v uri in pol. Ne o zaključnem računu za lansko leto, ne o selitvi uprave vrtca v nove prostore in ne o ustanovitvi komisije za pregled investicije mestne tržnice niso podrobneje razpravljali. Očitno so se najbolj pripravljali na debato o predlagani podražitvi odpadkov, a je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. Foto: Črtomir Goznik Zasijala je ljubiteljska kultura. Ptuj  Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Za vrednote, ki nas bodo ponovno povezovale Mestna tržnica je bila 24. junija prizorišče osrednje slovesnosti ob letošnjem dnevu državnosti RS, ki ga praznujemo 25. junija, ko sta bili leta 1991 sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostna govornica je bila Nuška Gajšek, županja MO Ptuj. Govorila je o naši lepi državi, njenih naravnih lepotah, danostih, dosežkih in zanimivostih, ki jo delajo tako edinstveno. Slovenija pa je veliko več, najprej in predvsem so to njeni ljudje, ki so gostoljubni, delovni, pošteni, skromni in srčni. ških skupin za ustanovitev komisi- je, ki bi pregledala projekt obnove mestne tržnice in razloge za ob- čutno podražitev. Glede na statut in poslovnik naj bi ugotovili, da ustanovitev komisije ni v pristoj- nosti mestnega sveta. Županja je sicer dejala, da nima nikakršnih zadržkov, da investicijo pregleda neodvisna revizijska hiša, kot je tudi predlagal nadzorni odbor. „A ker mestni svetniki niso želeli še dodatno povečevati stroškov tega projekta, smo sprejeli kom- promisni predlog, da z občinsko upravo pripravimo informacijo o izvajanju projekta ter s tem sez- nanimo mestni svet.“ To gradivo bo nato pod drobnogled vzel nad- zorni odbor, ki ima to v planu dela za letos. je vložek, da se bomo lahko selili. Pogovarjamo se o konkretnih oce- nah in fi nančnih vlaganjih, upam, da se bomo dogovorili tudi o rokih ter da bo zagotovljen potreben denar.“ Lokacija, ki je trenutno v igri, seli- tev v enoto Narcisa, naj bi zahteva- la manjša vlaganja kot ureditev so- sednje stavbe, starih mehaničnih delavnic. „Selitev v to bi že v osnovi predstavljala večji fi nančni izdatek zaradi stanja mehaničnih delavnic. Treba je presoditi, ali je te prosto- re smiselno obnavljati ali morda porušiti ter graditi nov objekt,“ je še pojasnila ravnateljica. Država, ki je dala občini ta objekt v upravlja- nje, je določila rok, do kdaj je treba prostore oživiti. Ta se je že iztekel, stanje pa je ostalo nespremenjeno. O tem Vučakova pravi: „To ni stvar vrtca, pač pa dogovora občine in države. Vzporedno z oceno za sanacijo prostorov Narcise bomo delali oceno, kolikšna vlaganja bi bila potrebna za ureditev prosto- rov starih mehaničnih delavnic. Še vedno ostaja v igri ideja, da se tja seli centralna kuhinja, kar pomeni tudi, da bi lahko uredili enoto Ma- čice. Tu je možnost, da se v pritličju uredi gospodarski del, v zgornjih prostorih pa oddelki.“ Tržnica pod drobnogledom nadzornega odbora Mestni svet se je seznanil tudi z vloženo pobudo sedmih svetni- Kaj vse so potrjevali? Svetniki so „požegnali“ predlog za zadolževanje Zavoda za turizem Ptuj. Izdali so soglasje k vrsti in številu oddelkov v vrtcu za nasled- nje šolsko leto, sprejeli predlog sklepa o stališčih pristojnih odborov do poslovnih poročil javnih zavodov za leto 2019, potrdili nove cene uporabe občinskih športnih objektov, dva investicijska dokumenta; prenove nogometnega igrišča na stadionu in obnove Peršonove ulice, spremembo načrta razvojnih programov, po katerem se bo gradilo dvigalo v Prešernovi ulici 29. Strinjali so se tudi s predlogom, da se obnovi in razširi cesta Mestni Vrh–Grajenščak. Smeti se za zdaj ne bodo podražile „Od februarja naprej smo se trdo pogajali o tem, ali mestnemu svetu predlagati podražitev ali ne. Po številnih kalkulacijah smo rekli, da je to potrebno, še pred tem pa smo vprašanja naslovili na ministrstvo za okolje in prostor. Njihove odgovore moramo zdaj preučiti, videti, kaj je v elaboratu in ali lahko te stvari, ki smo jih vkalkulirali v ceno, tudi dejansko vračunamo, ali je kaj treba izločiti. Vsi se zavedamo, da podražitev nihče ne mara, a stvari so takšne, kot so, smeti so nacionalni problem in moramo iskati rešitve,“ je dejala ptujska županja Nuška Gajšek in dodala, da upa, da o podražitvi smeti svetniki ne bodo kmalu razpravljali. Bo pa več o tem znano jeseni, ko naj bi bile pripravljene tudi kakšne druge rešitve in ne le predlog za podražitev. Nastopili so: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Si- moniča, združeni pevski zbori (MoPZ KD Grajena, MoPZ KD Rogoznica, MoPZ KD Budina- -Brstje, Komorski moški pevski zbor) pod vodstvom Mihaela Roškarja, ŽePZ Društva prija- teljev PMPO pod vodstvom Ne- nada Petroviča, ženski pevski zbor Lilith pod vodstvom Jasne Drobne, KD Cesarsko-kraljevi Ptuj pod vodstvom Lirike Zem- ljarič in Mitja Vaupotiča, Ljud- ske pevske KD Budina-Brstje pod vodstvom Ane Šori, Ljud- ski pevci DU Turnišče, vodja Silva Kajtezović, Glasbena šola Instrumental.ko (skupina Iro- nic, Brotherhood, Primož Vi- dovič), mentor Marko Korošec, DPD Svoboda Ptuj – Teater III in Gledališki studio, mentorica Branka Bezeljak, Plesni center Mambo, mentorice: Amalija Mlinarič, Samanta Petelinšek in Maruša Zemljič. Scenaristka in režiserka osrednje slovesno- sti ob letošnjem dnevu držav- nosti je bila Branka Bezeljak. moja dežela, je še danes slogan, ki simbolizira vse, kar je dobrega. „Tudi v težkih trenutkih preteklih mesecev nas je opogumljal in bod- ril. Moč njegove sporočilnosti je iz- jemna. Še po tolikih letih nas vsakič znova spomni, zakaj smo in mora- mo biti ponosni na svojo državo in njene ljudi. Odločitev, kako bomo živeli, je samo naša,“ je še poudari- la Nuška Gajšek. Osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj je pripravila MO Ptuj v sodelovanju z OI JSKD Ptuj in ZKD Ptuj. Sodelovali so pra- porščaki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Društvo Sever, pododbor Ptuj, Območno združenje slovenskih častnikov Ptuj, Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, Klub bri- gadirjev Ptuj in Društvo generala Maistra Ptuj. Ljubiteljski kulturniki pa so predstavili del svoje bogate ustvarjalnosti, v kateri bi sicer lah- ko uživali v Tednu ljubiteljske kultu- re, a jim je koronakriza to prepreči- la. Zato so s toliko večjim veseljem dan pred dnevom državnosti na Mestni tržnici predstavili delček karantenske ustvarjalnosti v živo. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  26. junija 2020 5Gospodarstvo To so nakupovalni centri na Ptuju, v Mariboru, Novem mes- tu, Krškem, Kamniku, Kranju in Novi Gorici. Vsi bodo na pročeljih nosili novo ime, spremenili bodo tudi svojo prepoznavno oranžno barvo. Združitev in prenovljeno celostno podobo nakupovalnih središč bodo v poslovni skupini pospremili z nagradno igro. »Po- leg novega napisa na pročelju oz. strehi vseh sedmih nakupovalnih centrov in s tem odmika od pre- poznavne 'QL' oranžne barve, bodo kupci v centrih naleteli tudi na velike rdeče talne nalepke s skrivnostnimi črkami. Gre za zabavno nagradno igro, v kate- ri lahko do 31. avgusta sodeluje vsak obiskovalec centrov Super- nova Qlandia. Poiskati je treba vseh devet nalepk, sestaviti geslo in v skrinjico ali po spletu oddati račun o nakupu,« so povedali v skupini Supernova, ki z letošnjo obširno širitvijo in prevzemom sedmih Qlandijinih nakupnih cen- trov krepi položaj na slovenskem trgu – tako na nivoju skupine kot na nivoju posameznega nakupo- valnega centra. »Močna, enotna in mednarodno prepoznavna blagovna znamka Supernova bo s svojo prisotnostjo v skoraj vseh slovenskih regijah dodatno ok- repila svoj položaj, kjer do sedaj ni bila prisotna,« je poudaril Paul Merdzo, direktor skupine Super- nova. Dodal je, da z združitvijo uvajajo skupne darilne kartice. Začetek poti združene skupine Supernova Qlandia bodo zazna- movali tudi z dobrodelno noto. Zvezi prijateljev mladine bodo namenili donacijo za pomoč dru- žinam v stiski. »Zveza prijateljev mladine Slovenije se v imenu vseh 109 društev in v imenu vseh otrok ter družin, ki jim bomo z donaci- jo Supernove pomagali, iskreno zahvaljuje za pomoč. Vsaka do- nacija nam pomeni ogromno,« je dejala generalna sekretarka Bre- da Krašna. Ptuj  Dežela nakupov spreminja ime Po novem Supernova Qlandia Sedem nakupovalnih središč po Sloveniji, ki so jih kupci doslej poznali pod ime- nom Qlandia, bo spremenilo naziv. Od začetka leta so del poslovne skupine Su- pernova in po novem se bodo imenovali Supernova Qlandia. Foto: ČG Sedem Qlandij po Sloveniji, med njimi tudi ptujska, bo spremenilo ime. Direktorica Ida Jurgec je ob sklenitvi pogodbe z izvajalcem povedala, da so se s projektom in pripravo nanj ukvarjali minula štiri leta. Danes so zadovoljni, da se bo investicija začela. Sedanja kuhinja v centralnem delu zavoda v Dornavi je v kletnih prostorih z nizkimi stro- pi, težave imajo s prezračevalnim sistemom, na nekaterih področjih več tudi ne ustreza higiensko-ži- vilskim standardom. Direktorica je prepričana, da je pomembno, da ima zavod svojo lastno kuhinjo. Zato so si tako intenzivno tudi pri- zadevali za novogradnjo. »S hrano oskrbujemo 320 oseb v centralnem delu zavoda, dnevno pripravimo od 1.200 do 1.500 obrokov, od tega je 60 dietnih. Pomembno je, da uporabnikom nudimo dobro, zdra- vo in tudi ekološko pridelano hra- no. Seveda smo zavezani sistemu javnih naročil, a imamo kljub temu kar odprte možnosti, da kupujemo pri lokalnih dobaviteljih. Uporabni- ki v stanovanjih oziroma bivanjskih skupnostih si večinoma kuhajo sami s pomočjo naših zaposlenih, v varstveno-delovni center naroča- mo hrano od gostincev ali pa gre- do uporabniki na malico v gostišče. Zdi se nam zelo pomembno, da v zavodu ohranimo kuhinjo. Zato je današnji podpis pogodbe za nas pomemben trenutek.« Gradil bo domači gradbinec Jurgčeva pričakuje, da bo na razpisu izbrani izvajalec gradnje GP Projecting dela opravil odgo- vorno in kakovostno. S takšno zavezo sta 1,4 milijona evrov Dornava  V ZUDV v letu dni do nove kuhinje Naložba bo veljala blizu 1,7 milijona evrov V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Boštnarja Dornava bodo gradili novo kuhinjo. Pogodbo v znesku 1,4 milijona evrov (z DDV) je direktorica zavoda Ida Jurgec z izbranim ponudnikom, ptujskim gradbenim podjetjem GP Projecting, sklenila v začetku tedna. Opremo kuhinje v vrednosti okoli 200.000 evrov bo zavod nabavil posebej. Foto: MZ Direktorica ZUDV Dornava Ida Jurgec med podpisom pogodbe s predstavnikoma podjetja GP Projecting Antu- nom Daljavcem in Alešem Vobnerjem. Če bodo gradbinci lahko na projektu delali nemoteno, poleg vremena so sedaj odvisni še od epidemiološke situacije, bi gradnjo končali v osmih mesecih. Nova kuhinja bi v Zavodu začela obratovati spomladi prihodnje leto. vredno pogodbo podpisala tudi oba predstavnika podjetja, Antun Daljavec in Aleš Vobner. Daljavec je izpostavil, da ga veseli, da so po dolgem času na ptujskem ob- močju ponovno prišli do dela po javnem naročilu. »V preteklih le- tih so nam glavnino dela odnesla inženiring podjetja z virtualnimi ljudmi, tako rekoč brez zaposle- nih. Mi smo podjetje, ki delamo s svojimi zaposlenimi in zaneslji- vimi kooperanti. Prihodnje leto bomo zaznamovali 20 let pod- jetja, vseskozi imamo zaposlen lastni kader. In zato nas veseli, da smo po dolgem času v ptujskem okolju ponovno pridobili delo po javnem naročilu. Z ZUDV Dornava smo že sodelovali, obnavljali smo prostore v nekdanji vojašnici na Vičavi na Ptuju. Potrudili se bomo za kakovostno izvedbo del, da bo težav pri gradnji čim manj in boste z novozgrajenim objektom zado- voljni.« Nove pridobitve se veselijo tudi zaposleni Predstavnica sindikata zapo- slenih in podpredsednica sveta zavoda Simona Lacko je ob pod- pisu pogodbe izpostavila, da se nove kuhinje veselijo tudi zapos- leni; tako tisti, ki bodo lahko v službi ponovno imeli na razpola- go toplo malico, kot neposredno zaposleni v kuhinji, ki se jim bodo bistveno izboljšali pogoji dela. »V Zavodu stremimo k raznoli- ki in kakovostni pripravi hrane, veliko je dietnih obrokov, vse to zahteva dovolj prostora in razno- liko opremo. Verjamem, da bodo zaposleni v kuhinji nove naložbe še najbolj veseli,« je povedala Lackova. Vsaka zavarovalnica ima svojo spletno stran, kjer lahko sklenemo njihova zavarovanja. Če pa želimo primerjati zavarovanja različnih zavarovalnic, smo prepuščeni sami sebi in si moramo vzeti veliko časa, da dobesedno skačemo z ene spletne strani na dru- go. Hkrati je skoraj nemogoče, da bi nevešči laiki, kar nas večina potrošnikov žal je, dejansko ustrezno primerjali in se odločili za najprimernejšo zavaroval- no ponudbo. Lahko bi brskali po primerjavah nekaterih zavarovanj, ki so jih opravile različne organizacije za varstvo po- trošnikov, a gre za zastarele podatke. A zdaj lahko na enem mestu primerjamo aktualna zavarovanja različ- nih zavarovalnic in jih, ko se argumentirano odloči- mo, tudi sklenemo. Novi portal www.zavaGO.si prvi ponuja primerjavo zavarovanj različnih zavarovalnic v Sloveniji. Transparentno do primernega zavarovanja Zavarovalnice sicer nerade javno razkrivajo na sple- tu drobni tisk, še manj pa želijo sodelovati v primer- jalniku zavarovanj. Tako raje prepuščajo prodajo zavarovanj svojim zastopnikom, se držijo ustaljenih tradicionalnih, že zdavnaj preživetih prodajnih poti in ne vidijo prihodnosti v novodobnih ter predvsem drugačnih kanalih. Po skoraj letu dni pogajanja in dogovarjanja z zavarovalnicami pa je luč sveta tudi v Sloveniji ugledal spletni portal www.zavaGO.si, kjer imamo potrošniki končno na voljo transparen- tno primerjavo vseh nezgodnih, zdravstvenih in tu- rističnih zavarovanj različnih zavarovalnic v Sloveniji na enem mestu. Spletni portal www.zavaGO.si omogoča preprost in pregleden način primerjave, izbire in spletne sklenitve zavarovanj v Sloveniji. Z le nekaj kliki lahko potrošni- ki hitro in enostavno poiščemo in primerjamo zavaro- vanja različnih zavarovalnic, izberemo najprimernejšo ponudbo in zavarovanje sklenemo na spletu. Zaradi razmer, v katerih smo se znašli v zadnjih mesecih, se marsikaj spreminja, tudi sklepanje zavarovanj. Potrošnikom ni treba več obiskovati poslovalnic ali na dom spre- jemati zavarovalnih agentov. Zavarovanja lahko izbiramo, primerjamo in sklepamo na spletu. Po novem je mogoče vse to opraviti na enem spletnem mestu. Prihodnost sklepanja zavarovanj Spletne strani, kakor je www.zavaGO.si v Sloveniji, so že dalj časa zelo uspešne v Nemčiji, na Hrvaškem in drugod po Evropi. Ustanovitelja, ki sta razvila sple- tni portal, David Fister in mag. Karmen Darvaš, oba v zavarovalništvu aktivna že od leta 1999, pa ima- ta še bolj daljnovidno in ambiciozno vizijo, saj želita potrošnikom omogočiti še več možnosti izbire. Kot sta povedala, je bila pri razvoju portala najhi- treje in najbolj odzivna Prva osebna zavarovalnica, prepričana pa sta, da bodo tudi druge zavarovalni- ce kmalu sledile sodobnemu načinu sklepanja zava- rovanj in modernizaciji procesov v zavarovalništvu. Zrastel bo nov objekt Nova kuhinja bo v samostojni novozgrajeni stavbi in bo pritlična. 640 m² bo notranjih površin in dobrih 130 m² zunanjih, skupaj gre za novogradnjo velikosti okoli 800 m². Poleg kuhinje, ki bo srce objekta, bodo v njem še skladišče za hrano s hladilnico, jedilnica in zimski vrt. Uredili bodo teraso ter ozelenili in ocvetličili okolico. Vodstvo ZUDV Dornava in predstavniki GP Projecting so poudarili, da bodo med gradnjo pozorni na to, da bo gradnja za delo zavoda in bivanje uporabnikov čim manj moteča. Foto: MZ Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 Konec julija 2018 je bilo sočasno z odprtjem obnovljenega dravskega mostu na Ptuju odprto montažno krožišče pri minoritskem samosta- nu. Ta prometna ureditev je prinesla pomembne izboljšave z vidika pre- točnosti, nekaj naknadno ugoto- vljenih pomanjkljivosti je bilo vmes že urejenih. Lani je bil vzpostavljen mimobežni pas, ki ob koncu mostu omogoča izvoz vozil, namenjenih proti Osojnikovi cesti. S tem se je bistveno izboljšala pretočnost z breške strani, kjer so pred takšno ureditvijo po odprtju mostu in zapr- tju tretjega voznega pasu na mostu nastajale dolge kolone. Trenutno največji, še nerešen problem, osta- ja priključevanje vozil z Osojnikove. Ko bo znana končna rešitev za to, bo postavljeno tudi fi ksno, stalno krožišče. Kakšen bo prometni režim po vzpostavitvi trajne rešitve, kaj bo s parkom Nekaj manj kot sto tisoč evrov je Direkcijo RS za infrastrukturo doslej stala sedanja ureditev začasnega montažnega krožišča (z vzpostav- ljenim mimobežnim pasom) pri mi- noritskem samostanu. Na podlagi dosedanjih ugotovitev bo urejen trajni prometni režim. Že maja lani je Direkcija objavila razpis za izdelavo idejne zasnove in projekta za izved- bo in izbrala najugodnejšega po- nudnika, podjetje APPIA. Vrednost naročila za celotno dokumentacijo je 35.415 evrov. V sklopu tega se je izvedla tudi prometna študija, ki je osnova za izdelavo projektne do- kumentacije za ureditev križišča. Ta je – presenetljivo – pokazala, da naj bi bilo s kapacitetnega vidika sema- forizirano križišče v času konic ma- lenkost boljše kot krožno križišče. A večina voznikov se s tem ne strinja. Tudi ptujska občina je podala mne- nje, da je sedanji režim, ki je v upora- bi skoraj dve leti, sicer s potrebnimi izboljšavami, boljši. V začetku tega leta so zavrnili predlog DRSI, po ka- terem bi se zaradi ureditve fi ksnega krožišča morali odpovedati delu mestnega parka. „Izdelana je IDZ projektna doku- mentacija krožišča v več variantah. Na skupnem sestanku z Mestno ob- čino Ptuj je bila na podlagi izdelane prometne študije izbrana optimalna varianta ureditve. Projektant je nato izbrano varianto poslal v pridobitev projektnih pogojev na Mestno obči- no Ptuj, ki pa se z izbrano varianto ni strinjala in je predlagala spre- membe. Predlog občine je preveril projektant. Ali bo del parka name- njen ureditvi krožišča, bo znano po prejemu preveritev oz. ugotovitev projektanta. O njih bo DRSI obvesti- la tudi občino. Ocenjena vrednost bo znana po izdelani in recenzirani projektni dokumentaciji,“ so pojas- nili na DRSI. Sledila bosta priprava in podpis sporazuma o sofi nanciranju ter razpis za gradnjo. Če bodo na- daljnje aktivnosti potekale brez več- jih težav, bi se gradbena dela lahko začela v letu 2021. To pomeni, da se začetek del glede na plane Direkcije prestavlja vsaj za leto dni. Občina ima svoj predlog - park ostaja Predlog projektantov za ureditev fi ksnega krožišča je predvideval po dva vozna pasova in izvedbo tako imenovanega turbo krožišča. S tem bi se bistveno poseglo na območje mestnega parka, ki je pod kultur- no-varstveno zaščito, s čimer se na ptujski občini ne strinjajo. Prepriča- ni so, da niti to ni prava rešitev, saj se hitrosti iz smeri podvoza ne bi zmanjšale. „V projektu ostaja linija ceste popolnoma ravna in ne zmanj- šuje hitrosti voznikom, otežila pa bo vključevanje vozil iz smeri Dravske ulice. Z Mestne občine Ptuj smo DRSI in projektantom predlagali, da je pri načrtovanju fi ksnega krožišča treba upoštevati obstoječe gabari- te sedanjega montažnega krožišča in v novo izvedbo vključiti obvozni pas (»bypass«) za promet, ki poteka z Osojnikove ceste. Na tak način se bomo tudi ob konicah izognili dol- gim čakalnim vrstam avtomobilov.“ Predlog občine bo zdaj pod drob- nogled vzel še projektant, temu bodo sledili izbira optimalne rešitve, razpis, izbira izvajalca ... Do takrat pa ostajajo montažni elementi kro- žišč, ki so v lasti DRSI. Kot pravijo, se bodo po uporabi deponirali pri koncesionarju rednega vzdrževanja za ponovno uporabo. petek  26. junija 20206 V središču Primerjali smo podatke občin Majšperk, Markovci, Podlehnik, Žetale, Makole in Slovenska Bi- strica. Slednja je odštela največ denarja za zaščitno opremo, kar je tudi pričakovano, saj je največ- ja po številu prebivalcev na tem območju. Zabeležili so nekaj manj kot 50.000 evrov stroškov. Večina denarja je bila namenjenega za na- kup zaščitnih mask, in sicer 34.250 evrov. Poveljnik štaba CZ Slovenska Bistrica Branko Hojnik je pojasnil, da so kupili predvsem pralne za- ščitne maske po ceni od 1,5 do 1,8 evra, kirurške maske po ceni 0,75 evra, zaščitne maske FFP 2 po ceni od 2,99 do 3.11 evra ter zaščitne ma- ske FFP3 po ceni 5,83 evra. Za raz- kužila so namenili 2.900 evrov, od URSZR pa so prejeli še 142 kom raz- kužil po 500 ml. Dodatne stroške so imeli z nabavo dveh kontejnerjev za potrebno izolacijsko ambulan- to Zdravstvenega doma Sloven- ska Bistrica – COVID 19. Vrednost kontejnerjev je znašala 6.264,70 evra. Kontejnerja bodo obdržali in jih uporabili za začasno bivanje občanov v primeru nesreč (pred- vsem zaradi plazov). Prav tako so nabavili 750 kom zaščitnih oblek v vrednosti 4.500 evrov in še 17.000 kom rokavic v skupni vrednosti 1.990 evrov. »Vse stroške smo na poziv URSZR prijavili za povrnitev stroškov iz Evropskega solidarno- stnega sklada in seveda upamo, da bomo sredstva tudi dobili.« V Markovcih več kot 8.000 evrov za pralne maske Okrog 8.400 evrov so za maske odšteli v Markovcih. Kupili so 3.500 pralnih mask po ceni 2,32 evra po kosu ter 70 pralnih mask po 3,52 evra po kosu. URSZR jim je dode- lil 2.906 kirurških mask, 15 kosov mask tipa FFP1 in dve maski tipa FFP2. Bolj skromni so bili pri naku- pu razkužil. Zanje so odšteli 247 evrov. Drugi stroški, ki so še nastali v minulem obdobju, so 137 evrov za prehranske pakete za najranljivejše skupine občanov (Rdeči križ) in 53 evrov za potne stroške civilne zaš- čite. V Markovcih se nadejajo, da jim bo država povrnila 7.258 evrov. V Majšperku kupili baterijske škropilnice Občina Majšperk je za nakup mask odštela 4.000 evrov. Kupi- li so pralne bombažne maske za večkratno uporabo – 1.600 kosov po ceni 2,5 evra kos. Ob tem jim je Uprava RS za zaščito in reševanje predala še 5.740 kirurških mask in 15 kosov obraznih mask FFP1. »Ob ponovnem začetku pouka na šolah smo prejeli za OŠ Majšperk še 720 kosov kirurških mask, za Vrtec Majšperk pa 520 kosov,« je povedala županja Darinka Fakin in dodala, da je to tedenska zaloga. Ob tem so za nakup razkužil odšteli 344 evrov, za dobavo 35 razkužil za roke (500 ml) je pos- krbela URSZR. A to niso bili edini stroški, ki so nastali v obdobju epidemije. Za zaščitne rokavice za enkratno uporabo (400 kosov) so odšteli 64 evrov, baterijske škro- pilnice in škornji za dezinfekcijsko enoto so občino stali 453 evrov. Županja pričakuje, da jim bo denar, ki so ga namenili za zaščito obča- nov pred okužbo s covid-19, povr- njen. »Iz Solidarnostnega sklada EU naj bi Občina Majšperk zaradi pandemije covid-19 vsaj za obdob- je od 13. 3. 2020 do 15. 5. 2020 pre- jela sredstva v znesku 4.221 evrov. Za naslednje obdobje oz. od 16. 5. 2020 do 12. 7. 2020 pa bomo še vi- deli …« V Podlehniku mask niso kupovali V Podlehniku se za nakup mask niso odločili. Skupaj so od URSZR Podravje  Stroški zaščitne opreme od občine do občine močno različni Občine kupovale maske in razkužila, Slovenjebi Uporaba zaščitnih obraznih mask je v zaprtih javnih prostorih ponovno obvezna. Čeprav smo se zadnji mesec dni veselili rahljanja ukrepov in poslabšala in pripeljala do ponovnega zaostrovanja ukrepov. Vprašanja o stroških nakupa zaščitne opreme že kakšna dva meseca v javnosti v prvem valu epidemije imele tudi občine. Zgolj v šestih podravskih občinah jih je nastalo več kot 70.000 evrov. Ptuj  Krožišče pri minoritskem samostanu Trajna rešitev se odmika vsaj za leto dni Postavitev začasnega montažnega krožišča pri minoritskem samostanu na Ptuju se je izkazala kot dobra prometna rešitev. Pretočnost se je izboljšala v večini primerov, razen v jutranji in popoldanski prometni konici iz smeri Osojnikove ceste, kjer še vedno nastaja gneča. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je tudi ta problem nameravala urediti z gradnjo stalnega, nekoliko spremenjenega krožišča, a se zapleta. Trajna rešitev se prestavlja v prihodnost; vsaj za leto dni. Foto: ČG Že januarja letos je ptujska občina podala pripombe na predlog DRSI. Pol leta kasneje skorajda nič novega, razen informacije, da bodo dela začeli prihodnje leto in ne letos, kot je bilo sprva načrtovano. Upravičeni izdatki za obdobje 12. 3.–11. 7. 2020 na ravni celotne države, v evrih Izpostave URSZR Ocena izdatkov za covid-19 skupaj z DDV Brežice 140.001 Celje 825.600 Koper 471.342 Kranj 527.225 Ljubljana 2.114.915 Maribor 516.787 Murska Sobota 508.510 Nova Gorica 763.215 Novo mesto 208.221 Postojna 367.410 Ptuj 291.002 Slovenj Gradec 270.397 Trbovlje 147.163 Ločeni zavodi – občine 56.333 Prostovoljne organizacije 442.317 Skupna vsota 7.650.439 Organi in organizacije na ravni RS 209.718.407 Skupaj: RS in izpostave URSZR 217.368.846 Vir: URSZR Foto: Bobo Občine so največ kupovale zaščitne maske in razkužila. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  26. junija 2020 7V središču prejeli 4.619 mask. Je pa imela občina zajetne stroške z nakupom razkužil. Zanje so odšteli okrog 1.200 evrov, prišteti pa bo treba še znesek, ki ga bodo morali plačati izvajalcu šolskih prevozov, to je 10,15 €/dan na avtobus. »Poleg stroškov za osebno zaščitno in varovalno opremo so nam nastali tudi stroški za hrano državljanov Srbije, ki so ostali nekaj dni »ujeti« na parkirišču na avtocesti, izdelati je treba novo oceno tveganja za delo v izrednih raz- merah, prav tako smo izvajalcu pomo- či na domu krili povečana sredstva, ki so jih imeli zaradi nabave varovalne opreme in dodatkov za delo v izrednih razmerah,« je izpostavila direktorica občinske uprave Nina Lozinšek. Koliko sredstev bodo prejeli povrnjenih, še ne vedo, upajo pa, da vsaj del. Razkužila največji strošek tudi v Žetalah V Žetalah so za nakup mask namenili 604 evre. Občina je za nakup razkužil odštela (tudi za šolo) 1.541 evrov. Ob tem so zabeležili še druge stroške, ki so jih v povezavi z epidemijo imeli, to je stričani tudi kontejnerje neobvezne uporabe mask, se je minule dni epidemiološka situacija v državi sprožajo različne polemike. Nemalo stroškov so z nakupom zaščitne opreme Foto: Dreamstime Nakupi zaščitne varovalne opreme so to pomlad precej vznemirjali slovensko javnost. Očitki, ki letijo na vlado, se nanašajo predvsem na netransparentno izvedbo javnih naročil in preplačilo vrednosti opreme. Okoli 6,2 milijona evrov evropskega denarja Celotna vrednost projekta Drava Natura 2000, reka za prihodnost (izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave), je 6,2 milijona evrov, ki je skoraj v celoti financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna. Vodi ga Mariborska razvojna agencija (MRA), partnerji pa so: Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Direkcija RS za vode (DRSV), Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj ter občine Starše, Duplek in Središče ob Dravi. Partnerji Finančni načrt (€) MRA 573.635 ZRSVN 848.364 ZRS BISTRA 569.993 DRSV 3.354.234 Občina Duplek 115.564 Občina Starše 259.137 Občina Središče 500.572 Skupaj 6.221.499 Vir: MRA Mirko Šerod je pojasnil, da je od tega šlo okrog 9.000 evrov za izpla- čilo nadomestil za subvencionira- nje kosil osnovnošolcem, dobrih 1.900 evrov za nakup prehrambnih artiklov za socialno ogrožene, oko- li 220 evrov za poštnino, približno 1.400 evrov za izvedbo priključka za elektriko za občinski šotor pri zdravstvenem domu, 6.700 evrov za nakup zaščitne opreme (maske, rokavice, kombinezoni, razkuži- la) ter okoli 1.500 evrov za nakup blaga za maske, ki so jih izdelovali prostovoljci – maske so nato raz- delili med najranljivejše skupine občanov. Še približno 10.000 evrov predvidevajo za pomoč drobnemu gospodarstvu in kmetijstvu, in si- cer za subvencioniranje stroškov odobritve kratkoročnih kreditov in obresti. V Makolah si bodo izplačali dodatek V Občini Makole so maske iz prtičkov in gumic izdelovale pro- stovoljke, strošek, ki je nastal z maskami, je bil 435 evrov, drugih mask niso kupovali. So pa na obči- ni nabavili razkužila, in sicer v višini 1.012 evrov. Ob tem pa so nastali še drugi stroški, Mojca Vantur iz občinske uprave je naštela le ne- katere: sejnine za štab CZ, dodatek za stalno pripravljenost, paket živil najranljivejšim skupinam, zaščitna oprema ... V to skupino stroškov so uvrstili tudi dodatek za stalno prip- ravljenost. Prejeli ga bodo zapos- leni na občinski upravi za čas, ko so bdeli nad dežurnim telefonom (dodatek se izplača v višini 20 % urne postavke osnovne plače). Skupno se nadejajo povračila stro- škov v višini 5.213 evra. Upravičeni izdatki občin Spodnjega Podravja zaradi bolezni covid-19, v evrih Od. 12. 3. do 15. 5. Od 16. 5. do 12. 7. Občina Znesek računov z DDV Znesek računov z DDV Cirkulane 2.950 3.597 Destrnik 4.859 6.723 Dornava 8.113 0,0 Gorišnica 890,00 1.639 Hajdina 3.588 4.375 Juršinci 1.092 0,0 Kidričevo 8.664 1.150 Majšperk 5.155 3.377 Markovci 11.555 2.488 Ormož 19.804 23.955 Podlehnik 1.761 3.050 Ptuj 38.053 80.584 Središče ob Dravi 6.023 3.751 Sveti Andraž 1.279 1.500 Sveti Tomaž 6.003 1.149 Trnovska vas 1.778 0,0 Videm 6.378 0,0 Zavrč 4.513 25.417 Žetale 2.940 2.562 Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje – izpostava Ptuj Iz EU blagajne morda le štiri odstotke dejanskih stroškov Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je zbrala podatke o izdatkih proračunskih porabnikov (vladne službe, občine, javni zavodi …), ki so nastali kot posledica epidemije covid-19. Zbrani podatki naj bi bili izhodišče za zaprosilo sredstev iz Solidarnostnega sklada EU. »Gre za pomembna sredstva, ki jih bodo prejele države, a še zdaleč ne tolikšna, da bi pokrila vse evidentirane in napovedane izdatke,« so priznali na Upravi RS za zaščito in reševanje. Naša država, če bo upravičena do pomoči, bo namreč prejela le štiri odstotke od skupne vrednosti izkazanih izdatkov, kar seveda še zdaleč ne pokrije vseh evidentiranih izdatkov, so še pojasnili. Po tem, ko so po več letih posku- sov v lanskem letu ustanovili krajinski park, občina začenja prve konkretne aktivnosti na tem območju. V okviru uspešno pridobljenega projekta Dra- va Natura 2000, na katerega so se skupaj s še šestimi partnerji prijavili že pred tremi leti, je središka občina pridobila okoli pol milijona evrov. Od tega bodo največ denarja, okoli 350.000 evrov, namenili za odkupe zemljišč v reki Dravi in ob njej. »Načrtujemo, da bomo letos izvedli odkupe zemljišč. Gre po ve- čini za odkupe zemljišč od agrarne skupnosti Grabe ter za dve zemljiš- či v zasebni lasti. Zemljišča bodo plačana po uradnih cenitvah. V pri- Foto: ČG V naravovarstvenem projektu Drava Natura 2000 je združenih sedem projektnih partnerjev. Med drugim je cilj projekta varstvo habitatov. Središče ob Dravi  Kaj bo občina s pridobljenimi skoraj pol milijona evri? Odkupi zemljišč, vzpostavitev intrepretacijske točke Občina Središče ob Dravi bo za odkupe zemljišča v reki Dravi in ob njej odštela okoli 350.000 evrov. V duhu Nature 2000 bodo na območju krajinskega parka v prihodnjih letih z evropskim denarjem potekale tudi zasaditve in ureditev intrepretacijske točke, nadgradili pa bodo še opremo v informacijski pisarni. nakup zaščitnih oblek v vrednosti 210 evrov, za 639 evrov pa so na- kupili še ostale potrebščine za šolo – čistilni material, milo, brisače, maske … V Ormožu subvencionirali kosila tudi šolarjem doma V občini Ormož je za zaščitno opremo in odpravo posledic epide- mije doslej bilo porabljenih okrog 51.000 evrov. Občinski fi nančnik Doživetja v naravi Interpretacijska točka, ki bo na prostem, bo obsegala deset postaj. Vsi, ki bodo željni igre ali resnejšega spoznavanja reke Drave, si bodo lahko med dru- gim ogledali maketo hrčkovega rova, skozi silhuete in preko sle- dov spoznavali nekatere živalske vrste, ki tod živijo, s hojo bosih nog pa s pomočjo poligona tudi naravne materiale iz Drave. Na voljo bo lesena stavba, kjer si bo mogoče ogledati tudi kakšen predstavitveni fi lmček ter inter- pretativna igrala, kot so ravno- težnostni poligon, klopce ... Ele- menti bodo izdelani iz naravnih materialov. »To bo del ponudbe krajinskega parka in Destinacije Jeruzalem, ki jo vse tri občine gradimo skupaj,« je dodal Borko, ki upa, da bodo tudi na ta način v njihove kraje zvabili več turistov. Kolikšen bo prispevek občine, bo jasno, ko bodo izbrali izva- jalca, župan pa ocenjuje, da bo tam nekje od 20.000 do 50.000 evrov. hodnjem letu bomo vzpostavili interpretacijsko točko na špor- tnem parku Trate, zadnja faza bo nadgradnja opreme v infor- macijski pisarni v občinski stavbi. Glede na zamik mora biti projekt končan do konca marca 2023,« je pojasnil župan Jurij Borko in dodal, da bodo v sklopu projekta odkupljena nepoplavljena zem- ljišča zasadili s starimi avtohtoni- mi drevesnimi vrstami in travni- ki, prav tako bodo zasadili ceste proti reki Dravi. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 šču pa sem bil sprejet in koristen. Nato sem rastel z božjo besedo, študiral matematiko, imel tudi dekle in pri tem spoznal, da veza z dekletom ni tisto, po čemer hrepe- nim. Ljudsko mnenje je bilo razde- ljeno, eni so rekli: ‚A ga ni škoda‘, drugi: ‚Ta bi bil pa fejst Gospod.‘ Na koncu je bila odločitev moja in stopil sem v red minoritov.« Ob tem je dodal, da je za vsako stvar hvaležen, tudi za izkušnjo z dekle- tom. »Morda sem zaradi tega bolj spoštljiv do ženskega spola ali pa v njihovi družbi bolj sproščen. Na drugi strani pa tudi ne iščem po- zornosti in naklonjenosti, ker sem to imel in me je to dvoje napolnje- valo, ni me pa izpolnilo.« »Skušam biti z ljudmi« Leta 2012 je torej Andrej Sotler prejel sveto mašniško posvečenje, nato je dve leti služboval v Ljublja- ni, zadnjih šest let pa se trudi, da se občestvo Cerkve ohrani, razvija in raste tudi v Podlehniku. A žal je izkupiček vernikov, ki jih nesejo h križu, kot se je izrazil pater, več- ji od števila tistih, ki jih krstijo pri krstnem kamnu. Kaj je razlog vse večjemu ateizmu, seveda pater težko odgovori, je pa del krivde pripisal tudi svojim cehovskim ko- legom in nasploh kristjanom: »Če bi mi bolj goreli, bi tudi koga dru- gega vneli.« Sicer pa je mogoče patra Andre- ja Sotlerja srečati okoli cerkve, na kolesu, s knjigo v roki, na krajevnih dogodkih ali pa pri ljudeh. »Sku- šam biti z ljudmi. Markov evangelij za Jezusa in apostole pravi: ‚Pok- lical jih je, da bi bili z njim‘, in šele nato: ‚Da bi jih poslal, da bi ozna- njali evangelij‘.(Mr 3,14).« jutro si medsebojno izmenjata pet hvaležnosti, od tega, da se par- tnerju zahvališ za dober zajtrk ipd. Poskušata biti čim bolj pozitivna, saj vedno ne cvetijo rožice, tega se še kako zavedata. Sara in Jernej sta s svojo poroko v paviljonu Ljudskega vrta pokazala pot tudi drugim, da je mogoče v tem lepem naravnem okolju pravljično vstopiti na skupno življenjsko pot. petek  26. junija 20208 Podravje Tri mesece po spoznavanju jo je Jernej po enem od nedeljskih tekov, ko sta se ponovno ustavi- la v Ljudskem vrtu, si privoščila šejk, na drugi klopci vprašal, ali bi postala njegovo dekle. To je bilo 28. maja leta 2017. Dve leti kasneje jo je ponovno povabil v Ljudski vrt, prosta je bila tre- tja klopca. Šel je na kolena in jo vprašal, ali bi postala njegova žena. Privolila je. Pri iskanju pros- tora za večno zvestobo nekih di- lem ni bilo, izbrala sta si Ljudski vrt, kjer se je njuna ljubezenska zgodba začela. Pri tem sta vztra- jala tako dolgo, da jima je uspelo. Kar nekaj poti je bilo treba opra- viti in izpolniti nekaj zahtev, ure- diti tudi manjši prostor za preob- lačenje matičarjev, postavila sta šotor, da se jima je želja izpolni- la. Ni tako enostavno, ko gre za prostor, ki ni verificiran kot pros- tor za sklepanje zakonskih zvez. Tudi v vsaki gostilni se ni mogoče poročiti, so ju podučili. Paviljon s pravljično okrasitvijo Teden in pol po sproščanju ukre- pov zaradi koronavirusa sta dobila klic z UE Ptuj, ali sta še vedno za- interesirana za poroko v Ljudskem vrtu, ki sta jo začela načrtovati že lani pozimi. Morala sta upoštevati, da zaradi zdravstvenih ukrepov, ki so še vedno veljali, več kot 50 ljudi ne more biti navzočih na ci- vilnem obredu poroke. Zato so bili v Ljudskem vrtu prisotni le ožji družinski člani, drugi povabljeni so se udeležili cerkvene poroke v cerkvi sv. Jurija. Paviljon je zasijal v vsej svoji lepoti, prav tako njegova okolica. Za to je najbolj zaslužna prijateljica Eva Turkuš s partnerjem Pater Andrej Sotler mašuje v Podlehniku že šest let, minoritom se je pridružil pri (šele) 24 letih. »Sergio iz Trsta je bil dobro ohra- njen dečko za svojih 60 let,« je pa- ter hitro zrecitiral del refrena sku- pine Zmelkoow, ko je videl nejeve- ro na mojem obrazu. Kot je nato pojasnil, mnogi težko verjamejo, da je že tako dolgo v tej haloški fari in da je že star čez polovico Sergi- otovih let iz omenjene pesmi rock skupine s Primorja. »Skušam sprejeti vsakogar« Medtem ko mu je toliko let, kot pravi, da jih ima, težko pripisati, ni mogoče spregledati gorenjskega naglasa. Vendar slednjega mu Halo- žani ne zamerijo. Kot je dejal, je pred šestimi leti v Podlehnik prišel s pred- postavko, da so ljudje tukaj dobri. »Kakšna leča si daš v očala, takšne ljudi tudi najprej vidiš,« je dejal in v svoj zagovor hitro dodal: »Nisem naiven, vendar pustim ljudem to možnost, da najprej pokažejo pravi obraz, preden jih začnem soditi.« Kaj hitro je spoznal, da v Halozah obstajajo taki in taki, kot povsod drugod. »Skušam sprejeti vsako- gar.« Sicer pa ugotavlja, da so ljudje odprti, spoštljivi in radodarni. »Hva- ležen sem za tako dobro izkušnjo.« Patri v Podlehniku le še dve leti Z izbranimi besedami torej go- vori pater Andrej Sotler o pokrajini in ljudeh, ki jo je v teh letih dodob- ra spoznal. »Ne pravijo zastonj, da poštar in župnik poznata vse cvetke v fari,« je smeje in v svo- jem slogu dodal. A njegova stalna prisotnost, kot tudi prisotnost patrov Benjamina in Damjana, se bo že čez dve leti omejila. Namreč na zadnjem provincialnem kapitlju (po domače volilnem občnem zbo- ru) so minoriti sklenili, da se patri iz Podlehnika selijo v Videm pri Ptuju. To pomeni, da duhovnik v župniji Sv. Trojice v Halozah ne bo stalno navzoč. »Zaradi kratke klopi,« se je po športno izrazil pater Andrej So- tler. Namreč znano dejstvo je, da je duhovnikov, redovnikov iz leta v leto manj. »Želel sem se počutiti sprejetega« In zakaj se je Andrej Sotler pred desetletjem odločil, da se pridruži ekipi minoritov in torej sede na nji- hovo klop, če nadaljujemo v špor- tnem žargonu? »Koliko časa ima- va,« je najprej dejal. Nato pa začel opisovati svojo pot od ministranta do patra. »Kot vsak mladostnik, sem se želel počutiti sprejetega in koristnega. V športu se tudi zaradi očal nisem najbolje znašel, v župni- Foto: Marko Vindiš Pater Andrej Sotler je novomašniško posvečenje prejel leta 2012. Nato je dve leti služboval v Ljubljani, zadnjih šest let je v Podlehniku. Ptuj  Ljudski vrt kot odlična poročna kulisa Pravljična poroka sredi narave Začelo se je v fi tnesu in sobotni kreativnici, ki sta jo obiskovala skupaj s prijatelji. Kmalu pa je druženje postalo bolj osebno, saj sta se Sara in Jernej želela bolje spoznati. Pogovori po končanem fi tnesu so trajali vedno dlje in dlje. Ob nedeljah sta začela še tekati skupaj. Po enem od sobotnih druženj se je njuna zgodba začela zares; na prvi klopci, ko se pride s ceste v Ljudski vrt, sta dočakala nedeljsko jutro. Še vedno sta se pogovarjala, ko so prišli prvi jutranji sprehajalci in ribič. Ta prva klopca je imela simbolično vlogo tudi na njuni poroki, 30. maja letos. Na njej je ta dan pisalo: Spoznala sva se. Foto: zasebni arhiv Sara Plajnšek in Jernej Kokot sta si večno zvestobo obljubila v Ljudskem vrtu. Petrom, ki sta se resnično izkazala, da Sara in Jernej svojega poroč- nega dneva v Ljudskem vrtu ne bosta nikoli pozabila. Pravljično je bilo, od ureditve paviljona, potk do njega, sta povedala, še vedno pod vtisom zadnje majske sobote, ko sta postala mož in žena. Prve kora- ke do 50. obletnice poroke sta že naredila, tudi zlato poroko želita dočakati v Ljudskem vrtu. Morda bo takrat že mogoče stopiti na otoček sredi ribnika, da ju bo do tja pripeljala ladjica, ali pa že preko mostička, se pošalita. Na medene tedne raje po koroni Po poroki sta si privoščila od- dih na morju, skupaj s sinčkom Anžejem. Medeni tedni pa ju še čakajo, odložila sta jih za čas po koroni. Zdaj sta že ponovno z vsemi silami vpeta v delo v svojih fi rmah, oba sta samostojna pod- jetnika. Sara se ukvarja s spletno prodajo, Jernej razvija program- sko opremo za druga podjetja. Dela imata dovolj, prednost daje- ta dobrim projektom oz. vse bolj lastnim projektom, ki so vezani na izobraževanje ljudi iz računal- ništva in informatike, postavlja- nja spletnih strani, poslovanja preko spletne trgovine. Jernej je diplomirani inženir informatike in računalništva, Saro pa še čakata en izpit in diploma na pravu. Najbolj si želita, da bi ostala zdrava, da se bosta znala še nap- rej tako pogovarjati kot doslej, da bosta srečna drug ob drugem, da jima bo uspevalo na poslovnem področju. Prepričana sta, da bosta v svojih ciljih uspela in da bosta še drugič postala starša. Sara in Jer- nej negujeta lepo navado, vsako Tudi odžagana veja se posuši Pater Andrej Sotler je svoje poslanstvo našel v redu minoritov. Zanje se je odločil, ker so ga za ta red navdušili ravno posamezni bratje minoriti. »To je bil razlog, da sem se priključil bratom, a ostal nisem zaradi njih. Kot pravi Sveto pismo: ‚Preklet tisti, ki zaupa v človeka‘ (Jer 17,5). Zakaj? Ker s tem, ko je tvoja volja in pot odvisna le od enega človeka, ga obremeniš s prevelikim bremenom.« Ob tem je tudi dodal. »Ljudje smo bitja odnosov in v odnosu smo živi, če pa se osamimo, je pa tako kot veja, ki jo odžagaš, se posuši.« Fo to : M oj ca V tič Podlehnik  Klepet s patrom Andrejem Sotlerjem Eni so rekli: "A ga ni škoda", drugi: "Ta bi bil pa fejst Gospod" Spontan, dobrosrčen in ustrežljiv, se je s tremi besedami (in številnimi vmesnimi stavki) opisal podlehniški pater Andrej Maksimiljan Sotler. A k tej trojici besed je treba dodati tudi gostobeseden, zelo gostobeseden. Morda gre razlog za ta ne- usahljiv vir besed iskati v dejstvu, da sta bila s Francetom Prešernom krščena od istega krstnega kamna. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  26. junija 2020 9Podravje Foto: MH Prejemniki občinskih priznanj z županom Danijelom Vrbnjakom, podžupanjo Irmo Murad in predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Brankom Šumenjakom Ormož  Ob prvem občinskem prazniku Praznik kot dobra popotnica za naprej »V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim ob našem prvem občinskem prazniku. Vsako prvo praznovanje je posebno praznovanje; povezati se z zgodovino, začutiti zgodbe, ki so se odvijale v preteklem letu, je prav posebno doživetje, oblito z veliko čustvi,« je na prijetni slovesnosti ob prvem občinskem prazniku lepo število zbranih nagovoril ormoški župan Danijel Vrbnjak. Ptuj  150 let zvestobe na Krambergerjevi poti Zlata zgodba treh generacij Hiša na Krambergerjevi poti 1 na Ptuju je nekaj posebnega, v njej so živele in dočakale zlato poroko tri generacije. „Leta 1962 sta jo dočakala moj dedek in babica Franc (viničarski sin) in Krescencija Vauda (hčerka krojača), leta 1998 moj oče Franc Vauda in mama Frančiška, 6. junija letos pa tudi sam z ženo Rozalijo,“ zgodbo treh zlatih generacij začne Sta- nislav Vauda, ki je za vse tri zlate generacije sestavil prav poseben album, almanah, v katerem je predstavljenih več kot sto let življenja in dela treh generacij. Stanislav in Rozalija sta se poročila 9. maja leta 1970 po dveletnem poznanstvu, zlato poroko sta želela imeti natanko po petdesetih letih skupnega življenja, a jima je to preprečila koronakriza. V poročni dvo- rani Mestne hiše na Ptuju sta si nato prstane izmenjala 6. junija. Priči sta bili sin Boštjan in hčerka Stanislava. Foto: zasebni arhiv Zlatoporočenca Stanislav in Rozalija Vauda Zlati ženin Stanislav je celih 43 let delal pri Komunalnem podjetju, začel je kot vajenec in napredoval do vodje vzdrževanja. Zlata nevesta Rozalija je bila najprej trgovka, nato pa poslovodkinja. Za trgovko se je izučila pri znanem ptujskem trgovcu Rudiju Koširju. Škoda, da so vse male trgovine v mestu zaprli, da se je vse preselilo v velike trgo- vske centre, manjka tisti pristni stik med trgovcem in kupcem, kot je bil nekoč, pove. Ko je Stanislav začel delati, je bilo zgrajenih šele okrog 17 km vodo- voda, ko je sklenil delovno dobo, je bilo na Ptujskem v celoti zgraje- nega že čez 1100 km vodovoda. V obdobju od leta 1975 do leta 1988 je delal z mladinskimi delovnimi brigadami, ki so takrat pomagale pri gradnji vodovoda. Super je bilo delati z mladimi, odlično smo se razu- meli. Bil je delovodja, ko se je vlekel vodovod čez Dravo. Sodeloval je pri izgradnji cevovoda od Skorbe do rogozniškega pokopališča, pri izgradnji novega cevovoda v TGA Kidričevo ter pri nekaterih drugih komunalnih novogradnjah. Zlatoporočenca Vauda si želita le zdravja. V glavnem se zadržujeta doma, tudi koronavirus ju je obšel, sploh ga nista zaznala. Okolica nju- ne hiše je zgledno urejena, zelena površina z velikim vrtom, sadnim drevjem, trto, sezonskim cvetjem. Skratka zelena oaza miru, spro- stitve, navdiha in zdravja. Rozalija veliko časa preživi na vrtu, Stanislav je odgovoren za vzdrževanje hiše. Veliko pa tudi hodi, vsak dan preho- di turo v dolžini pet do deset kilometrov. Posebno mesto ima v povojnem življenju družine Vauda tudi Štajer- ski tednik oz. njegovi predhodniki. Pri hiši je ptujski časopis od samega začetka, od prve številke v juliju leta 1948. Naročil ga je oče, naročni- ki so ostali tudi po njegovi smrti. Pri hiši je tako že 72. leto. Stanislav pove, da je bil še posebej navdušen nad rubriko Iz naše preteklosti. Vse prispevke si je izrezal in jih skrbno hrani. Tako zanimivi so, da jih še vedno občasno prebira. Z enim izvodom vseh prispevkov pa je razve- selil tudi sestro, ki že od leta 1963 živi v Bosni pod Romanijo v Repu- bliki Srbski. V prispevku iz leta 1962 je posebej omenjena zlata poroka njegovega dedka in babice, ki sta bila sploh prva zlatoporočenca po II. svetovni vojni na Ptuju. Zlatoporočenca Franc in Krescencija Vauda sta bila ob 50-letnici svoje poroke deležna posebne pozornosti ObLO Ptuj. Predsednica Lojzka Stropnik jima je čestitala in izročila poročno listino ter darilo po starem ljudskem običaju: bosman, ženitovanjski kruh, simbol njune skupne življenjske poti, in šentjanževec, ki je po- doba zakonske ljubezni. Njuna zlata poroka je bila za tisti čas prava atrakcija na Ptuju. „Vrhunska mednarodna poezija, ki magično zaživi šele v intimnih pro- storih starih vrtov in trgov, kjer je prostor prepojen z verzi in zgodba- mi, letos prihaja iz 11 držav. Predsta- vilo jo bo 15 pesnic in pesnikov, osrednjih gostov festivala. Vsaj še enkrat toliko bo domačih pesnikov. Skupaj bodo nastopili na več kot 60 dogodkih. Pripravljamo četrto izda- jo Odprtega pisma Evropi, angažira- nega projekta, ki vsako leto enemu vrhunskih pesnikov/pesnic ponudi enkratno priložnost nagovoriti Evropo in izpostaviti problematiko, ki se zdi avtorju, avtorici najbolj pe- reča. Letos ga bo pisala ena najbolj branih madžarskih pesnic Krisztina To'th, ki bo pismo prvič prebrala na odprtju festivala,“ je pred letošnjim festivalom povedala glavna produ- centka Sabina Tavčar. Vrazov trg ostaja osrednje festi- valsko prizorišče z bogatim doga- janjem, kjer bodo potekala velika večerna pesniška branja, okrogle mize, otroški in drugi spremljevalni program, ki ga bo dopolnila ponud- ba vrhunskih vin. Tudi 24. festival Dnevi poezije in vina bo povabil na že tradicionalno sobotno prome- nado poezije po ptujskih ulicah in trgih. Prvič letospa bodo v sodelo- vanju z mladimi pesniki in glasbeniki iz cele Slovenije na prvi festivalski dan pripravili pravi Vrtiljak poezije in glasbe. Ptuj  24. festival Dnevi poezije in vina Letos prvič Vrtiljak poezije in glasbe Letošnji festival Dnevi poezije in vina bo potekal v neokrnjeni vsebini. Največji mednarodni pesniški festival bo z dogajanjem vabil od 25. do 29. avgusta. V tem času bo Ptuj spremenil v stičišče sodobne mednarodne poezije. Festivalski dogodki bodo potekali tudi v številnih večjih krajih v Sloveniji in v zamejstvu. Foto: Črtomir Goznik Vrazov trg ostaja osrednje prizorišče festivala Dnevi poezije in vina. Po 26 letih od nastanka občine so Ormožani prvič praznovali občinski praznik. Pobudo za praznovanje ob- činskega praznika je podal župan, občinski svetniki pa so jo z veseljem podprli. Kot datum praznovanja je bil izbran 16. junij. Z njim se spo- minjajo dneva, ko je bil leta 1273 v najstarejši ohranjeni listini prvič omenjen Holermous. Praznik so obeležili s slavnostno sejo, nato pa z osrednjo proslavo, ki je bila na prostem, na dvorišču pred grajsko pristavo. Vreme je zdržalo, zbralo se je lepo število obiskoval- cev. Župan je v slavnostnem nago- voru izrazil veliko zadovoljstvo ob praznovanju prvega praznika in čes- tital vsem občanom, še posebej ob- činskim nagrajencem. Spomnil je na pretekle dosežke in vlaganja: »Zad- nja leta je občina vlagala in ustvarjala razvoj na več področjih – investicije na področju izobraževanja, cestne in komunalne infrastrukture, vlaganje v razvoj turizma in gospodarstva, priprava projektov za naprej za novo fi nančno perspektivo. V zadnjem letu smo uvedli ukrepe za pomoč pri reševanju stanovanjske politike, pomoč za razvoj gospodarstva, tu- rizma, kmetijstva, subvencioniramo cene gospodarskih javnih služb, omogočamo dodatne programe v osnovni šoli, podpiramo delovanje gimnazije, ne pozabljamo na druž- beno življenje kraja, razvoj zdravstva kot tudi varstva starejših občanov. Uspešno smo privabljali investitorje – prodan ormoški hotel in svetinjska šola bosta v prihodnosti pomembno vplivala na razvoj naše destinacije Jeruzalem Slovenija. Finančni vlo- žek v občino je preteklo leto znašal dobrih 12 milijonov evrov, od tega 6 milijonov evrov za investicije.« Poz- val je, naj bo občinski praznik mejnik napravljenega in doživetega v pre- teklem času ter dobra popotnica za premagovanje prihajajočih izzivov. Dve zlati ter po ena srebrna in bronasta plaketa Sledil je vrhunec prireditve – po- delitev občinskih priznanj za leto 2019. Z zlato plaketo je bila ob uspe- šnem petdesetletnem delovanju na- grajena ormoška območna obrtno- -podjetniška zbornica, posthumno jo je prejel Alojz Ješe za dolgoletno prostovoljno delo in velik prispevek za uspešno delovanje tako športnih kot humanitarnih organizacij (pri- znanje je prevzela hčerka Marija), srebrno plaketo so za prostovoljno in humanitarno delo izročili Vladi- mirju Gregorecu, bronasto plaketo pa voditelju prireditve, direktorju in uredniku Zavoda za informiranje Petru Kiriču za ustvarjalni prispevek v kulturni dejavnosti. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili Miklavški oktet in Glasbena šola Ormož. Na prireditvi so vročili zah- vale tudi številnim posameznikom, organizacijam in ustanovam, ki so v času epidemije pomembno vplivali na preprečevanje širjenja okužb, ter prostovoljcem, ki so šivali zaščitne maske. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  26. junija 2020Ljudje in dogodki10 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Najnovejša knjiga Andreja Bren- ceta je sestavljena iz dveh delov. V prvem je zajeto obdobje 80. let 19. stoletja do leta 1945, v katerem obravnava trtno uš, ki so jo zanesli iz Amerike v Francijo s trtami – div- jaki, ki so jih za poskusne namene uvozili iz Amerike. Trtna uš je bila v drugi polovici 19. stoletja grozna katastrofa za vse vinogradnike v Evropi. Ugotovili so, da uš ameri- škim trtam ne škoduje, katastrofi so se izognili tako, da so cepili do- mače plemenite sorte na ameriške trte kot podlage. Pred pojavom trtne uši vinogradništvo ni bilo zahtevno, bolezni skorajda ni bilo. Po pojavu trtne uši pa je prišlo do velikih sprememb. Pred pojavom trtne uši so na Slovenskem Šta- jerskem sadili okrog 300 različnih trsov. Po obnovi vinogradov pa so se odločili za vinogradništvo, kjer so se sadile državno predpisane sorte. Kljub temu pa so nekateri množično sadili šmarnico. Nekate- ri vodilni vinogradniki so imeli tudi po 20.000 trsov šmarnice. Zanimiva vinogradniška zgodovina V boju proti trtni uši je imel tudi Ptuj pomembno vlogo, tu je imel sedež vodja za boj proti trtni uši. Ustanovljeni so bili matičnjaki, trsnice in vzorčni – poskusni vino- gradi. Do leta 1914 so bili uničeni skoraj vsi stari vinogradi, sočasno so bili zasajeni novi. Na Ptuju je se tudi že od nekdaj trgovalo z vinom. Ob večjih trgovcih in vinogradnikih so vinograde imeli tudi premožni Ptujčani, advokati, zdravniki, tr- govci, obrtniki idr. Druga obnova vinogradov se je zgodila okrog leta 1930, ki pa ni bila izpeljana do konca. Leta 1929 so prepove- dali saditev vseh samorodnic, tudi šmarnice. Leta 1930 so z vinskim zakonom prepovedali prodajo vin, pridobljenih iz šmarnice in drugih samorodnic. Že kmalu po okupaciji so Nemci začeli razmišljati o rešitvi in razvoju dokaj zanemarjenega vi- nogradništva, ki je bilo v veliki krizi, a je vse glede modernizacije osta- lo le pri načrtih, motika, kramp in koš so ostali kot temeljna delovna orodja zvesti spremljevalci haloš- kega človeka, izhaja iz Bračičevega zapisa. Vinogradništvo po II. svetovni vojni Drugi del knjige zajema obdobje od leta 1945 do leta 1991. Po II. sve- tovni vojni se je nova oblast lotila odprave viničarskih razmerij, po agrarni reformi so začela nastajati državna oz. družbena gospodar- ska podjetja. Na začetku 50. let je bilo slovensko vinogradništvo v veliki krizi, tudi ptujsko vinorodno območje ni bilo nobena izjema. Leta 1953, ko se je začela obnova, so bile velike potrebe po trsnih cepljenkah. Tega leta je bil sprejet trsni izbor za ptujski okraj, ki je bil obvezen za vse trsničarje in vinog- rade. Tako so glavne sorte za Halo- ze postale muškatni silvanec, laški in renski rizling ter šipon. Postran- ske sorte pa beli burgundec, riz- vanec in muškat, za obronke pa rizvanec. Predstavitev monografi je in pokušnja vin Monografi ja Andreja Brenceta Vinogradništvo na ptujskem ob- močju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991 je zagotovo zanimivo branje, ki bo pritegnilo vse, ki jih zanimata vi- nogradništvo in vinarstvo tega območja ter z njim povezane de- javnosti. Predstavitev Brencetove mono- grafi je so z vinsko pokušnjo izbra- nih okusov pospremili trije mladi vinogradniki: Matej Rebernišek, Urška Polanec in Nejc Gorjup ter Ptujska klet. Najboljša vina Sloven- skih goric in Haloz je tudi sicer mo- goče poskusiti v grajski vinski kleti. ndrej Brence je na temo vinogra- dništva postavil tudi razstavo, ki je na ogled v Salonu umetnosti. Foto: Črtomir Goznik Andrej Brence, avtor knjige Vinogradništvo na ptujskem območju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991. Ptuj  Knjiga o vinogradništvu na ptujskem območju Že od nekdaj pomembna dejavnost V založništvu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) je izšla knjiga Vinogradništvo na ptujskem območju od pojava trtne uši konec 80. let 19. stoletja do leta 1991 avtorja Andreja Brenceta. Po izdaji monografi je ob 1950. obletnici prve omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, knjige o zavetniku Ptuja sv. Juriju, so v PMPO 11. junija predstavili še tretjo obširno strokovno publikacijo, monografi jo o vinogradništvu na Ptujskem. Gre za neke vrste nadgradnjo monografi je iz leta 2017, ko je Andrej Brence v sodelovanju z Moniko Simonič Roškar izdal monogra- fi jo o vinogradništvu na Slovenskem Štajerskem ter življenju na območju Haloz. Središče ob Dravi  Maneža že v uporabi V Središču jahanje ali vožnja s kočijo Manežo za jahanje, ki so jo s pomočjo središke občine in lastnimi rokami v Grabah zgradili središki konjeniki, že pri- dno koristijo. »Izgradnjo maneže v velikosti 40-krat 20 metrov smo končali. Nare- jena je po vseh predpisih in ima odlično podlago. To je posebna mivka, ki jo imata tudi maneži v Lipici in Stožicah. Investicija je stala slabih 20.000 evrov. Gre za veliko pridobitev,« je zadovoljen predsednik ko- njeniškega društva Miha Sok. Kot je dejal, so ravno v teh dneh pod streho spravili prvi jahalni tečaj. Poleg začetnega in nadaljevalnega tečaja bodo poučevali jahanje tudi najmlajše: »Maneža bo služila za izobraževanje mladih jahačev. Ravno te dni smo zaključili prvi tečaj, ki ga je uspešno opravilo sedem tečajnikov za jahača 1 in dva za jahača 2. Zanimanja je precej, tečajniki prihajajo iz okolice Ormoža in Ptuja.« Novo pridobitev bodo prav tako skušali izkoristiti v turistične na- mene, kjer imajo velike načrte. Tako se aktivno vključujejo v razno- razne turistične projekte in nudijo panoramske vožnje s kočijo. Dru- štvo, ki sicer šteje okoli 60 članov, čez leto opravlja tudi številne druge aktivnosti in prireditve, najbolj znano je mednarodno srečanje kočij in kočijažev, ki so ga letos zaradi korone morali odpovedati. Računajo, da bodo prireditev izvedli v začetku oktobra, pred tem (predzadnji avgustovski vikend) pa načrtujejo še otroški konjeniški tabor. Zagnani člani sicer redno, vsak mesec, organizirajo tudi enodnevne delavnice. Foto: KD Središče ob Dravi Jahanje po novi maneži. „V naši občini se zavedamo, da so najboljši učenci generator razvo- ja vsake družbe in tako tudi naše lokalne skupnosti. Poskušamo jim zagotavljati optimalne pogoje za delo in številne nadstandardne de- javnosti. Stimuliramo jih z ugodnostmi pri sofi nanciranju prevozov na izobraževanje, nagrajujemo diplomska in magistrska dela ter doktor- ske disertacije. Imamo certifi kat mladim prijazna občina, naša naloga je, da na tem področju ukrepe še stopnjujemo. Vsekakor pa od teh mladih pričakujemo, da bodo s svojo dejavnostjo v prihodnosti naši občini tudi pomagali na različnih področjih življenja in dela,“ je dejal Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. V zlato knjigo za šolsko leto 2019/2020 so se vpisali štirje učenci OŠ Hajdina: Ria Ana Hotko, Nika Sitar, Tia Pleteršek in Mark Antonij Žumer. Sprejem je bil namenjen tudi učencem, ki so bili uspešni v 9. razredu, to so Monja Lončarič, Anđela Kostić in Laura Jambrović. V zlato knjigo sta se vpisala tudi dva Hajdinčana, ki obiskujeta OŠ Breg, in sicer Blaž Čepe in Danaja Mlakar. Vse jih čaka učenja prosto poletje, nato pa začetek nove poti v srednjih šolah. Foto: ČG Najboljše učence generacije iz OŠ Breg in OŠ Hajdina je sprejel župan Stanislav Glažar. Hajdina  Sprejem najboljših učencev Generator razvoja občine Biti med najboljšimi učenci predstavlja za šolarje in svojce velik uspeh. Na šolarje, ki s svojim znanjem in učenjem pro- movirajo tudi kraj, pa so ponosne tudi občine. Številne, med drugimi tudi Hajdina, zato zanje vsako leto pripravijo slav- nostni sprejem. Prvo vino z zaščitno znamko je prišlo iz Ptujske kleti Andrej Brence se je v drugem delu še posebej osredotočil na Ptujsko klet, ki je bila vse od svojega nastanka leta 1952 eden glavnih vino- gradnikov in vinarjev na Ptujskem oz. nadvse pomembna gospodarska organizacija. Leta 1969 so kot prvi v Sloveniji kupcem ponudili vino z zaščitno znamko slovenskih vin. To je bil sovinjon, ki so ga poimeno- vali Rimljan anno 69, s katerim so tudi počastili 1900. obletnico prve omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Na nek način so z njo želeli po- vrniti zaupanje v pristnost in kakovost štajerskih in drugih slovenskih vin. Po vojni je bilo namreč tako, da so se domača kakovostna vina na veliko izvažala, doma so se pa pila le slabša vina, ki so bila tudi pogosto pomešana z vini drugih območij. Ptujska klet pa ima že od nekdaj tudi zelo pomembno vlogo v turizmu. Za obiskovalce je svoja vrata odprla že leta 1965. Nadvse pomemben je njen prispevek pri ohranjanju vi- nogradniške in vinarske dediščine. Vina Ptujske kleti pa že leta tudi kraljujejo na vinskih sejmih doma in v tujini. Vina Pullus so v zadnjih devetih letih prejela že več kot 300 medalj, s čimer se uvrščajo v sam vrh največkrat odlikovanih blagovnih znamk vina na svetu. Foto: Črtomir Goznik Brencetova monografi ja je nedvomno pomembna strokovna publikacija o zgodovini in razvoju vinogradništva na Ptujskem. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  26. junija 2020 Ljudje in dogodki 11 Učiteljski zbor Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj je za naj dijaka Stroj- ne šole, smeri oblikovalec kovin orodjar, imenoval Alena Osterca iz Moškanjcev, ki je hkrati tudi naj dijak triletnega izobraževalnega programa Šolskega centra Ptuj. Naziva je pridobil zaradi odličnega uspeha v času šolanja, udeležbe na tekmovanjih in nesebične pomoči sošolcem. Naj dijak Elektro in ra- čunalniške šole, smeri mehatronik operater, je postal Dominik Bigec iz Zgornje Pristave.»Pri delu je zelo natančen in marljiv, zmeraj se je držal dogovorjenih rokov in redno opravljal vse šolske in obšolske ob- veznosti. Učiteljski zbor ocenjuje, da močno izstopa in vidi v njem izjemen potencial,« se je glasila ob- razložitev. Žulji in opekline je od kmetijstva niso odvrnili V programu tehnik računalni- štva se je z največ znanja in uspehi na tekmovanjih izkazal Niko Križ- nik iz Slovenje vasi. V smeri strojni tehnik je bil za najboljšega med dijaki prepoznan Gabrijel Škraba z Zgornje Hajdine. Naj dijakinja Biotehniške šole, smeri kmetijsko- -podjetniški tehnik, je postala Lea Žunkovič iz Stoperc. Poleg odlič- nega uspeha je dosegala številna priznanja na najrazličnejših pod- ročjih. Aktivna ni bila le v okviru šolske skupnosti, je tudi nepogreš- ljiva članica v domačih društvih. »S pozitivnim zgledom in zavzetim delom pušča trajen pečat,« se je glasila obrazložitev. Žunkovičeva bo izobraževalno pot nadaljevala v Hočah na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, smer agrar- na ekonomika. In čeprav mnogi pravijo, da mladih kmetijstvo ne zanima, je Žunkovičeva pravo nasprotje temu prepričanju. »Rada sem v naravi, delo na kmetiji me spremlja od zgodnjega otroštva,« je dejala mlada Stoperčanka, ki je marsikateri žulj in sončno opeklino pridobila od ročnega dela na ha- loških bregovih domače ekološke kmetije. Naj dijakinja Ekonomske šole iz programa ekonomski teh- nik in hkrati naj dijakinja štiriletne- ga izobraževalnega programa Šol- skega centra Ptuj je postala Anja Kramberger iz Gradišča pri Cirkula- nah. Krambergerjeva je uspešna in aktivna dijakinja, ki je v štirih letih zastopala šolo na različnih šolskih, državnih in mednarodnih tekmo- vanjih in dosegla dobre rezultate, med drugim je postala državna pr- vakinja v računovodstvu. »Sami moramo prepoznati, kaj nam daje domače okolje« Za naj dijakinjo Gimnazije Ptuj je bila imenovana Urška Kiselak iz Gerečje vasi. Dejavna je bila na naj- različnejših področjih, od kulture, zgodovine in družbeno-angažira- nih projektov do okoljskih projek- tov in naravoslovja. Bila je amba- sadorka evropskega parlamenta in članica Mladinske komisije MO Ptuj ter soavtorica knjige Ptuj po kapljicah. Dosegla je številna pri- znanja, vsa štiri leta odličen uspeh, tudi zunaj šole je bila aktivna pro- stovoljka. Vsi uspehi jo uvrščajo med dijake, na katere ni ponosna le šola, temveč tudi družba, je bilo slišati ob branju obrazložitve. Kiselakova se je tudi v imenu nagrajencev zahvalila učiteljskemu zboru, ravnateljem in poudarila: »Dosežki dijakov so dokaz, da sre- dnje šole na Ptuju predajo ogrom- no znanja na različnih področjih.« Dodala je: »Verjamem, da se bomo radi vračali na Ptuj, saj se občina in okolje trudita za mlade, na nas pa je, da ta trud prepoznamo in ga sprejmemo. Sami moramo prepo- znati, kaj nam domače okolje daje, kaj ponuja, namreč nudi nam veliko možnosti,« je prepričana bodoča študentka arhitekture v Mariboru. Foto: Črtomir Goznik Spominska fotografi ja z županjo mestne občine Ptuj Nuško Gajšek Ptuj  Naj dijaki in dijakinje Šolskega centra in Gimnazije Srednje šole predajo ogromno znanja Na ptujski mestni občini so se minuli teden s podelitvijo nagrad in priznanj poslovili od najboljših dijakov in dijakinj srednješolskega strokovnega, poklicnega in gimnazijskega izobraževanja v šolskem letu 2019/2020. »Naj bo korak na vaši življenjski poti smel in zaupajte vase,« je dijakom na srce položil ravnatelj biotehniške šole Ptuj v odhodu Marjan Horvat. Ptuj  Sprejem za Stojana Kerblerja Fotografu so se poklonili tudi Rotarijci V prvi polovici junija je Rotary Club Ptuj pripravil sprejem Prešernovemu nagrajencu za življenjsko delo, fotografu sve- tovnega formata, Stojanu Kerblerju. Člani društva so Stojanu izročili simbolno darilo in se mu zahvalili za njegov prispevek pri ustvarjanju slovenske fotografi je. Ob tem so izrazili tudi ponos, da je Stojan v vsej dobi članstva v Rotary Clubu izstopal s svojim življenjskim pogledom na svet, ki temelji na spošto- vanju iskrenosti v medčloveških odnosih. Stojan je ob predstavitvi svojih mednarodno najbolj prepoznavnih fotografskih zbirk, ki so ga poistovetile s haloškim človekom, pove- dal, da je v dobi, ko je fotografi ral haloške like ljudi z veselimi, žalostni- mi in bolečimi platmi življenja, bila to zgodba življenja, ne olepšana, resnična in iskrena, takšna, kot je bilo v tistih časih življenje v družbi. Ob predstavitvi je Stojan postregel z malo znanimi podatki o več kot 500 tudi mednarodno nagrajenimi fotografi jami. Svoje zbirke je na ogled predstavil v več kot 52 državah. Se pa spomni, da mu je prva prava fotografi ja uspela leta 1953, leta 1960 pa je že bil povabljen kot razstavljavec. Leta 1964 je pripravil lastno razstavo svojih fotografi j. Ena izmed njemu najdraž- jih fotografi j je »deklica iz Haloz«, ki je izmed 3.500 fotografijami mednarodne- ga natečaja prejela prvo nagrado. Foto: DS Utrinek s sprejema; na fotografi ji sta predsednik Rotary Cluba Ptuj Vladimir Janžekovič in letošnji Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler. Zametki delovanja cirkulan- skega društva gospodinj segajo v leto 1979, ko so se ženske s tistega območja združevale v ak- tiv kmečkih žena, deloval pa je v okviru takratne kmetijske zadru- ge. »Večinoma smo bile članice kooperantke zadruge. Srečevale smo se na tečajih kuhanja in peke, prisluhnile kakšnemu predavanju,« se začetkov združevanja haloških gospodinj spominja danes 81-letna Genovefa Arnečič iz Gradišč, ki je bila pred štirimi desetletji ena od ustanovnih članic aktiva. Druže- nju žensk na podeželju je ostala zvesta v vseh letih. »Povezuje nas predvsem druženje, rade gremo malo od hiše, da odmislimo vsako- dnevne obveznosti, se kaj novega naučimo, podelimo izkušnje …,« pravijo članice Društva gospodinj Cirkulane, ki ga v tem mandatu vodi predsednica Vida Brodnjak. Pridelale buče, iz bučnic stiskali olje »Dela ne zmanjka. Epidemija koronavirusa je sicer naše aktiv- nosti nekoliko omejila, druženja v minulih mesecih ni bilo in ženske smo to kar pogrešale. Poleg pre- davanj, kuharskih in pekovskih te- čajev obdelujemo njivo, na kateri si priskrbimo kar veliko pridelka za naša kulinarična druženja. Letno imamo dva do tri tečaje kuhanja, sodelujemo z osnovno šolo in ob- čino, pripravimo jim sladke in slane dobrote za različne pogostitve, ob občinskem prazniku organiziramo razstavo. Iz bučnic, ki smo jih vzgo- jile na njivi, smo lani iztisnili 13 litrov odličnega bučnega olja. Večinoma smo ga porabile za protokolarna darila,« je poudarila Brodnjakova. Dodala je, da je v društvu 44 čla- nic, dobra tretjina se jih udeležuje vseh aktivnosti, druge prihajajo, kot jim dopušča čas. »Povprečna starost je nad 55 let, zato želimo, da bi pristopile tudi mlajše članice. Znanje in izkušnje bi želele predati mlajši generaciji.« Obdelujejo društveno njivo Članice Društva gospodinj Cir- kulane že kakšnih pet, šest let ob- delujejo njivo. »Sadimo krompir, buče, čebulo, korenje, sezonsko zelenjavo, začimbe in zelišča, pa tudi okrasne rastline. Posajeno imamo vse tako, kot je to bilo na njivi nekoč. Pridnih rok za delo na njivi nam ne zmanjka. Malo se dru- žimo, klepetamo, medtem pa tudi opravimo delo. Kar veliko imamo posajenega krompirja, saj se ukvar- jamo s pripravo krompirjevih jedi, od krompirjevih golažev in juh do svaljkov, kroketov, keksov, pleska- vic, čipsa, solat ... Za letos imamo v načrtu, da bomo izdelovale do- mačo vegeto. Vse potrebno zanjo imamo na njivi posajeno,« pa je pojasnila članica društva Ana Gab- rovec. Cirkulane  O delovanju društva gospodinj Družile so se ob peki gibanic Članice društva gospodinj Cirkulane so se pred nekaj dnevi družile ob peki haloške gibanice. Zbrale so se na posestvu predsednice društva Vide Brodnjak, kjer sta v lično urejeni haloški hiši tudi kuhinja s krušno pečjo in prostor za druženje. FOTO: MZ Druženje cirkulanskih gospodinj pri Brodnjakovih v Slatini, ko je iz krušne peči dišalo po slastni haloški gibanici. Želja: zgibanka o haloški gibanici Predsednica društva gospodinj Cirkulane Vida Brodnjak želi, da bi v mandatu, ko vodi društvo, luč sveta ugledala zgibanka o haloški gibanici. »Haloška je posebna. Nič ni sladkana, pa tudi bolj skromna je s skuto in smetano. Nanjo lahko dodamo še drobnjak in meto.« Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 »Dva popotnika sta me ob sedmih zjutraj lepo pozdravila in povprašala za prevoz. Sem jima uredil marico,« je zapisal eden od domačinov. Ob tem pa do- dal pomenljiv komentar, da je v času, ko sta migranta postopala po Stopercah, deževalo, a da sta bila popotnika lepo oblečena in suha. Že naslednji dan so na ob- močju Stoperc policisti prejeli šti- ri Egipčane. Pred več kot mese- cem dni pa so nad Grdino opa- zili večjo skupino migrantov, okoli 20 naj bi jih bilo, je ocenila županja Darinka Fakin. »Takrat so nas policisti o tem dogodku tudi obvestili, občina pa je nato uredila odvoz stvari, ki so jih pustili v gozdu.« Iz proračuna so za ta namen prispevali okrog 400 evrov. »O novih primerih pa uradno ne vemo nič, razpolaga- mo samo z informacijami, ki jih posamezniki objavljajo na sple- tu,« je dodala županja. Že pred časom je sicer eden od svetnikov vprašal, ali je domnev- no večja prisotnost policije na območju Majšperka povezana s kakšnimi varnostnimi tveganji, a konec maja je bil odgovor Policije jasen, da glede aktivnosti ne od- stopajo od preteklih let in da le izvajajo temeljne naloge. Enak odgovor smo dobili tudi sedaj. Ob tem na Policiji tudi zavračajo predvidevanja domačinov, da so ti posamezniki le del večje skupine in torej poslani kot izvidniki. »Če bi bilo to predvide- vanje utemeljeno, bi migrante poiskali,« je dejal tiskovni pred- stavnik PU Maribor Miran Šadl. Vse glasnejše pa so tudi go- vorice, da migranti Haloz ne raziskujejo po pomoti ter da imajo ob sebi izkušene vodnike oziroma poznavalce te dežele tisočerih gričev. Prevozi neza- konitih migrantov namreč po- stajajo za nekatere pomemben vir zaslužka. Spomnimo samo na lansko zgodbo iz Dolenjske, ki je dobila epilog na sodišču. Državl- jani Pakistana so, kot je poročal Dolenjski list, za prevoz prek Slo- venije plačali od 1.000 do 1,500 evrov na osebo. Kljub hitri intervenciji gasilcev je ogenj uničil celotno stanovanje. Stropi in izolacija so klonili ognju in popadali na tla, ognjeni zublji so v stanovanju uničili domala vse, od stavbnega pohištva (oken in vrat), vseh instalacij (elektrika, vodovod, centralna kurjava) do podov, sten, pohištva … Uničena je streha na hiši, les ostrešja je zoglenel. Dru- žina je ostala tudi brez oblek, ki so bile shranjene v omarah. Še tistih nekaj redkih kosov pohištva in oblačil, ki niso zgoreli in so jih nameravali počistiti ter oprati, je zadimljenih in zaudarja. »Vse je črno, sajasto, zaudarja po dimu,« pripoveduje Jelka Bedrač. Bedračevi so v dneh po požaru stanovanje izpraznili in počistili. Ostale so samo gole stene, nad njimi pa streha, naslonjena na zoglenelo ostrešje. Talne oblo- ge po sobah so iztrgali, stene pa že nekajkrat premazali z apneno emulzijo, da jih razkužijo. V požaru je po nestrokovni oceni nastalo za okoli 40.000 evrov škode. Čeprav sta Jelka in njen partner Mitja Rajšp oba zaposlena, bo mlada petčlanska družina obnovo doma brez pomoči dobrih ljudi težko petek  26. junija 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo večinoma sončno, zlasti v severni Sloveniji bodo popoldne krajevne plohe in ne- vihte. Zapihal bo jugozahodni veter. Najvišje dnevne tempera- ture bodo od 24 do 30 °C. V soboto in nedeljo bo sončno in vroče, v gorskem svetu bodo popoldne posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodnik. Foto: MZ Ogenj je uničil celotno zgornje nadstropje hiše Bedračevih. Majšperk  »Dva popotnika sta me ob sedmih zjutraj lepo pozdravila in povprašala za prevoz« Migrantski turizem v Halozah Nedavno so v Stopercah na avtobusni postaji domačini opazili in zaustavili dva migranta, ki sta na nedo- voljen način prečkala državno mejo. Kot pravijo, ne gre za osamljen primer. Temu pritrjujejo tudi (sicer skopa) policijska poročila. Videm, Dravci  Bedračevi v požaru ostali brez strehe in stanovanja Sanacije sami ne bodo zmogli, prosijo za pomoč Družina Jelke Bedrač iz Dravcev v občini Videm je v požaru, ki je v petek, 12. junija, okoli poldneva izbruhnil v njihovi hiši, dobesedno v trenutku ostala gola in bosa. Požar je najverjetneje zanetila elektrika, gorelo je v zgornjem nadstropju hiše, kjer je imela mlada petčlanska družina urejeno stanovanje. Foto: Mojca Vtič Foto: MZ Jelka Bedrač in Mitja Rajšp v stanovanju, od katerega so ostale samo gole stene. Nad njimi ni niti stropa, ki je klonil pod težo ognja, leseno ostrešje je zoglenelo. Družina se je preselila v spodnje prostore hiše, kjer bivajo pri mami. A streho na hiši bo treba čim prej popraviti, potem vgraditi nova okna in vrata, strope, na novo po- ložiti instalacije in talne obloge, stanovanje popleskati, opremiti … Ker hiša ni bila zavarovana in ker tako težkega bremena sami ne bodo zmogli, so se za pomoč obr- nili na Rdeči križ, preko katerega je stekla akcija zbiranja sredstev in pomoči. »Odprli smo podračun, na katerem zbiramo sredstva. Mi lah- ko prispevamo največ 2.000 evrov, kar bo za sanacijo hiše absolutno premalo. Prav tako bomo poskusili najti mojstre, ki bi pomagali z de- lom, recimo električarji, monterji instalacij, pleskarji … Številka raču- na, na katerem zbiramo sredstva, je 0420 2000 0348 846, sklic: SI00 245114, pripis Pomoč požar druži- na Bedrač,« je pojasnila Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ptuj. zmogla. Zbiranje pomoči poteka preko Rdečega križa, Bedračevi se za donacije že vnaprej najlepše zahvaljujejo. Zbiranje pomoči preko Rdečega križa Bedračevim so na pomoč pri- skočili sovaščani, prijatelji in Jel- kine sodelavke. Pomagali so pri praznjenju in čiščenju stanovanja, pa tudi z materialnimi dobrina- mi, brez katerih je ostala družina. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  26. junija 2020 Kultura 13 Stefan Hertmans: Tujka Tokrat v našem bralnem kotičku gostimo svetovno priznanega belgijskega (fl amskega) pisatelja Stefana Hertmansa z njegovim romanom Tujka. Pravzaprav bi nam naslov romana povedal več, če bi se preva- jalka bolj držala originalnega naslova:De bekeerlinge – Spreobrnjenka (angleški prevod naslova romana: The Convert). Zelo poseben roman, v katerem se prepletata dve zgodbi: pripoved o usodi dekleta iz ugledne krščan- ske družine Vigdis Adelaïs iz 11. sto- letja ter avtorjevo popotovanje po krajih, ki so zaznamovali in usodno vplivali na Adelaïsino usodo, v so- dobnem času. Roman je nastal na osnovi resničnega dogajanja, ki ga je pisatelj seveda po svoje preobli- koval, vendar se je držal nekaterih dokumentov, ki so mu bili v pomoč pri nastajanju srednjeveške zgod- be in njenem razvoju. Na kratko orišimo vsebino: v Franciji 11. stoletja se Vigdis Ade- laïs, mlado dekle iz premožne krščanske družine v Rouenu (to mesto leži na severu Francije, severozahodno od Pariza, blizu Rokavskega preliva in kar blizu Belgije) zaljubi v sina judovskega rabina Davida Todrosa, doma iz mesta Narbonne povsem na francoskem jugu, že blizu španske meje. (Vas je že zamikalo, da malce poguglate in poiščete te kraje na zemljevidu? Kako vas šele bo, ko boste spremljali Adelaïsino po- tovanje!) Ljubezen med katoličanko in judom je bila v tistem času nekaj nepredstavljivega, pa se je vendar zgodila. Seveda je moralo dekle sprejeti židovsko vero, se spreobrniti, ker pa bi bila v svojem domačem krščanskem okolju obtožena brezbožništva, za kar se je takrat šlo na grmado, sta se z Davidom podala na nevarno poto- vanje k njegovim staršem. A sta tam užila le kratek čas sreče, saj ju vitezi, ki jih za ubežnikoma pošljejo njeni starši, najdejo, zato ju je Davidov oče poslal na vzhod Francije, v oddaljeno vasico Moni- eux v Provansi (blizu Italije), kjer je imel židovskega prijatelja, ki bi lahko mlademu zakonskemu paru nudil varnost. Kakšna zmota! 11. stoletje je tudi čas začetka protijudovske nastrojenosti Evrope in čas, ko se začenjajo vojni pohodi križarjev v Sveto deželo. In pot križarjev v Jeruzalem je vodila ravno skozi Provanso. Križarske tol- pe je takratni papež Urban II. poslal v Jeruzalem kot vojake svoje svete vojne. Da, sveta vojna ni muslimanski 'izum', pač pa krščan- ski iz leta 1095, ko je papež pozval: »Jezusov grob je treba iztrgati iz muslimanskega sveta in ga spet postaviti v središče krščanskega sveta. Obstaja samo ena možnost: ponovno je treba osvojiti Jeru- zalem.« (Str. 156.) »Ker je Urban privržencem obljubil popolni od- pustek za njihove številne grehe, če bodo premagali Kristusovega sovražnika, je množica ponorela. /.../ Obet odpustka je načeloma pomenil to, da ta, ki že ima na vesti kakšen umor, lahko ubeži več- nemu peklu, če med križarskim pohodom ubije še koga – sovraž- nika prave vere. Dobesedne vsebine nagovora ne poznamo, toda v povzetku nagovora je več prič zabeležilo Urbanove besede, da jim s premagovanjem gospodovih sovragov ni treba čakati do Je- ruzalem. Pri tem je seveda meril na jude; s tem je bil antisemitizem številnih pridigarjev /.../ posvečen in odobren.« (Str. 157.) Križarji so ubili tudi Adelaïsinega moža, njuna otroka pa ugrabili in odvedli s seboj. Adelaïs se vsa obupana odpravi proti Jeruzalemu, da bi naš- la svoja izgubljena otroka ... Pisatelj se tudi sam odpravi po teh njenih poteh – od Rouena prek Narbonne in Monieuxa do dežel Bližnjega vzhoda, ker so namreč zgodovinarji po naključju našli neke dokumente, ki so namigovali na pot, ki so je krščansko dekle iz Rouena opravilo v iskanju svojih otrok na Jutrovem, kar je bila osnova za pisateljevo literarno delo. Še veliko lepih besed bi lahko zapisal o tej Tujki, a naj vam spre- govori roman sam. (Mimogrede: ime Adelaïs so v slovenskem prevodu zapisali kot Adelais. Je tako težko zapisati ‚ï‘ namesto ‚i‘? Pa tistih nekaj deset manjkajočih vejic bi lektorica tudi morala opaziti ...) Njihovo odprtje bodo pospremi- li koncerti, performansi, pogovori z umetniki, vodeni ogledi, delavni- ce za otroke in odrasle. Osrednja tema letošnjega festivala, ki so ga naslovili Brez tišine (No more silen- ce), pa je zvočna umetnost. „Koncepta in izbora umetnikov zaradi koronakrize nismo spremi- njali. Tako izbor ostaja močno med- naroden. Verjetno bomo eden prvih mednarodnih dogodkov na podro- čju vizualne umetnosti v Evropi. Umetniki letos prihajajo iz Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, ZDA, Kuvajta, Singapurja, Italije in Slove- nije. To nam sicer povzroča nemalo logističnih težav, a smo prepričani, da bi bila sprememba programa slaba in nepravilna izbira, saj želimo ostati eden najpomembnejših tovr- stnih dogodkov v Sloveniji in širši regiji ter ohraniti dobre reference, ki smo jih z velikim trudom prido- bili v sedemnajstih letih delovanja. Obiskovalce letošnjega festivala Art Stays čakajo štirje dnevi polni Ptuj  18. festival Art Stays Eden prvih mednarodnih dogodkov na področju vizualne umetnosti Letošnji festival sodobne umetnosti Art Stays, 18. po vrsti, bo potekal med 16. in 19. julijem. V tem času bodo odprli razstave na več kot desetih prizoriščih: Galerija mesta Ptuj, dominikanski samostan, Miheličeva galerija, ptujski grad, Galerija Magistrat, Tovarna umetnosti, Galerija FO.VI, ptujska tržnica, Slovenski trg in še nekaterih drugih. Foto: Črtomir Goznik Med 16. in 19. julijem bodo odprli razstave na več kot desetih prizoriščih. Ptuj  V Murkovi bo ponovno živahno Dobrodelni dogodek Po koroni – krona V prvih poletnih dneh bo ponovno živahno tudi v Murkovi ulici. Murkovci, ki so že doslej vabili z družabnimi dogodki, pogovori v The Legend Pubu v zimskem času in poleti na terasi oz. večernimi revijami, bodo 27. junija izvedli dobrodelni dogodek Po koroni – krona. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki, ki jih bodo zbirali med dogodkom, želijo plačati nekaj položnic družinam, ki so se zaradi koronakrize znašle v stiski. Slovenija  Podelili zlate piščali Dan D prejeli dve nagradi Na podelitvi šestih slovenskih glasbenih nagrad zlata piš- čal, ki je potekala preko spleta, so dve nagradi prejeli Dan D – za album leta za Knjigo pohval in pritožb in za izvajalca leta. Skladba leta 2019 je postala Ker tu je vse tako lepo skupine Koala Voice, novinec leta so Joker Out, za življenj- sko delo so nagradili Marka Breclja. Medse so povabili ljudi, ki so bili tudi v času koronakrize na svojih delovnih mestih v zdravstvu, tr- govini, javnih službah in policiji. Gostje bodo: prim., viš. pred., dr. Teodor Pevec, dr. med., Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Polona Širovnik, trgovina Živila Ptuj, Rajko Zupanič, Javne službe Ptuj, in mag. Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Ptuj. Obiskovalci dobrodelnega dogod- ka bodo tako lahko več izvedeli o njihovem delu, tudi o tistem, ki ga običajno ne vidimo, je pa nadvse pomembno, da lahko družba kot celota uspešno funkcioniramo. Hkrati pa bo ta sobotni dogodek potrkal tudi na srca vseh, ki se ga bodo udeležili, da so med nami ljudje, ki potrebujejo pomoč. Z Društvo Zlata piščal je skozi pregled pestre domače glasbe- ne bere leta 2019 nominirance in nagrajence v petih kategorijah razglasilo ob sodelovanju strokov- ne akademije. Kot so zapisali, po Foto: Črtomir Goznik V Murkovi ulici bodo gostili dobrodelni dogodek Po koroni – krona. umetnosti in zvoka. Vsak dan bodo potekale likovne in zvočne delavni- ce za najmlajše v sodelovanju s Ci- dom. Hkrati bo potekala tudi pole- tna akademija Art Stays za odrasle, kjer bodo svoje znanje predajali go- stujoči umetniki. Ob večernih bodo na Slovenskem trgu in v dvorani dominikanskega samostana pote- kali zvočni performansi. Na ptujski tržnici želimo izpeljati kino projek- cije. Vsak dan bomo odprli dve ali tri mednarodne razstave. Čez dan bodo potekali vodeni ogledi raz- stav in druge aktivnosti,“ je vsebino in dogajanje letošnjega festivala Art Stays povzel njegov umetniški vod- ja Jernej Forbici. Pričakujejo, da bodo tudi letošnji dogodki povezali številne ljubitelje sodobne umetnosti iz Slovenije in tujine, da bo Ptuj doživel umetni- ško in siceršnjo eksplozijo. zbranimi prostovoljnimi prispevki naj bi jim stisko vsaj malo omilili. Koronakriza je namreč njihovo sti- sko še povečala. Društvo Ars Vitae bo tisto, ki bo poskrbelo, da bo po- moč prišla na pravi naslov. Že po tradiciji bodo gostje v dar dobili tudi intarzije, ki jih je izdelal mojster intarzije Vojo Veličković. V spomin na sodelovanje na tem dobrodelnem dogodku bo vsak dobil črtno intarzijo in svoj portret v intarziji. Druženje in pogovor v Murkovi bo zadnjo junijsko soboto pospre- mil tudi bogat kulturni program, ki ga bodo sestavili: Vrtec Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuja, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Mladika Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj, Gimnazija Ptuj, Šolski center Ptuj in ženski pevski zbor Lilith. Dobrodelni dogodek Po koroni – krona pripravljajo: The Legend Pub&Vojo Veličković v sodelovanju z društvoma Ars Vitae in Cet Plat- forma ter bistrojem Lük. šestih letih glasbene nagrade zla- ta piščal ostajajo edinstven odsev domače glasbene ustvarjalnosti v preteklem letu. Letos so priprave na podelitev začeli že globoko v času epidemije, zato je tokratna podelitev zlatih piščali potekala v spletnem okolju. »Prav vsem ustvarjalcem gredo poklon in če- stitke, da so kreativni in ustvarjalni v težkih časih za glasbeno industri- jo, v časih, ko so na pohodu strah, nestrpnost, negotovost, jeza in razdvojenost, pogojeni s pande- mično situacijo in aktualno neod- govorno politiko. Četudi se zdi, da količina posnete domače glasbe in nje uporabe na radijskih postajah iz leta v leto upada, pa je nedvo- umno, da raste kakovost izdelkov, da so koncerti domačih glasbeni- kov zaželeni in dobro obiskani,« so ob podelitvi zapisali v društvu Zlata piščal. Zlate piščali ostajajo po šestih letih edine nagrade s področja ur- bane glasbene scene, s čimer je zapolnjena vrzel, ki bi jo drugače občutil glasbeni ceh. »Upajmo, da bo postkoronski čas hitro minil in postavil stvari na svoje mesto, da bodo odri in avditoriji spet polni glasbe in obiskovalcev.« Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 holu sicer res prinese sprostitev in odklop od težav. Postopoma pa pride do začaranega kroga, iz ka- terega oseba več ne zmore, zato je pomembno, da prepoznavamo najpogostejše znake, ki nakazu- jejo na tveganje za pojav. Eden izmed znakov je nenehno iskanje priložnosti za pitje, posameznik petek  26. junija 2020Zdravstveni globus14 Zasvojitveno vedenje pa je pogosto nadomestek oziroma obramba, ki posamezniku pomaga blažiti stisko, ki se lahko pojavlja, ko smo soočeni s spremembami. S spremembami se seveda soočamo vse življenje, ko se tudi naučimo, kako se z njimi spopadati. So pa spremembe v starosti še posebej tvegane za pojav prekomernega poseganja po alkoholu, še pose- bej, če je bilo prekomerno pose- ganje že prej prisotno. Pogosto se namreč v starosti pojavi tudi osamljenost zaradi zmanjšane mo- bilnosti, spremeni se krog ljudi, ki nas obdajajo, lahko pride tudi do sprememb v zdravstvenem stanju. Tveganje za pojav zasvojenosti z alkoholom pa še dodatno poveča vsesplošna dostopnost, družbena sprejetost, vključenost v vsa pra- znovanja in običaje. Na začetku poseganje po alko- Foto: Arhiv Doma upokojencev Iz doma upokojencev Ptuj Pasti osamljenosti Starost prinese s seboj spoprijemanje z novimi nalogami in spremembami na različnih področjih. Vse spremembe pa prinesejo tudi izzive, kako se nanje prilagoditi in hkrati tveganje za pojav zasvojenosti. začne piti tudi na skrivaj, posto- poma potrebuje vedno več za isti učinek. Oseba lahko pije že navse- zgodaj, da se pomiri. Postopoma se nato izgubi nadzor nad količino popitega, zanemarjati se začnejo vse aktivnosti, oseba razmišlja še samo o tem, kje dobiti alkohol in pitje se nadaljuje kljub negativnim posledicam. Pogosto je prisotno zanikanje opitosti, celo jeza, če mu Kako poteka zdravljenje Ob diagnozi aortne anevrizme je nadaljnje ukrepanje odvisno od njenega premera. Glavni namen zdravljenja je preprečitev raztrga- nja anevrizme. Ob majhnih anevri- zmah, s premerom manj kot 4 cm, zadostujeta opazovanje in konzer- vativno zdravljenje. Priporočen je ultrazvočni pregled vsako leto, na podlagi katerega se odločamo o prihodnjih ukrepih. Poleg spre- mljanja je pomembno tudi preven- tivno delovanje; predvsem prene- hanje kajenja in dobro uravnavanje krvnega tlaka. V tem stadiju bolez- ni operacija še ni priporočena, saj je tveganje pri operaciji sami večje od tveganja zapletov zaradi anevri- zme. Srednje velike anevrizme, s pre- merom manj kot 4,5 cm, so nevar- nejše. Priporočena sta ultrazvočno spremljanje na pol leta in seveda preventivno delovanje. Upraviče- nost operacije je v takih primerih večja, vendar še vedno vprašljiva. Pri odločitvi upoštevamo tudi hit- rost večanja anevrizme. Pri veli- kih anevrizmah trebušne aorte, z notranjim premerom večjim od 5 cm, je tveganje raztrganja znatno večje. Poleg premera to tveganje po- večujejo tudi: ženski spol, krvni tlak, stopnja kronične obstruk- tivne pljučne bolezni, družinska obremenjenost in hitrost poveče- vanja anevrizme. V teh primerih je kirurško zdravljenje upravičeno, vendar pri odločitvi zanj upošte- vamo tudi: tveganost operacije pri določenem bolniku (povpreč- na smrtnost pri operaciji znaša 5 %), pričakovano življenjsko dobo posameznika in bolnikove želje. Obstajata dva načina zdravljenja. Klasična in najbolj preizkušena metoda je kirurška (endoanevri- zmorafi ja); prizadeti del aorte se začasno izključi iz krvnega obtoka, vzdolžno prereže, v notranjost pa se vstavi cevasto oblikovano sinte- tično protezo. Ta prevzame vlogo aortne stene. Klasična metoda je velika operacija, ki zahteva odprtje prsne ali trebušne votline z dol- gotrajnim okrevanjem. Novejša metoda z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je mnogo manj invazivna. Gre za znotrajžil- no (endovaskularno) zdravljenje, pri katerem skozi majhno zarezo na skupni stegenski ali črevnični arteriji preko žile dostopamo do mesta anevrizme aorte. Na priza- deto mesto vstavimo znotrajžilno opornico (stent graft) tako, da se na obeh koncih prilega zdravemu delu žile. Pomembni prednosti tega načina zdravljenja sta krajši čas bolnišničnega zdravljenja in hi- trejše okrevanje po posegu. Priča- kovati je, da bo smrtnost pri znot- rajžilnem zdravljenju značilno nižja kot ob kirurških posegih, vendar prepričljivih dokazov za to še ni. Glavni zaplet je puščanje opornice, ki se pojavi v 10–20 % primerov in zahteva ponovno operacijo. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Anevrizma aorte – 2. del Foto: Združenje zdravnikov Gabez je skoraj pozabljen ple- vel, ki je nekoč veljal za visoko ce- njeno rastlino, ki so jo v ljudskem zdravilstvu pogosto uporabljali. Tudi danes je poznan po številnih zdravilnih učinkih. Z njim si lahko pomagamo pri modricah, ranah, opeklinah, zmečkaninah, zvinih in zlomih. Gabez je odlično naravno gnojilo, saj krepi in bogati vrtne rastline z minerali in pospešuje njihovo rast. Blagodejni učinki Pripravke iz gabeza uporab- ljamo zgolj zunanje. V zdravil- stvu je uporabna le korenina, ki jo nabiramo takrat, ko je gabez v razcvetu. V gabezu najdemo alantoin, ki pospešuje celjenje ran, spodbuja regeneracijo celic ter se odlično obnese pri zvinih, modricah, opeklinah in hujših ranah. Uporabljamo ga tudi pri zmečkaninah in zlomih, saj naj bi bil odličen za preprečevanje in zmanjševanje videza brazgotin. Znano je, da gabez deluje protiv- netno in deloma protibolečinsko, zaradi česar se pogosto upo- rablja pri revmatskih obolenjih, vnetjih veziva, kosti in pokostni- ce ter pri bolečinah v mišicah in sklepih, ki so posledica starosti, preobremenitve ali športnih na- porov. Zdravilci ga svetujejo pri krčnih žilah, hemoroidih in manj- ših oteklinah. Gabez pa ni upora- ben zgolj v zdravilstvu, temveč je nepogrešljiva sestavina tudi v kozmetiki. Zaradi čreslovin, za katere je znano, da delujejo pro- timikrobno in adstringentno, kar pomeni, da so njegovi pripravki primerni za čiščenje aknaste in mozoljaste kože. Dobro se obne- se pri razdraženi in občutljivi koži, znani pa so dobri rezultati pri bla- ženju luskavice. Gabezov macerat Pripravimo ga iz korenine, ki jo očistimo in narežemo na ko- lobarčke ter sušimo teden dni. V kozarec položimo 50 gramov korenin in prelijemo s 400 grami olivnega olja. Kozarec zavijemo v aluminijasto folijo in pustimo stati šest tednov. Macerat nato prece- dimo skozi gazo, rastlinski mate- rial dobro stisnemo. Shranimo ga v temno steklenico in hranimo na hladnem. Ima protivnetno delo- vanje, kožo pomirja, blaži boleči- ne v mišicah in sklepih. Učinkovit je pri razdraženi in vneti koži. Foto: Dreamstime/M24 Gabez in gabezovo mazilo Tedenski mikroskop Nadležen plevel, ki lajša številne bolečine Gabez velja za neželen plevel, ki ga na njivah običajno zatirajo s herbicidi. A ne pozabimo, da je zdravilna rastlina, ki je nepogrešljiva tako v kozmetiki kot tudi v ekološkem kmetij- stvu in permakulturi. Recepti za pripravo gabezovih mazil Za pripravo osnovnega mazila potrebujete 80 gramov gabezovega macerata, 10 gramov karitejevega masla, 10 gramov čebeljega voska in en gram vitamina E. Tako pripravljeno mazilo lahko uporabljate zunanje za različne namene zdravljenja. Če želite mazilo za regeneracijo poškodovane in vnete kože, dodajte mazilu mešanico največ 20 kapljic eteričnih olj sivke, smilja in nemške kamilice. Za mazilo za zvine dodajte mešanici 20 kapljic eteričnih olj smilja, rožmarina, poprove mete in širokolistne sivke. Zoper brazgotine pa dodajte prav tako največ 20 kapljic mešanice olj smilja, prave sivke, pelargonije in neroli. kdo očita, da preveč pije ali pa miš- ljenje, da ni tako hudo. Prisotnih je veliko več prepirov, vse se vrti okrog tega, kje bo dobil pijačo. Z nadaljevanjem pitja se prekinejo odnosi, posameznik ostane sam, stanje se slabša tudi do te mere, da ni več sposoben samostojnega funkcioniranja. Postopoma začne tudi okolica zaznavati in obsojati prekomerno poseganje po alko- holu, odnose začne narekovati al- kohol, želje in potrebe bližnjih niso več pomembne, odnosi se lahko prekinejo, kar še poveča osamlje- nost. Če zaznavamo omenjene zna- ke, je pomembno poiskati pomoč in iskreno spregovoriti o tem. Tre- ba se je zaposliti z aktivnostmi, ki nas veselijo, kar nam pomaga premagati stisko osamljenosti in spopadanje s spremembami. Ni- koli ni prepozno, da se naučimo kaj novega, da se podamo v ročna dela, v naravo, da počnemo stvari, ki nas veselijo oziroma se lotimo tistega, kar smo vedno želeli, pa nekako nikoli ni bilo ne možnosti oziroma časa. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  26. junija 2020 Za kratek čas 15 Celodnevno delo z računalnikom je za številne nujno, ker pa oči niso ustvar- jene za bolščanje v računalniški zaklon po več ur na dan, so hitro utrujene. Če veliko časa preživite pred računalnikom, zavestno opazujte, ali vas oči po določe- nem času začnejo srbeti, ali se pojavi pe- koč občutek, ali vid postane meglen in ali zaznavate drugačne barve. Da bodo oči manj obremenjene, zaslon nastavite tako, da bo sredina približno 20 cm pod vodoravno linijo pogleda. Svetloba luči v prostoru ne sme biti premočna. Vsakih trideset minut si vzemite pol minute odmora in glejte po prostoru predmete, ki so od vas oddaljeni vsaj nekaj metrov. ORANIČ, Mitja - naš nekdanji nordijski kombinatorec, olimpijec leta 2010 in 2014, RUTAR, Simon - naš zgodovinar in geograf, REZUS - azijska opica z rdečo zadnjico iz rodu makakov V tem tednu boste živahni, uspešni in dejavni. Sonce vas bo toplo grelo od zunaj in od znotraj, saj boste nekomu pomagali, da se bo sprostil in razrešil svojo težavo. Pri tem boste uživali in se napolnili z notranjo energijo. Izzvani boste, da dokažete svojo veljavo. Pri tem morate samo paziti, da bo vse potekalo brez nepotrebnih trenj in razdiralnih strasti. Od sobote naprej boste pogumnejši. Petek bo stresen dan, v nedeljo pa boste dosegli pozitiven dogovor. V tem tednu bo na vas »vplivala« luna. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Izvedeli boste zelo zanimive in »sončne« zgodbice. Tudi sami boste nenavadno zgovorni in čisto malce »nori« Nič hudega, tudi to je del sproščujoče terapije, ki jo potrebujemo. V tem tednu boste dali prednost vzgoji, odgovornosti in starševstvu. Pri igrah na srečo ne tvegajte preveč, ker boste v teh dneh ves čas nekoliko bolj nemirni in napeti. Priporočamo previdnost. Teden, v katerem boste pod stresom, saj se boste morali prilagajati drugim, kar pa vam ne leži ravno najbolje. Zelo pametno bi bilo, da si izdelate strategijo in natančen urnik, da boste lažje z vsem na tekočem. Konec tedna bo bolj romantičen. Če se vam je porodila zamisel, jo le uresničite, saj boste na delovnem področju dobili voljne pomočnike, ki jih boste navduševali s svojim pogumom. Višek energije, ki jo boste občutili v tem tednu, izkoristite za fi zično delo in šport. Poslovni dogovori, povezani z obeti za boljši zaslužek, promocijo ali koristno poslovno partnerstvo, bodo obtičali na mrtvi točki. Za to bo na žalost ali na veselje kriva višja sila, zato si ne očitajte, ampak si ob koncu tedna privoščite sproščujoče počitnice. Srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Soboto izkoristite za nakupe, saj se tam najbolj sprostite. Razgiban teden, čeprav bi rajši imeli mir. Pozorni bodite na zdravstvene težave, predvsem želodec, stegna in kolke. Poslovno najbolj uspešne poteze boste imeli v petek, kar se pa osebne sreče tiče, boste najbolj blesteli v sredo, ko boste dosegli, kar si želite. Srečen in ustvarjalen teden. Komunikacija bo zaživela, čakajo vas številni prijetni pogovori, obujanje spominov, načrtovanje svetle prihodnosti … Posebno zabavno se boste imeli v soboto, naklonjena pa vam bo tudi sreda. Imeli boste občutek, da vam nevidna sila vliva po nevidnih kanalih moč, pogum in vitalnost. Živahni boste iz dneva v dan bolj, zabavali se boste predvsem v soboto in nedeljo, včasih tudi na tuj račun. Odličen teden za energično delo, doseganje novih ciljev in tudi za pridobivanje telesne kondicije. Malo več pozornosti namenite v torek predvsem poslovnim zadevam, ker boste bolj občutljivi. Zelo dober dan za vas pa bo nedelja. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 19. junija Petek, 26. junij 09:00 Ptujsko jezero, Zajtrk na Dravi, posvet o turizmu v post-covid dobi 19:00 Ptujska Gora – trg, Vinski večer z Vini Gross, vljudno vabljeni na vinski večer z Vini Gross, ki bo prvič potekal na prostem na idiličnem trgu Ptujske Gore Sobota, 27. junij 10:00 Ptuj, Murkova ulica in The Legend pub, dobrodelna prireditev Po koroni korona, druženja in kultura, zbiranje fi nančnih sredstev v pomoč dvema ptujskima družinama z odkupom intarzij Voja Veličkoviča 15:00 Slovenja vas, Hajdoše, Ribiško tekmovanje za naziv ribiškega carja 18:00 Žetale, kulturni center, odprtje razstave udeležencev Ex tempora Žetale 2020 Ponedeljek, 29. junij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., poletne počitnice, delavnica Portret po Picassovsko, za otroke nad 5 let 18:00 Gerečja vas, igrišče, poletna šola nogometa Mestni kino Ptuj Petek, 26. junij: 17:00 Pripovedke iz živalskega sveta; 19:00 Direktno z liffa 2019: Lara; 21:00 Kralj Staten Islanda. Sobota, 27. junij: 17:00 Pripovedke iz živalskega sveta; 19:00 Direktno z liffa 2019: Lara; 21:00 Kralj Staten Islanda. Nedelja, 28. junij: 17:00 Pripovedke iz živalskega sveta; 18:00 Kralj Staten Islanda; 20:00 Direktno z liffa 2019: Lara. Prireditvenik Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  26. junija 2020Poslovna in druga sporočila16 • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik (do 26. 8. 2020 ). Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 Nogometaši v 1. ligi bodo konec tedna odigrali tekme 30. kroga, največ pozornosti ljubiteljev no- gometa pa bo nedvomno deležna tekma med Olimpijo in Mariborom. V Stožicah ne bo šlo samo za pre- stiž, ampak za izjemno pomembne točke v boju za naslov prvaka. Razmik med vodilnima kluboma na lestvici 1. lige je pred derbijem namreč zgolj ena točka (56-55)! Ob samem dvoboju na igrišču bo zanimivo spremljati tudi taktični boj hrvaških trenerjev: Sergeja Ja- kirovića na klopi Maribora in Dina Skenderja na klopi Olimpije. Lah- ko izkušenejši Jakirović s kakšnim presenečenjem nagne tehtnico na stran Štajercev? Zanimivo pa bo tudi v Kidriče- vem, kjer se bosta merila prva zas- ledovalca vodilnega dvojca, četrti Aluminij (48) in tretje Celje (52). Tek- mo bodo lahko v omejenem številu v živo spremljali tudi gledalci! „Vsi v klubu smo že komaj čakali na to, da se na stadion vrnejo tudi gledal- ci, saj to za akterje tekme pomeni dodatno motivacijo. Veliko lepše je igrati pred publiko, zato upam, da se bodo zbrali v čim večjem številu. Na vsak način se jim bomo želeli od- kupiti s čim boljšo predstavo,“ je o tem povedal Jure Matjašič. Zadnja zmaga v Kranju je igral- cem pomenila resnično veliko. „Poznale so se nekatere menjave v ekipi, zdelo pa se je tudi, da so bili igralci Triglava nekoliko iztroše- ni po prejšnji tekmi z Mariborom. Skozi celotno tekmo smo bili boljši na igrišču, v obrambi nismo puš- čali veliko prostora tekmecem, na drugi strani pa je napad v mrežo pospravil domala vse, kar je bilo potrebno. Doseganje zadetkov je ključno za samozavest, ki je bila že močno načeta,“ je o tekmi s Tri- glavom (1:4) dejal vezist Aluminija. Trojni strelec na tekmi v Kranju je bil 27-letni Ante Živković, ki je bil izbran za igralca kroga v 1. SNL. Naslednji tekmeci šumarjev so Celjani. „Z njimi imamo v tej sezoni zelo previdne tekme. Gre za mlado in kakovostno ekipo, ki je v nekate- rih rečeh precej podobna naši. Gre za pomemben dvoboj, eden ključ- nih v tem delu sezone, saj se lahko z zmago povsem enakovredno vk- ljučimo v boj za vrh,“ je o sobotni tekmi dejal Matjašič. Zanimivo je, da Kidričani v tej sezoni Celjanom v treh tekmah še niso zabili zadetka! „To je zgolj sta- tistika, saj je vsaka tekma zgodba zase. Stremeli bomo k temu, da bi prikazali kar najboljšo tekmo in se tako zadržali na zmagovitih tirni- cah,“ je zaključil Matjašič. Jože Mohorič čutno izboljšal svoj prejšnji osebni rekord (745 cm), hkrati pa je izbolj- šal tudi klubski rekord, ki ga je s 757 cm dolgo časa držal Davorin Sluga. Po tekmovanju je Viher dejal: »Na to tekmo v Maribor sem prišel zelo dobro pripravljen s pozitivno energijo. Ta steza mi zelo uga- ja, saj je zelo prožna in te pogoje sem maksimalno izkoristil. Prav tako sem pred to tekmo podaljšal zalet za dva koraka, kar je sicer pomenilo, da sem se del tekme še malo lovil in delal prestope, nato pa mi je uspel ta odlični skok. Pri rekordnem skoku sem takoj začu- til, da je bilo nekaj drugače. Že pri odrivu sem imel lahkoten občutek in tudi v zaključku skoka sem čutil, da sem letel daleč. Ko sem slišal rezultat, je sledilo veliko veselje.« Viher je v Mariboru sicer zasedel 2. mesto, saj ga je s skokom 787 cm premagal Hrvat Marko Čeko. Solidno tudi mladi Ptujska atletika je bila na mitin- gu v Mariboru dobro zastopana, mladi atleti so se izkazali s svojimi nastopi. V metu kladiva je zmagal Jurček Korpič Lesjak (58,27 m). Drugo mesto je v metu diska za- sedla Zala Cunk (35,44 m), tretja pa je bila v teku na 100 metrov z ovirami Maja Bedrač (14,52 s). Maja je solidno nastopila tudi v teku na 100 metrov, kjer so se štoparice po njenem sprintu usta- vile pri času 12,58 sekunde. Mlada Gaja Elena Stanovnik je s časom 27,99 sekunde dosegla osebni re- kord na 200 metrov. V Mariboru sta tekla še dva nadarjena mlada sprinterja AK Ptuj, in sicer Jan Ču- rin Prapotnik na 100 metrov (11,19 s) in Alen Smiljan na 200 metrov (23,30 s). David Breznik Sončno torkovo popoldne je kar vleklo k ogledu Mednarodne- ga atletskega mitinga Maribor 2020 in 7. memoriala Iztoka Cigla- riča v teku na 1500 metrov, tako da se je na Atletskem stadionu Poljane zbralo lepo število ljubi- teljev atletike. Na tradicionalnem tekmovanju se je zbrala večina najboljših slovenskih atletov in tudi nekaj posameznikov iz tujine, ki so prikazali vso lepoto kraljice športa in so dosegli nekaj vrhun- skih rezultatov. Izstopajoč rezultat je uspel čla- nu Atletskega kluba Ptuj Kristjanu Čehu v metu diska. 21-letnik iz Pod- vincev je izboljšal svoj šele nekaj dni star rekord, ki je prej znašal 66,29 metra. Nova rekordna znam- ka je sedaj 68,75 metra! »Meni se je zdel popoln met in sem ponosen na dosežen rezultat,« je dejal mladi orjak. A gremo lepo po vrsti do rekor- da, ki ga je ob strani metališča ma- riborskega stadiona spremljalo kar nekaj ptujskih ljubiteljev atletike. Vsi so se zbrali okrog atletovega trenerja Gorazda Rajherja, ki je po vsakem metu dajal nasvete in je bil po doseženih rezultatih vidno zadovoljen. Njegov varovanec je namreč po uvodnem prestopu že v drugi seriji disk vrgel do novega državnega rekorda – 67,71 metra. V tretjem metu je disk ponovno letel daleč, a sile so našega »ve- likega moža« potisnile iz kroga, tako da je naredil prestop. Sledil je vrhunec tekme, saj je Kristjan dvokilogramsko orodje vrgel kar 68,75 metra! S tem je znova popra- vil lasten rekord in je že v samem krogu, še preden so sodniki izme- rili dolžino meta, kazal vidne znake zadovoljstva. Takoj po metu jih je s širokim nasmehom na ustih delil z njegovimi navijači. Pri tem metu se je videlo, da je popolnoma neobre- menjen, kar je po prestopu v peti seriji še enkrat pokazal v šesti seriji v zadnjem metu, ki je bil ponovno izvenserijski, saj je disk pristal pri znamki 68,63 metra. Po impozantni seriji in novem državnem rekordu je Čeh dejal: »Ta rezultat je kazalnik, da dobro tre- niram in vidno napredujem. Pri re- kordnih metih sem takoj po izmetu čutil, da bo šlo daleč in tudi videl sem, kako disk leti daleč. Nisem pričakoval, tako dolgega meta, s katerim sem zelo zadovoljen.« Po končanem tekmovanju sta Kristjan in njegov trener Gorazd Rajher prejemala številne iskrene čestitke za vrhunski rezultat. Raj- her je ob tem dejal: »Za Kristjana je to resnično vrhunski rezultat, tudi sam sem presenečen nad re- kordom ter nad njegovo celotno serijo metov. Na tej tekmi so bili pogoji vrhunski, znal jih je izkori- stiti v svoj prid in disk je letel zares zelo daleč.« Vrednost rezultata Krisa se zrcali skozi podatek, da gre za tretji najboljši letošnji rezultat na svetu: 1. Daniel Stahl (Švedska) – 70,25 metra 2. Dacres Fedrick (Jamajka) – 69,67 metra 3. Kristjan Čeh (Slovenija) – 68,75 metra 4. Lukas Weisshaidinger (Avstri- ja) – 68,63 metra 5. Simon Pettersson (Švedska) – 67,10 metra. Vsi ti podatki kažejo, da je Kri- stjan Čeh dosegel nekaj resnič- no izjemnega, ta rezultat pa je v sproščeni družbi v Mariboru tudi primerno proslavil. Na uspeh se je tudi nazdravilo, ob tem pa je pred- sednik Atletskega kluba Ptuj Aldo Ino Ilešič dejal, da je zelo ponosen na celoten klub in da je zelo vesel novega odličnega rezultata Kristja- na Čeha. Klubski rekord Vihra Pred glavno tribuno Atletske- ga stadiona Poljane je potekalo tekmovanje v skoku v daljavo. V tej disciplini je ptujsko atletiko zastopal Žan Viher, ki se je v zad- njem obdobju s svojim trenerjem Alešem Bezjakom zelo intenzivno pripravljal na tekmo v Mariboru. Mladi atlet je v peti seriji pristal pri rezultati 763 cm, s čimer je ob- Nogomet Italijanski vlagatelji še naprej vlečejo obljubljene poteze Stran 18 Judo Ptujčani na prvem tekmovanju po koronavirusu Stran 19 Čeh povečal prednost Kristjan Čeh (AK Ptuj) je po drugi tekmi slovenske atletske lige povečal prednost pred tekmeci. Z novim državnim rekordom in vi- soko vrednostjo dosežka po mednarodnih tablicah ima na lestvici 23 točk, drugi je Luka Janežič (Kladivar, 15), tretja pa sta Nick Kočevar (sprint) in Blaž Zupančič (suvanje krogle, oba Mass), ki jih imata 12. Pri dekletih je prva Neja Filipič (troskok, Mass), druga pa Lia Apos- tolovski (skok v višino, Mass). Naslednja tekma bo 4. in 5. julija v Ljubljani. Rokomet Stara rivala bosta odslej sodelovala Stran 18 Rokomet »Zaradi nerazumevanja gremo v nižjo ligo« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Izboljšan 44 let star evropski rekord za mlajše člane Še bolj impozanten pa je podatek, da je ptujski atlet popravil kar 44 let star evrop- ski rekord za mlajše člane do 23. leta starosti v metu diska, ki ga je z rezultatom 68,60 metra držal Nemec Wolfgang Schmidt vse od leta 1976! Dosežek, vreden olimpijskega zlata Izjemno zanimiv je tudi po- datek, da bi z dosežkom 68,75 metra Čeh zmagal na zadnjih dveh olimpijskih igrah: v Lon- donu 2012 je Nemec Robert Harting zlato medaljo osvojil z rezultatom 68,37 m, v Riu de Janeiru 2016 pa njegov ro- jak Christoph Harting z dosež- kom 68,27 metra. Atletika  Mednarodni miting Maribor 2020 Mogočen met Kristjana Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) je v Mariboru postavil nov izjemen državni rekord, prejšnjo rekordno znamko je izboljšal za skoraj 2,5 metra! 1. SNL, 30. krog: Aluminij – Celje, v soboto, 27. 6., ob 20.00 v Kidričevem. Medsebojne tekme v sezoni: 3. krog: Celje – Aluminij 0:0; 12. krog: Aluminij – Celje 0:0; 21. krog: Celje – Aluminij 2:0; Lotrič 2. Nogomet  NK Aluminij Proti Celjanom že ob prisotnosti gledalcev Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Aluminija v treh dosedanjih medsebojnih tekmah v tej sezoni še ni uspelo premagati vratarjev Celja Metoda Jurharja in Matjaža Rozmana. Jim bo uspelo v četrto? Štajerski TEDNIK petek, 26 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 Najbolj odmevna športna novica z ormoškega konca je zagotovo podpis pogodbe o sodelovanju med rokometnima kluboma Jeruzalem Ormož in Velika Nedelja. Stara rivala sta v degustacijski dvorani ormoške kleti Puklavec Family Wines podpisala 10-letno pogodbo. Podpisnika pogodbe sta bila predsednika Martin Hebar (Jeruzalem) in Primož Kumer (Velika Nedelja). „V začetku želim povedati, da bosta oba kluba obstala. Sode- lovanje zajema vse selekcije, od mini rokometa do članov, z istimi fi nančnimi sredstvi pa želimo do- seči boljši učinek. Delo z mladimi bo skupno, saj bodo trenerji iz Or- moža in Velike Nedelje sodelovali. Igralce, ki v Ormožu v prvi ekipi ne bodo dobili minutaže, bomo preu- smerili k Veliki Nedelji. Ne dvomim, da bosta dvorani na Hardeku in pri Veliki Nedelji polni. Doseči želi- mo boljše delo, boljšo kakovost in da bomo na koncu vsi ponosni na šport, s katerim se ukvarjamo,“ je v uvodu povedal Martin Hebar. Veseli dolgoročnega sodelova- nja so tudi pri Veliki Nedelji. „Po večletnih pogovorih smo se do- govorili o združitvi oz. o dolgoroč- nem sodelovanju med kluboma, in kot je že predsednik Ormoža po- vedal, ne bo več tistega rivalstva, ampak bomo s skupnim rivalstvom močnejši in konkurenčnejši na rokometnem zemljevidu Sloveni- je. K Veliki Nedelji se znova vrača članski rokomet, kjer se bodo ka- lili naši igralci in predvsem mladi igralci Ormoža, ki še ne bodo do- bili priložnosti zaigrati v 1. A-ligi. Verjamem, da bodo v drugi ekipi zrasli številni igralci, ki bodo kasne- je brez težav zakorakali na elitna rokometna igrišča po državi in po- nosno predstavljali občino Ormož v Sloveniji. Veseli smo, da smo priš- li do tega trenutka, tudi s pomočjo župana, za kar se mu seveda zah- valjujemo. Z naše strani se bomo potrudili, da bodo vse stvari pri prav vseh selekcijah potekale, kot je treba,“ je še dodal predsednik rokometnega kluba Velika Nedelja Primož Kumer. Pomembno vlogo pri združitvi je odigral tudi župan občine Ormož. „Moram povedati, da je danes prav poseben dan za oba kluba in občino Ormož, eno najbolj roko- metnih občin v državi. Pogovori v smeri sodelovanja so potekali že nekaj časa, veseli pa me, da je v tem letu prišlo do epiloga in zdru- žitve. Zagotovo bomo v naslednjih letih priča uspehom obeh ekip v članski konkurenci. Imeti takšno bazo otrok, kot ju imata oba kluba, je pravi zaklad in vem, da se bodo tukaj vzgojili odlični rokometaši, ki bodo kasneje v članski konkurenci dosegali odlične rezultate. V ime- nu občine Ormož izrekam zahvalo obema kluboma, predsednikoma in drugim delavcem v klubu za pomembno odločitev. Že sedaj se veselimo skupnih uspehov,“ je še zaključil Danijel Vrbnjak. V naslednji številki bomo razkrili več o igralskem kadru in trenerju ter pomočniku trenerja. Sezona v 1. A-ligi, kjer nastopa Jeruzalem Ormož, se bo začela 5. septembra, drugoligaška karavana se bo zače- la šele 10. oktobra, začetek pa bo udaren: z lokalnim derbijem med ptujsko Dravo in Veliko Nedeljo. Uroš Krstič V ponedeljek začetek priprav na novo sezono Nogometaši Drave se bodo pod vodstvom trenerja Vik- torja Trenevskega prvič zbrali v ponedeljek ob 18. uri, ko se bodo uradno začele priprave na sezono 2020/21. V prvi seriji podpisov pogodb za novo sezono v 2. ligi so italijanski vlagatelji v NK Drava sklenili sodelovanje s šesterico igralcev, to so bili Anej Milič, Matic Marcius, Sven Dodlek, Petar Turković, Fran Šlamberger in David Živič. Tudi v naslednjem sklopu se je znašlo nekaj izjemno zanimivih imen … K članom še dva domača mladinca Prva sta sodelovanje z Dravo sklenila člana mladinske ekipe Niko Drevenšek in Jaša Bojnec (oba letnika 2001). Oba sta bila ključna člana mladinske ekipe (Drevenšek je bil njen kapetan), ki je suvereno slavila v 2. ligi in si zagotovila nap- redovanje v elitni mladinski razred slovenskega nogometa. Oba sta letos nastopila na 15 tekmah svo- je ekipe (od 16) ter dosegla po en zadetek. „Predsednik je obljubil, da bodo domači nogometaši iz lastne no- gometne šole dobili priložnost v članski ekipi, zanj to pomeni ključno stvar za prihodnost. Zato so bila prva navodila usmerjena v izpeljavo teh podpisov,“ je pojasnil Sead Zilić, ki je skupaj s športnim direktorjem Gennarom Chiettijem sodeloval v pogovorih z igralci. Pri modrih odslej brata Rogina Naslednja razveseljiva vest za ptujske ljubitelje nogometa je pri- hod bratov Rogina, Antona in Si- mona. 24-letni Anton je v mlajših selekcijah nastopal za Dravo, nato pa pri prehodu v kadetsko ekipo prestopil k Aluminiju. V šumi je ostal devet let, s tem da je v dru- gi polovici lanske sezone 2018/19 kot posojen nogometaš Aluminija že igral na Ptuju. Na začetku letoš- njega leta se je dokončno razšel s šumarji in prestopil k Fužinarju, a je zaradi pandemije koronavirusa za Korošce odigral le eno samo tekmo. „V prvi vrsti sem zelo vesel vrnit- ve na Ptuj. Trener Viktor Trenevski mi je zelo podrobno predstavil načrte z moštvom in mojo vlogo v njem, kar me je močno pritegnilo. Nato smo se tudi o vseh ostalih po- drobnostih zelo hitro dogovorili. Posledično sem že prilagodil ter- min dopusta in bom v ponedeljek že na uvodnem treningu,“ je dejal nogometaš, ki je v članski konku- renci na najvišji ravni odigral več kot 40 tekem. Z njim prihaja na Ptuj tudi njegov mlajši brat Simon (letnik 2001), do- sedanji kapetan mladinske ekipe Aluminija. Tudi Simon je osnovno nogometno šolo opravil pri Dravi, pri 14. letih pa je prestopil k sose- dom iz Kidričevega. Po petih letih se sedaj vrača v matični klub … Del štaba odslej tudi Arsič in Trop Novosti pa niso samo pri igral- cih, ampak tudi v trenerskem štabu. Tako sta del strokovnega štaba NK Drava postala Jure Arsič in Mitja Trop, prvi kot pomočnik petek  26. junija 2020Šport18 Rokomet  RK Jeruzalem Ormož, RK Velika Nedelja Stara rivala bosta odslej sodelovala Nogomet  NK Drava Ptuj Italijanski vlagatelji še naprej vlečejo obljubljene poteze Utrinek s podpisa pogodbe o sodelovanju med rokometnima kluboma Jeruzalem Ormož in Velika Nedelja Foto: Črtomir Goznik Jure Arsič se s trenerske klopi Markovcev podaja naproti veliko večjemu izzivu. Rokometni klub Drava je eden izmed najbolj prepoznavnih ptujskih športnih kolektivov z dolgoletno tradicijo. Ljubitelji rokometa se z veseljem spominjajo nastopov tudi v najmočnejšem slovenskem klub- skem tekmovanju, kjer so se med drugim kalili Renato Vogrinec, Aleš Belšak, Matjaž Pisar, Alan Potočnjak … V zadnjih letih je klub nastopal v 1. B državni ligi, tako je bilo tudi v letošnji sezoni 2019/20, ki je bila prekinjena zaradi pandemije ko- ronavirusa. Drava Ptuj je po odigranih 18. krogih zasedala 7. mesto v 13-članski ligi – v „zlati sredini“. Obstanek iz tekmovalnega vidika nikoli ni bil vprašljiv, razmere s koronavirusom pa so situacijo močno obrnile na glavo. „Glede na nastalo situacijo resno razmišljamo o delni razpustitvi članske ekipe,“ je že pred časom za naš časopis dejal predsednik RK Drava Ptuj Aleš Belšak in pojasnil svoje razmišljanje: „V nastali situa- ciji so se nekateri naši sponzorji znašli v takšnem položaju, da morajo v prvi vrsti razmišljati o lastnem poslovanju, šele nato o vlaganjih v šport. Seveda jih razumemo, zato se bomo na upravnem odboru klu- ba odločali o nadaljnjih korakih. Računamo na podporo lokalne ob- lasti, konec koncev pri tem v prvi vrsti sploh ne gre za člansko ekipo, ampak za številne mlade, s katerimi delamo v našem klubu.“ Apel ni naletel na posluh in razumevanje, sredstva, namenjena športu, so se z rebalansom proračuna MO Ptuj celo občutno zmanj- šala. „Za naslednjo sezono se nismo prijavili za tekmovanje v 1. B-li- gi, kjer bi imeli glede na dosežene rezultate pravici nastopati, ampak smo se zaradi nerazumevanja lokalnih športnih funkcionarjev in lokal- ne oblasti odločili za prijavo v nižji rang tekmovanja – v 2. ligo. To je dokončna odločitev, več pa bomo sporočili v naslednjem tednu,“ je dejal Aleš Belšak. JM Rokomet  RK Drava Ptuj »Zaradi nerazumevanja lokalne oblasti in športnih funkcionarjev gremo v nižjo ligo« glavnega trenerja Viktorja Tre- nevskega, drugi kot trener vratar- jev. Oba sta v času igralske kariere nosila modri dres Drave, nazadnje pa je bil Arsič trener Markovcev v Superligi MNZ Ptuj, Trop pa je bil še pred dobrim letom trener vra- tarjev pri Aluminiju. „Sem ambiciozen trener, v krat- kem naj bi prejel tudi licenco PRO, zato me je zanimanje Drave za moje usluge seveda takoj pritegnilo. S trenerjem Viktorjem Trenevskim sva imela dolge in poglobljene po- govore, v katerih mi je natančno predstavil vlogo, ki bi jo naj imel pri pripravi ekipe, tudi o tem, na katerih področjih bi naj imel neko- liko več svobode. Zelo dobro sva se ujela, zdi se, da imava podobne po- glede na razvoj Drave v naslednjem obdobju,“ je v uvodu povedal Jure Arsič, ki je bil z modrimi tudi v sezo- ni 2002/03, ko so se dravaši uvrstili v 1. ligo. Takrat še kot igralec, se- daj se vrača v drugačni vlogi: „Še posebej me je pritegnilo to, da bo zraven precejšnje število domačih mladeničev iz lastne nogometne šole ter igralcev, ki so nekoč igrali za Dravo. To je najboljša osnova za stabilnost in dolgoročen razvoj kluba, v tem segmentu lahko tudi največ ponudim. Vključevanje mla- dincev v ekipo je tudi zagotovilo, da bomo te mlade zadržali na Ptu- ju, s čimer je imela Drava v zadnjem obdobju kar precej težav.“ Sodelovanje z NK Markovci se tako zaključuje. „Razšli smo se ko- rektno, seveda so razumeli mojo željo po tem, da sprejmem izziv v 2. ligi. Moja obljuba je bila, da jim pomagam pri prestopnem roku in sestavi ekipe za naslednjo sezono, kar sem tudi izpolnil. Prepričan sem, da bodo imeli tudi v naslednji sezoni v Markovcih konkurenčno ekipo,“ je zaključil Arsič. Po neu- radnih informacijah naj bi trener Markovcev postal Nastja Čeh. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Anton Rogina je v lanski sezoni že igral v dresu Drave, takrat še kot posojeni nogome- taš Aluminija, od petka je polnopravni član ptujskih modrih. Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 Kolesarstvo  Dobri temelji za nadaljevanje sezone Že teden pred članskim državnim prvenstvom, ki je zaradi nastopa najboljših slovenskih kolesarjev, na čelu s Primožem Rogličem, Tadejem Pogačarjem in Matejem Mohoričem, pritegnilo veliko pozornost, so za- čeli tekmovati tudi mlajši kolesarji. Nastopili so na Veliki nagradi Tadeja Pogačarja v Komendi, med njimi so bili tudi mladi člani KK Perutnina Ptuj. „V času karantene smo opravili veliko treninga preko video konferenc, odkar je dovoljeno izvajanje skupnih treningov, pa smo jih opravili po Ha- lozah in Ptujskem ter Dravskem polju. Zaradi vsega so fantje že na prvi uradni preizkušnji pokazali odlično pripravljenost,“ je dejal trener v KK PP Matej Marin. Pri mlajših mladincih se je ob pomoči klubskih kolegov na stopničke povzpel Jure Majnik, osvojil je 3. mesto. Ekipni uspeh je s 6. mestom do- polnil Primož Kirbiš, 15. Lovro Valenko, 24. Jan Tisaj in 28. Žiga Kelner. Pri starejših mladincih je 14. mesto osvojil Andrej Majnik in 16. Vid Jero- mel. Žan Gorjanc, Miha Muršec in Matic Marčič so morali zaradi posledic padca odstopiti. Spolzke ceste so pač terjale davek ... Po petih krogih v vodstvu Karel Žajdela Ptujski šahisti so kmalu po sprostitvi ukrepov zaradi koronavirusa nadaljevali ciklus pospešenih turnirjev za najboljšega v tej disciplini za leto 2020. Po odigranih petih krogih je vodstvo prevzel Karel Žajdela z 52 točkami. Od skupaj planiranih enajstih mesečnih turnirjev so pred omejitvijo od- igrali tri, po katerih je vodil Darko Dominko pred Danilom Polajžerjem in Davidom Murkom. Na četrtem je med 13 sodelujočimi zmagal Andraž Šuta, na petem, na katerem se jih je zbralo 14, pa Karel Žajdela, ki je tako prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Sicer je na dosedanjih petih turnir- jih sodelovalo 24 različnih posameznikov, točke pa jih je osvojilo 20. Naslednji turnir je v programu 4. septembra, če se šahisti ne bodo odlo- čili, da kakšnega odigrajo tudi med poletnimi počitnicami. Rezultati 4. turnirja: 1. Andraž Šuta 20 točk, 2. David Murko 16, 3. Bran- ko Orešek 13 … Rezultati 5. turnirja: 1. Karel Žajdela 20 točk, 2. Andraž Šuta 16, 3. Leon Selišek 13 … Uvrstitve po petih turnirjih: 1. Karel Žajdela 52 točk (4 nastopi), 2. Bran- ko Orešek 42 (5), 3. Martin Majcenovič 39 (5), 4. Leon Selišek 39 (5), 5. David Murko 36 (2), 6. Andraž Šuta 36 (2), 7. Darko Dominko 32 (2), 8. Janko Bohak 24 (3) … Silva Razlag V soboto je Športno društvo Pobrežje v sklopu 25-letnice obstoja društva pripravilo malonogometni turnir. Na njem se je zbralo 12 kako- vostnih ekip (KMN Majolka, NK Leskovec, Omejenci team, ŠD Pobrežje mladina, NK Videm, ŠD Pobrežje veterani, D.D. team, ŠD Selan, ŠD As, ŠD Pobrežje člani, Bar Videm in Bar Hentek Tržec), ki so se odzvala vabi- lu Športne zveze Videm, ki je s tem turnirjem organiziralo tudi občinsko prvenstvo. Najprej so bile ekipe v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine s po tremi ekipami, v polfi nale pa se uvrstila zgolj zmagovalna ekipa skupine. Polfi nalna para sta bila Bar Hentek Tržec – ŠD Pobrežje veterani in KMN Majolka – ŠD Selan. Zaradi obilnega dežja so tekmo za 3. mesto odločili zgolj kazenski streli, kjer so bili igralci KNN Majolka uspešnejši od ŠD Pob- režje veterani. V velikem fi nalu je ekipa Bar Hentek Tržec s 4:4 premagala ekipo ŠD Selan in tako osvojila naslov občinskega prvaka. Po končanem tekmovalnem delu, ki si ga je skozi dan ogledalo lepo število gledalcev, sta pokale najboljšim podelila predsednik ŠD Pobrež- je Davorin Mlakar in predsednik Športne zveze Videm Brane Kolednik. Slednji je v imenu zveze ŠD Pobrežje ob 25-letnici delovanja simbolično podaril nogometno žogo. David Breznik Športna družina Emeršič – Tržec 3:5 (1:2) Strelci za družino Emeršič: Timi Petek, Jože Emeršič in Luka Turk. Strelci za Tržec: David Kozel 2, Jure Kovačič, Marko Pečnik in Jernej Pa- uman. DRUŽINA EMERŠIČ: Darjan E., Ivan E., Jan Belšak, Borut E., Timi E., Alen E., Denis Merc, Timi Petek, Vid Hrga, Franci E., Marjan E., Niko E., Jan E., Mirko E., Jože E., Bojan E. in Luka Turk. Trener: Alojz Emeršič. TRŽEC: U. Krušič, Ž. Krušič, Hliš, M. Pečnik, Lajnšček, Malek, Lesjak, Pauman, N. Kovačič, Bedrač, Fider- šek, Kozel, J. Kovačič in Levstik. Trener: Marjan Šibila. Na starem igrišču v Tržcu sta se tradicionalno sešli ekipi Trž- ca in Športne družine Emeršič. Šestnajsto srečanje zapovrstjo je prineslo zanimivo tekmo, saj je v obeh ekipah nastopalo veliko po- sameznikov z veliko mero nogo- metnega znanja. Rdeči in beli so na igrišču pokazali nekaj lepih potez, prav tako pa so gledalci videli ne- kaj lepih zadetkov – več jih je pri- stalo v mreži »Hentekov«. Tekmo, ki ima za večino igralcev poseben čar, je tokrat sodil Iztok Milošič. Po tekmi je sledil obvezen »tretji polčas« in medsebojno druženje, ki je potekalo v obujanju starih spominov in pripravljanju načrtov za naslednje srečanje – prihodnje leto. David Breznik Nogomet  1. SNL RAZPORED 30. KROGA, V PETEK OB 20.00: Rudar Velenje – Tri- glav Kranj; V SOBOTO OB 18.00: CB24 Tabor Sežana – Bravo; OB 20.00: Aluminij – Celje; V NEDELJO OB 18.00: Mura – Domžale; OB 20.45: Olimpija – Maribor. Mali nogomet  Turnir na Selih Športno društvo Selan organizira že 12. malonogometni nočni turnir, ki bo potekal na asfaltnem igrišču na Selih (občina Videm). Izveden bo v soboto, 27. junija, z začetkom ob 18. uri. Tekme se bodo igrale po pravilih FIFA (4+1). Prijavnina za ekipo znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba. Ta bo izveden v petek, 26. 6., ob 18.00 na igrišču na Selih. Organizatorji sprejemajo prijave do žreba na GSM 051 210 534 ali na žrebu samem. Karting  Prva dirka za DP V nedeljo, 28. 6., bo v organizaciji AMD Ptuj v Centru kartinga in motošporta v Slovenji vasi med 9. in 16. uri potekala prva letošnja dirka za državno prvenstvo. JM Športni napovednik petek  26. junija 2020 Šport, šport mladih, rekreacija 19 Športne novičke Šahovski kotiček Mali nogomet  Turnir v Pobrežju Jubilej in turnir v Pobrežju Nogomet  Revialna tekma Tržec tokrat ugnal športno družino Emeršič Jure Majnik je na VN Tadeja Pogačarja osvojil 3. mesto. Andi Karameta in Aljaž Ajdič (oba JK Drava Ptuj) Foto: BD Ranca Ptuj Skupinska fotografi ja z jadralne regate na Ptujskem morju Družina Emeršič (beli) in Tržec (rdeči) so se v Tržcu med sabo pomerili na že 16. srečanju. Zmagovalna ekipa občinskega turnirja - Bar Hentek Tržec „Ponosen in zadovoljen sem z nastopi vseh naših kolesarjev, zato lah- ko z optimizmom pričakujemo naslednje tekme. 28. 6. jih že čaka državno prvenstvo v vožnji na čas, kjer bodo morali premagati vzpon na Pokljuko, cilj bo na biatlonski progi, tako da fante čaka zahtevna preizkušnja,“ je zaključil Marin. Judo  Ptujčani na prvem tekmovanju v Mariboru Judo zveza Slovenije in Judo klub Branik sta v Mariboru v soboto prip- ravila prvo domače tekmovanje v judu po končani epidemiji koronavi- rusa. V športni dvorani Lukna so se merili člani/članice, kadeti/kadetinje in mlajši kadeti/kadetinje. Tekmovanja za slovenski pokal, imenovanega Baumgartnov pas, so se udeležili tudi nekateri člani JK Drava Ptuj in JK Juršinci. Med Ptujčani je bil Andi Karameta z dvema zmagama prvi med kadeti do 18 let v kategoriji do 81 kg, v U-16 pa sta zmagali še Lana Strelec (–36 kg) in Ana Vidovič (–40 kg). Tretja sta bila Aljaž Ajdič in Taja Potočnik, četrti pa Aljaž Jančič. O sami tekmi in programu tekmovanj za to sezono je strokovni vod- ja in trener JK Drava Ptuj Vlado Čuš dejal: „Čeprav na prvo pokoronsko tekmovanje niso prišli vsi najboljši tekmovalci in tekmovalke, smo lahko kljub temu videli veliko odličnih borb, Dosežki ptujskih judoistov kažejo, da so v času prisilnega tekmovalnega počitka dobro trenirali in so telesno pripravljeni na naporno tekmovalno sezono v drugi polovici leta. Vsa od- padla tekmovanja, vključno z državnimi prvenstvi, so namreč preložena na jesen.« Na tekmovanju v Mariboru je Tadeja Simonič (JK Juršinci) v U-16 v kate- goriji do 63 kg dosegla zmago in poraz ter zasedla 2. mesto. Jadranje  Regata ob dnevu državnosti 2020 Odprto praznično jadralno tekmovanje Tretje leto zapored je Brodarsko društvo Ranca Ptuj na Ptujskem jeze- ru v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije organiziralo jadralno regato ob dnevu državnosti 2020. Izvedena je bila v soboto, v nedeljo je jadralce ustavilo brezvetrje. V sobotnem spremenljivem vetru, ki je pihal od 7 do 15 km/h, je 13 tek- movalcev na 11 jadrnicah opravilo z dvema navigacijskima plovoma in pa- lico. Nastopali so zvečine domači jadralci, tekmovali pa so na jadrnicah različnih tipov, kot so Laser 4.7, Laser Stanard, Flying Sailor, Optimist, Evropa in Laser 430. Glede na velikost jadrnice, predvsem pa na velikost njenih jader, so določili časovni pribitek glede na osnovno velikost jader razreda Optimist. Najbolje je šlo Jaki Solini Petroviču, saj je z jadrnico tipa Laser 4.7 zaslu- ženo dobil vse tri plove. Na drugem mestu se je izkazal Matej Petrovič, ki je tekmoval z jadrnico tipa Laser Standard, tretja pa sta bila Ivan Lah in Vid Lah z jadrnico Flying Sailor. Ob omenjenih so tekmovali še Matic Brb- re, Tine Flac, Sašo Brbre, Jelko Veldin, Filip Šalamun, Tomi Drevenšek, Metka Sabath, Jan Bor Sabath in Ivo Kancler. Želja Brodarskega društva Ranca Ptuj je, da bi se to tekmovanje v pri- hodnosti še razširilo. UR, DB Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  26. junija 2020Otroci pojejo20 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 6. sezona – polfinale, 1. del Več kot 60 mladih pevcev v igri za veliki finale Naši mladi pevski upi so v preteklem tednu v studiu Radia Ptuj posneli svoje pesmi, s katerimi se potegujejo za 20 oz. 26 mest v velikem finalu, ki bo 19. septembra na Ptuju. Koronavirus je nekoliko spremenil potek letošnje se- zone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi. Veliko že prijavljenih mladih pevcev iz šol in občin celjskega in mariborskega območja, Zasavja in tudi Prlekije bo tako na svoj nastop moralo počakati do letošnje jeseni. Spreme- nila se je tudi izbira finalistov. Mladih pevskih talentov to ni zmotilo, tudi v studijskih nastopih so se izjemno izkazali. Projekt, ki ga družba Radio-Te- dnik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami, je tudi v novi sezoni pokazal, da je Slovenija dežela izjemnih pevskih talentov. Dvajset fi nalistov bo izbrala komisija, o šestih srečnežih, ki bodo prav tako zapeli na velikem odru, pa bodo odločala SMS-sporočila. Vsak dan od 29. junija do 16. julija bo med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj posebna oddaja, v kateri se bodo predstavili vsi, ki so se uvrstili v polfi nale 6. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Poslušalci Radia Ptuj bodo v tej uri programa lahko uživali ob petju štirih polfi nalistov, ki jim bodo lahko oddali svoj glas s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane pri predstvaitvi otrok. Urednik Radia Ptuj Domen Hren bo vsako jutro na Radiu Ptuj podrobneje predstavil potek glasovanja, ki se bo začelo takoj po odpeti četrti pesmi in bo trajalo vse do polnoči tistega dne. Nastopajoče bodo dnevno s krajšimi odlomki iz njihovih pesmi predstavili tudi na Facebook strani Radia Ptuj, že od 29. junija pa si bo mogoče vseh 57 nastopov letošnjega polfi nala ogledati na YouTub kanalu Radia Ptuj. Letošnje fi naliste bomo predstavili 21. julija na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku, tako da bodo na fi nalni oder 19. septembra stopili vrhunsko pripravljeni. Finale šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo še en vrhunski večer slovenske pesmi in glasbe. Ponedeljek, 29. 6. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Eva Šnut, 5. razred OŠ Destrnik, pesem Nori ples SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Eva Čeh, 7. razred OŠ Destrnik, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 3 na 4246 Ela Štumberger, 4. razred OŠ Trnovska vas, pesem Vsak je sam SMS: POJEM 2 na 4246 Ana Golob, 7. razred OŠ Trnovska vas, pesem Moja pesem SMS: POJEM 4 na 4246 Torek, 30. 6. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Evelin Kolednik, 5. razred OŠ Videm, pesem Povej mi zakaj SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Pia Krajnc, 6. razred OŠ Videm, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 3 na 4246 Kaja Kokol Zebec, 4. razred OŠ Markovci, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 2 na 4246 Ana Vugrinec, 7. razred OŠ Markovci, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 4 na 4246 Sreda, 1. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Maša Frešer, 5. razred OŠ Fram, pesem Nasmeh življenja SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Zoja Štern, 6. razred OŠ Fram, pesem Vse kar rečeš mi SMS: POJEM 3 na 4246 Klea Ostojič in Zoja Ozmec, 4. razred OŠ Duplek, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 2 na 4246 Amaja Krašna, 7. razred OŠ Duplek, pesem 2010 SMS: POJEM 4 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020 COLOR CMYK stran 21 Petek, 3. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. petek  26. junija 2020 Otroci pojejo 21 Ema Gabrovec, 5. razred OŠ Mladika, pesem Nisi sam SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Lana Levanič, 6. razred OŠ Ljudski vrt, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 3 na 4246 Hana Štumperger, 4. razred OŠ Ljudski vrt, pesem Božični čas SMS: POJEM 2 na 4246 Klara Tikvič, 6. razred OŠ Grajena, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 4 na 4246 Četrtek, 2. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Nika Borko in Isabel Lah, 3. razred OŠ Cerkvenjak, pesem Dobro jutro življenje SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Taja Pučko, 7. razred OŠ Cerkvenjak, pesem Spet SMS: POJEM 3 na 4246 Aneja Zorman, 5. razred OŠ Vitomarci, pesem Nasmeh življenja SMS: POJEM 2 na 4246 Katja Čuš, 6. razred OŠ Mladika, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 4 na 4246 Ponedeljek, 6. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Manuela Kvar, 5. razred OŠ Grajena, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Emma Sartor, 7. razred OŠ Olge Meglič, pesem Najino nebo SMS: POJEM 3 na 4246 Nuša Arnuš, 4. razred OŠ Olge Meglič, pesem Tja SMS: POJEM 2 na 4246 Lana Kostanjevec, 6. razred OŠ Breg, pesem Nisi sam SMS: POJEM 4 na 4246 Torek, 7. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Vita Stanovnik, 4. razred OŠ Breg, pesem Lahko noč Piran SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Žiga Florjančič (klavir) in Zala Kereži, 6. razred OŠ Rače, pesem Za vedno SMS: POJEM 3 na 4246 Zala Kores in Klara Štiglic, 5. razred OŠ Rače, pesem Nisi sam SMS: POJEM 2 na 4246 Hana Kušar, 8. razred OŠ Zreče, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 4 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  26. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 27. in 28. junij 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Janezu Puhu izumitelju kolesa. ob obletnici rojstva v spomin fi lm – Izumitelj Janez Puh; Janez Puh iz Sakušaka je ime, ki je zapisano v zgodovino Slovencev za vse večne čase; Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric, je prvi rektor Univerze Maribor; Reka Mura, ponos Prekmurcev, je reka otočkov, prodišč, številnih rokavov in mrtvic; Črna reka je avtorski fi lm Nevenke Čurin; Košnja s kosami na star način na haloških strminah pri Benotu Vidoviču v Repiščah je ohranjanje tradicije in druženje ljudi na deželi; Haložan Franc Laporšek, izdelo- valec trstenk in ljudski godec, že dolgo ni več med nami. Živa pa je njegova glasba in njegove trstenke,večne sopotnice tega klenega moža; Prediren glas čuka skrivnostno vznemirja vraže- verne ljudi, vedno manj ga slišimo, naša skrb je ohranitev čuka v naših gozdovih; Ples račk na naših vodah v ritmu valčka Na lepi modri Donavi; 19. 6. 2020 mineva deveto leto odkar nas je zapustil legendarni glasbenik pevec Brendi, Brendiju v spomin šopek največjih uspešnic. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. N O V I R E P O R T E R M A G A Z I N IZGANJALEC HUDIČA PRI EKSORCISTU INTERVJU LUKA BASI POČITNIŠKE VILE LUKSUZ ZA VAVČERJE ESTNIKBRANKO C ZGODOVINSKI ROMAN SONCE PETOVIONE NAJBOLJ VROČE KNJIGE POLETJA 2020 PRIMORSKE VASI V PREKMURJU LJUBEZENSKA ZGODBA MLAJŠI SO OKUSNEJŠI KAJ POČNE DANES? BOJAN TRAVEN, TELEVIZIJEC TV-SERIJE OBNORELE SLOVENCE KARTUZIJA PLETERJE SAMOTARJI POD GORJANCI junij 2020 – letnik X 3,90 EUR 24.6. O D S R E D E P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Skrbimo za vašo varnost: vhodi- Parkiranje pred vhodi trgovin Izberi svoj stil poletja. Zagotavljamo vam varnejšo in boljšo izkušnjo nakupovanja, kot kjerkoli drugje. stop-shop.com Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  26. junija 2020 Oglasi in objave 23 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. SPOMIN 24. junija je minilo eno leto, odkar smo se poslovili od dragega moža, brata, strica in svaka Janeza Ilijevca S POBREŽJA 101 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo nanj in mu prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN 26. junija mineva enajst let, odkar nas je zapustil dragi Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Slovo nam bridko seka rane, solze nam zalivajo oči, nam rajni kličejo iz jame, ne jokajte, molite zame. ZAHVALA 11. junija 2020 se je v 78. letu starosti pos- lovila od nas draga mama, tašča, babica in prababica Fefka Lovrenko IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 39 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli besede sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste jo cenili, spoštovali in se z lepo mislijo pos- lovili od nje. Njeni najdražji Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala. Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča ... Marija Muršič IZ MOŠKANJCEV 101 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovašča- nom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za besede slovesa, sosedi za molitev, pevcem ter pogrebnemu pod- jetju Mir in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Aleš Čuš Čas mineva, a spomin nate ostaja v naših srcih. Za vsak poklon ob njegovem preranem grobu in prižgano svečko prisrčna hvala. Tvoji najdražji Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti! Spomin pa je kot pesem, ki v srcih odzvanja, in je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, in je ljubezen, ki v srcih prebiva. Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN NAŠIM NAJDRAŽJIM 17. aprila je minilo 20 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil Franc Sauer IZ UL. 5. PREKOMORSKE 18 NA PTUJU 3. novembra bo minilo 26 let, odkar ni več med nami Marija Terbuc IZ KICARJA 79 25. junija pa mineva 34 let, odkar je odšel od nas Mihael Terbuc IZ KICARJA 79 Hvala vsem, ki jih z lepo mislijo ohranjate v srcih, postojite ob njihovem zadnjem domu, jim poklonite droben cvet ali prižgete svečko. Vsi vaši najdražji, ki vas neizmerno pogrešamo So ljudje, ki živijo v naših srcih vsak dan. Tudi ko jih več ni ... V 75. letu je zaspal Konrad Solina RIMSKA PLOŠČAD 18, PTUJ Pogreb bo v ponedeljek, 29. 6. 2020, ob 12. uri na novem ptuj- skem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Valerija z družino FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - lepo vzdrževano hišo na Ptuju- -Vičava, letnik gradnje 1976/renovirana 2013, 201,2 m2, zemljišča 863 m2. Cena: 150.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. PRODAM enoosno Tehnostrojevo priko- lico. Cena 2.950,00 € in belo domače vino po 1,50 €. Inf. na tel. 031 503 142. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. NEPREMIČNINE KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM dve telički simentalki, stari 3 in 4 mesece. Tel. 070 250 441. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. POTREBUJEM osebo za dolgotrajno po- moč za vsa dela v hiši in izven. Ne pa za gospodinjstvo. Tel. 041 725 759. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si Štajerski tednik - www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 26. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  26. junija 2020Tednikov mozaik24 Vseslovensko prangerjado, ki jo ohranjajo v mestih, krajih in trgih, kjer so se sramotilni stebri oz. prangerji ohranili do danes, bo letos iz- vedlo TD Rečica ob Savinji. Zaradi koronavirusa so jo z 20. junija presta- vili na 4. oktober 2020, ko bodo v Rečici pripravili tudi izjemno dobro obiskan lenartov sejem. V preteklem tednu je v slovenskem turizmu in tudi drugi javnosti najbolj odmevala podelitev prvih Michelinovih zvezdic. Michelinovi inšpektorji so jih podelili šestim restavracijam. Hiši Franko so namenili dve zvezdici, po eno pa so prejele Hiša Denk, Gostilna pri Lojzetu, Vila Podvin, Restavracija Dam in Atelje. V kategorijo Bib Gourmand pa so uvrstili kar 37 restavracij, podelili pa so tudi šest priznanj kuharskim mojstrom za trajnost. Za zdaj na teh seznamih še ni nobene ptujske restavracije ali gostilne. Kongresni urad je ob podpori STO in partnerjev slovenskega turizma lansiral virtualni študijski obisk Slovenije. Prvič bo potekal povsem virtualno 2. julija 2020 v dveh ločenih terminih, ob 9. in 15. uri. Virtualno doživetje bo pokriva- lo tri ključne izkustvene regije: Lju- bljano, Bled in Bohinj ter Portorož in Piran. Vzhodni del Slovenije se, kot kaže, še vedno ne zna dovolj dobro predstaviti. Po podatkih Banke Slovenije je izvoz potovanj v obdobju januar–april letos dose- gel 408 milijonov evrov, kar je kar 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Aprila letos je vrednost izvoza potovanj dosegla NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je avtor monografije o vinogradništvu na ptujskem območju od pojava trtne uši konec osemdesetih let 19. stoletja do leta 1991? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Z letošnje poletne muzejske noči v ptujskem gradu Nagradno turistično vprašanje z zahvalnim pismom. Tudi sicer so za obiskovalce pripravili široko pale- to vodenih ogledov starega mestnega jedra. Na spletni strani Visit Ptuj je trenutno v ponudbi kar enajst različnih tematskih turističnih vodenj. V Zavodu za turizem pa nadaljujejo četrto sezono brezplačnih vodenih ogledov mest pod naslovom Odkrivamo Ptuj. Prvega so izvedli 24. juni- ja pod naslovom Od srednjeveških sejmov do današnje mestne tržnice, turistično vodenje z ladjico Čigro, ki bo 1. julija, je že zasedeno, 22. julija bo potekalo jutranje vodenje brez naglice, na katerega še posebej vabijo starejše, 5. avgusta bodo udeleženci spoznali grafi te Aleksandra Fenosa, 25. avgusta pa se bodo sprehodili skozi Mestni park in si ogledali grafi čni kabinet Franceta Miheliča. V predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kaj je tema letošnjega festivala Art Stays. Nagrado za pravilen odgovor, da je osrednja tema zvočna umetnost, bo prejela Anica Ljubec. Danes spra- šujemo, kdo je avtor monografi je o vinogradništvu na ptujskem območju od pojava trtne uši konec osemdesetih let 19. stoletja do leta 1991. Na- grada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, kjer se je od 13. junija že mogoče ponovno kopati. Odgovor pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. julija. devet milijonov evrov ali za 96 odstotkov manj kot aprila leta 2019. V izbranih hostlih mreže Popotniškega združenja Slovenije so se odlo- čili, da bodo v treh hostlih za vrednost bonov ponudili gostom dodatni 5-odstotni popust. Mreža Youth hostlov Popotniškega združenja Slove- nije je tudi edina v Sloveniji, ki lahko gostom za vrednost bonov ponudi enotedenske počitnice brez doplačila. V hostlih Pod skalo v Kamniku, hostlu Panorama v Portorožu in hostlu Ociski raj v Ocizlu pri Kozini lah- ko počitnikarji dodaten popust uveljavijo za rezervacije, opravljene do vključno 30. junija za kateri koli termina do konca leta 2020. Zavod za turizem Ptuj bo s posebno dobrodošlico pozdravil prve slo- venske goste, ki bodo na destinaciji unovčili turistične bone. V sodelo- vanju z MO Ptuj jim bodo ob odhodu podarili steklenico mestnega vina Za prve goste s turističnimi boni ptujsko mestno vino Prestol kronaneg a osla sem zased el na poročni da n. * * * Na ciljni točki se m spoznal, da se m tarča. * * * Odkar žena vrtn ari na visokih gr edah, pri nas še rdeči p olži živijo na vel iki nogi. * * * Če si dober kot k ruh, od tebe ne b o ostala niti drob tina. * * * Kdor z znojem z aliva svojo življe njsko njivo, ima najubornejš i pridelek. * * * Odkar ima širok opasovno omrež je, si mora kupovat i vedno širše hla če. AFORIZMI BY FREDI Repišče, Videm  26. tradicionalna košnja S koso po haloških bregovih Leto je okrog in zvesti prijatelji bratov Benjamina in Marijana Vidoviča so se odzvali na 26. košnjo na roke v Repiščah. Tudi letos so se kosci zbrali pred peto uro. Draženci  Ribolovna tekma Tudi dame lovijo ribe V ribiškem društvu Žejne ribice Draženci vsako leto njihovi ribiški člani priredijo za svoje lepše polovice ribiško ribolovno tekmo Ona - on, kjer ob svojem moškem partnerju v paru tudi ženske namakajo trnke in učijo plavati črve. Letošnja tekma se je dogodila v lepem popoldanskem vremenu 13. junija v Draženski jami, kjer imajo svoj ribnik in brunarico za prijetno preživljanje prostega časa v naravi in ob vodi. Ob zboru ribičev in ribičk ob 14. uri, ko se je zbralo 12 parov, je sledil žreb štartnih številk, name- stitev na lovnih mestih in ob 15. uri se je začelo zares in trajalo vse do 18. ure, ko je tehtnica pokazala us- pešnost tekmovalk – tekmovalcev. Ne boste verjeli, ampak v večini primerov so bile v paru uspešnejše ženske tekmovalke. 3. mesto sta si uspela priribariti Vesna Lenart in Drago Lenart (žena in mož) s 17.720 kg težkim ulovom, 2. mesto sta dosegla Petra Zamuda in Aleš Stöckl (fant in dekle) z 22.660 kg in 1. mesto ter naziv zmagovalca Ma- rina Knez in Urban Lenart (fant in dekle) z 28.400 kg ulovljenih rib. Vsi nastopajoči pari so prejeli za svoje sodelovanje spominske medalje. Po tekmi je bilo veselo druženje in prijateljevanje vseh sodelujočih vse do poznih večernih ur. Dušan Čer- nenšek, predsednik Žejnih ribic, je povedal: » Na tak način damo našim lepšim polovicam možnost vpogle- da, kako ribiči trpimo za vodo v želji in upanju po kapitalnem ulovu.« Foto: ih Bled  Pri Prevčevih poroka Poročila sta se na Bledu Najboljši slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je s svojo dolgoletno srčno izbranko Mino Lavtižar minuli konec tedna na Bledu stopil pred oltar. Skakalni as je pod fotografi jo, ki jo je po poroki objavil na omrežju Instagram in na kateri svojo ženo Mino dviga v zrak, na kratko za- pisal: »Za zmeraj.« Peter Prevc je tako na najlepši način kronal nena- dejan premor, ki ga je povzročila koronakriza. Za smučarske ska- kalce se bo predvidoma poletna sezona začela 22. in 23. avgusta s poletno veliko nagrado v poljski Wisli, a ima start še veliko vpraša- jev. Če bo situacija glede covida-19 v Evropi pod nadzorom, Prevca in druščino začetek zimske sezone po načrtih Mednarodne smučar- ske zveze (Fis) čaka v Wisli 21. in 22. novembra. Nato pa bodo imeli skakalci natrpan urnik s kar nekaj vrhunci. Prvi bo svetovno prven- stvo v smučarskih poletih v Planici konec decembra, nato sledi tra- Foto: M24 Tako radostno je smučarski skakalni as Prevc v zrak dvignil ženo Mino, s katero ima tudi sina Ludvika. Košnje se je udeležilo 13 koscev, med katerimi je najstarejši štel 78, najmlajši pa 35 let. Povprečna starost koscev je že vrsto let 59 let. Svoje veščine pa uri tudi Benov 7-letni vnuk Florjan. Po stari navadi si kosci med jut- ranjim zbiranjem najprej razkužijo grla. Letos so bili na to še posebej pozorni zaradi korone. Kosci se med sabo dobro poznajo, saj so vrsto let v isti postavi. Med njimi steče prijetno kramljanje in obuja- nje spominov. Kosci se pripeljejo iz različnih krajev od Selnice, Sestrž, Dornave, Markovcev, Sovič, Spo- dnjega Leskovca, Male Varnice in domačih Repišč. Ko ura odbije peto, se podajo najprej na Holo- barjev breg, ki ga pokosijo v dobri uri in pol. Sledita manjši prigrizek in kava. Ostane jim še en hrib, s ka- terim opravijo pred deveto uro. Po stari navadi gospodinja med kosce prinese haloško gibanico, ki je bila letos iz domače pekarne Blanka s sosednjega hriba. Po končani košnji gospodinje pripravijo malico, kot se za pridne delavce spodobi. Kljub deževnim kapljam med košnjo jih ni odvrni- lo od dela, kar potrjuje predanost delu, druženju in prijateljstvu. V šali povedo, da so njihove srajce bolj mokre od znoja kot dežnih kapelj. Foto: BV dicionalna novoletna turneja, za tem konec februarja in v začetku marca še svetovno prvenstvo v Oberstdorfu, za konec pa še tradi- cionalni fi nale svetovnega pokala konec marca v Planici.