Štev. 7
TRST, petek 7. januvarja 1910.
Tečaj XXXV
■b« IZHAJA VSAKI DAN «s*a«a
t*s!I ob Mdeljah In pra2niklh ob 5-, eb ponedeljkih ob 9. zjutraj«
f osami ine Iter. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) t mnogih obak&rnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergn itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po C st. mm. Mtmrtniee, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 30 st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka z./daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*4.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč I
»en HARGČNINA ZNAŠA SVA. VS
tx vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. W»;oealB& u nedeljsko letanj* „EDCTOST3" stan* : o«l*-.	letno K 5'20, t»ol !•»» 2 6 O -
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrač&Js
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠ1V0: ufca Giorgio Galatii »8 t&h-odni dira) Izdajatelj in odgovorni urednili ŠTEFAN GOIHNA. Lastnik koiišorcij lista „Edinost". - Natisn la tiskarna konzorcija
iista nEdino>t~ v Trstu. ul. Giorpio Galatti St. 18. Po5tno-hranilnl?ni r.icun 5t. S4T 657. TELCFOH Jt. 11-57.
Politično društvo Edinost
priredi
v nedeljo, dne 9 jasa v. t I. <b 3 7, popof.
javen shod
v veliki dvorani Narod, doma' pri sv. Ivano.
Dnevni red:
Poročilo državnega posL gosp. dra. Ryb&fa c^delovanju dri. zbora in • političnem položaju.
Ker je bilo zadnje za^edanjf državnega cbora zelo važno, bo tudi poročilo g. drž. poslanca vele* maknivo Zato vabi podpisani odbor vse zavedne •eviiljenike, da se t ga shoda udeleže.
Odbor pol. društva „Edinost".
Narod, delno, organizacija
vabi na
javne shode
ki jih priredi
a)	v Skednju, v soboto dno 8. januvarja 1910, ob 8. uri zvečer v dvorani „Gospodarskega društva" ▼ Skednju.
b)	na Konto velja, v nedeljo dne 9. januvarja 1910 ob 4. uri popoludne ▼ dvorani „Gospodarskega društva*.
Odbor IT. D. 0.
Kmetij, dr. za Trst In okol.
vabi vse okoliške vinogradnike in one, ki se zato zanimajo, na
javen shod
ki se bo vršil
v nedeljo dne 9 t. m. v Sokol. dvor. v Tretu
ob 10. uri predpoludne.
Dnevni red:
Protest proti nameravanemu rasiir-jenju vinskega davka.
Ker bi bili z nameravanim davkom prizadeti najbolj vinogradniki sami, upati je, da na ta shod pribite v obilnem Številu.
ODBOR KMET. DRUŽBE.
BRZOJAVNE VESTI.
Iaukaceeva pogajanja.
BUDIMPEŠTA 6. Lukac* ie danes ca d&Vevsi pogajanja. 0<r«ki biro je pooblcičen v iz avo, da je nere»niČao poročile, ćei, d=» so n^kt.teri po'itiki cdkioail- ponosne iira min;-sterke listnice. Vg», k; jih je Lu acs do'očil, &o !i<*.nice vsprejel?.
Sklicanje ogrskega državnega zbora.
BUDIMPEŠTA 6. So li da bo novo miaisier«.tvo zttritežer.o početkom prihcd-n}ega ledne, nt kar no *i mioisiertki pred-svdaik Lukaos tako; naprr si predsednika p«;*UiDske zbornice-, d., skliče zooinico na sejf •
PODLISTEK,
47
KnUJova palača v Atenah gori.
ATENE 6. Daoes zvečer je va desnem krilo kraljeve poišče isbrubnil ogenj. Iz palače oe dvigajo «lnj plameni. Kraljeva rodbina se nahaja v vili Tatoj.
Is Romunake.
BUKAREŠT 6. K ali jje dovolil mini-sterskemu predsedntkn Bratianu tritedenski dopust, da ae popolnoma oporan. §— Ministarski predsednik, ki se počuti sicer popolnoma dobro, odpotuje danes zvečer v možem* stve.
BUEAREŠT 6. Kralj Karol je vsprejel ministerskega predtedoika .pred odhodom v inozemstvo v daijii avdijenci. Kralj mu je o tej priliki izročil insignije velikega križa romunske zvezde ter mu je podaril umetno napravljeno plaketo, ki predstavi a kralja v anif rmi nemi^ga maršala.
BUKAREŠT 6 Prestolonaslednik Ferdinand se je podal v soboto a svojo soprogo v Berclin, kjer se mn na alove&en način izroči irsigiije reda črnega orla, ki mu ga je cesar Viljem podelil lansko leto.
Caaar Menelik na amrtnl poatelji.
MILAN 6 Neka tukajašnja koresoondenca poroča iz Adu Abebe, da ie cesar Menelik na smrtni postelji.
Bodoči črnogorski knez.
BERO LIN 6. „Deutsche Tageszsitung" prinafta iz Cetima vest, da je knez Nikola podutel pri raznih vladah korake, da bi ga oasledoval na prestolu princ Mirko in ne princ Danilo, ki nima otrok,
CETINJE 6. Veiti, da misli knez Nikola na spremembo pre»tolona*ledst ?a v korist princa Mi*-k«. »o popolnoma izmišljene.
CETINJE 6. Poročilo, da as namerava knez Nikola podati v Petro g ia d, kjer da bi izposloval premembo prestolonasledrtva v prilog princu Mrku, je izmišljeno. Knez se nahaja z rodbino pri prestolonasledniku v Baru, kjer ostane čez božične praznike.
Spopad mod turškimi in tuneškimi
vojaki.
TUNIS 6. Med tuškini in tuneikimi vojaki je priilo na meji med Tunisom in Tripolisom do spopada. Bilo je izmenjanih tudi več strelov, vendar ni bii ranjen nihče. Vzrok tega incidenta je iakati v tem. ker ni treja me} TunisGm in Tripolisom točno določena.
Pogreb velikega knesa Mihaela.
PETROGRAD 5. (Petr. brz. ag). Danes popoludne se je v navzočnosti carjevi inozemskih knežjih oseb in členov carske hiie vriil v Petro otvlovaki stolnici pogreb velikega kneza Mihaela Nikolajeviča.
Boj med konservativci in liberalci v Angliji.
LONDON 6. Chamberlein je imel včeraj v Birmighamu govor, v katerim se je v glavnem pečal s pobijanjem trd.ta? ministerskega predsednika A.qu*tha, da je v Nemčiji več brezposelnih, nego v Angliji.
Dr. Kilovanović obolel.
BELIGRAD 6. Minister za unanje stvari
Milovanovič, ki se je za božične praznike nameraval podati v Berolin, ie obolel na itflaenci in je moial po nasvetu zdravniku opustiti potovanje.
Jubilej črnogorskega knesa.
BELIGRAD 6. .Politika* poroča, da pojde po*odcm 50 letnice vladanja črnogorskega kaeza Nikole prestolaslednik Aleksander na Cstin^e, da bo v imenu kralja Patra Če-
IGRALEC.
KCIIAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
kB»ki BpiflnI F. M. Dostojevski]. Poslovenil B. K.
H. Astleja nisem našel in sem se vrnil domov. Pozno, ob eni popolnoči sem izvedel od Potapiča, kako je zvršila babica. Vse je zaigrala, kar sem preje raz-menjal, t. j., še deset tisoč rubljev. Prištulil se je k nji oni Poljak, kateremu je dala preje enkrat dva zlata in je ves čas vodil igro. Najprej je zapovedala Potapiču, naj stavi, a potem ga je po-
fnala ; ravno tedaj pa je priskočil Poljaček. akor nalašč je razumel ruski in celo govoril nekako mešanico treh jezikov, da sta se za silo razumela. Babica ga je ves eas nemilo zmerjala in „dasi se je oni neprestano „polagal pod stopinje panske", ga ni niti moči primerjati z vami, Aleksej Ivanovič,w je pripovedoval Potapič. „Z
vami je ravnala kakor z gospodom, a oni jej je, sam sem videl, ubij me Bog na mestu, kar z mize kradel. Sama ga je dvakrat zasačila in ga obsipala zato, očka, z .vsakovrstnimi besedami, celo za lase ga je enkrat potegnila, prav res, da se je vse okoli zasmejalo. Vse je zaigrala, vse, kar ste ji razmenjali. Pripeljali smo jo, I revico, semkaj — samo vode je nekoliko | pila, se pokrižala in takoj v postelj. Iz-! mučila se je seveda in je takoj zaspala, i „Pošlji ji Bog angeljsko spanje! Oh, vrag
I poberi to zagranico je sklenil Potapič, ' „rekel sem, da ne bo nič dobrega! Da bi i bil že skoraj v naši Moskvi! In česa nimamo tam, v Moskvi ? Vrt, cvetlice, ki jih sploh ne vidiš tukaj, vonjavo, jablane cveto, prostor — ne, treba je bilo iti za granico? 0-ho-ho!u
XIII.
Že je skoraj pretekel mesec, odkar se nisem dotaknil teh beležk, ki sem jih začel pisati pod uplivom utisov, dasi nerednih toda silnih. Katastrofa, katere bližanje sem tedaj slutil, je nastopila v resnici, toda stokrat hitrejše in nepriča-kovanejše, nego sem mislil. Doživel sem
stital knezu. Todi princ Jurij in prencesioja H lena se podasta na Cetinje. V imenu srbske armade bo knezu čestitala častniika deputacija.
Kitajaka Studijska misija v Stotinu.
STET1N 6. Kitajska mornariška študijska komisija je danes dospela semkaj iz Be-rolina in si podrobno ogledala ladijedelnico aVulkan" v Bred^vu.
Is Perzije.
TEHERAN 6. (Petr. brz. ag.) Rahim Kan je prisilil Efremov oddelek, da se je umaknil v Serab.
London 6 Angleška banka je znižala diskont od 4 in pol cdstot. na 4 oditot.
London 6. Kakor je Reut*rjev biro zvedel, je angleška vlada starila na razpolago za ekspedicijo na južni tečaj 20.000 funtov šterl.	___
Kulturni boj na Francoskem.
Ločitev cerkve od države na Francoskem je provzročila že mnogo prahu. Mi smo se dc8edaj omejevali la na beleženje dogodkov, ne da bi bili izrekli tudi svoje mnenje. Razlega temu našemu mdku je iskati v dejstvu, da imamo več ko dosti posla s komentarjem domačih dogodkov* zbog česar se moramo glede dogodkov v tuiini večinoma omejati le na navajanje suhih dejstev.
Brzojavka pa, ki smo jo prijeli predli-nočnjicn in objavili v včerajfinji številki na-šsga iista, nas sili, da povemo tudi mi sfoje.
Znano je, da je francoska zbornica okla oila leta 1906 zakon, s katerim se je izrekla popolna ločitev cerkve od države. Na podlagi tega, po zbornici sklenjenega zakona bi se bita imele osnovati posebne verske družbe. Te verske družbe bi bile dobile od države brezplačno v najem cerkve in župnišča z vsemi dragocenostmi, a bi znorele ob enem skrbeti za v«e drage potrebe bogos'užja, kakor plače duhovnikom, ceik^enim s!užsbnikom itd., dočim država, ki je do tedaj prispevala okoli 50 milijonov letno za bogoslužne namene, v bodoče ne bi prispevala nič več.
No, rimaka kurija ni priznala tega zakona in ni dovolila ustanovitve verskih dru-žeb. Posledica temu je bila, da je država konfiscirala vse cerkveno imetje, cerkve in župnišča.
Danes se prodajajo cerkve in župnišča na javni dražbi, a dnhovičino se izganja iz dosedanjih stanovanj na cesto.
Iq včeraj nam je brzojav zopet javil slučaj, ko je neki župan prodal na javni dražbi cerkev, ki jo namerava kupec razrušiti. Stična poročila pa prihajajo iz Francije skoro vsak d&n. Kulturni boj se bije tam na vsej črti. Ia zato se nam vidi potrebno, da pojasnimo svoiim čitateljem bistva ia pomen tega boja, da bodo bolje umovali poročila, ki bodd odslej gotovo sledila zelo pcgostoma.
Cerkev in država imata rešiti dvojo različnih nalog. Zs vspešno vršenje teh nalog pa ;e neobhodno potrebno, da sta ena in druga v svojih ukrepih pooolnoma neovirani in ne-odrieui. To je pa možno le, ako je izvr-šena ločitev cerkve in države. D j kler obstoji med eno in drugo kaka vez, je ta vedno v nekako oviro za popolno uveljavljanje samestajno volje, dokler obstoji zveza med cerkvijo in d žsvo, je izključena popolna svo-bo3a obeb. Ah postane država dekla cerkve, ali pa cerkev dekla države. Za cerkev je naj-
bolje, ako je v svo ih ukrepih popolnoma neodvisna cd državnih megotcer, a tudi moderne države si ne moremo predstavljati drugače nego tako, daje narekujejo njene ukrepe le spli š ao priznava morsličoa načela in ne dogme kake posamične veroizpoved*. A pri tem je naravno v interesu ukupnosti in tudi v prvi vrsti v interesu države same, da ne ovira delovanja cerkve, ki je, — brez ozira na njene transcedentalne nauke — nt k tka regu'atorika Ijudakih strasti in torej še dolgo, ni izvršila svoje naloge, tudi če se sodi s čisto materij ali stičnega stališča.
Izgled za to imamo v Združenih dris-vah severnoamerikanakib. Tam obstoja popolna ločitev eerkve od države, a ker država ne ovira posamičnih veroizpovedovanj na noben način v izvrševanju njegovih misij, se tudi cerkev ni še nikdar pritoževala.
V	Franciji je država za časa velike revolucije zaplenila vse cerkveno imetie, ki je bilo takrat vredno preko dve milijardi liver. V smislu konkordata, ki ga je pozneje skle- / nil Napoleon I s Pijem VII, se je država zavezala plačevati letno okolu 50 milij. frankov za cerkvene namene*
Na predlog zakona o ločitvi odpada ta prispevek 50 milijonov, ki ga je doaedaj dajala država katali&ki cerkvi na Francoskem. Če se pomisli, da je ta prispevek izviral iz javnega pravnega naslova, da je znesek, ki ga je plačevala francoska država za bogoslužne namene katoliške cerkve, odgovarjal le obrestim svoječasno zaplenjenega cerkvenega imetja, d* torej tt ga zneaka ni smeti smatrati kakor nekaj, kar je država dajala cerk?i po milosti, ampak kakor nekaj, kar je drživa dajale, ker*je bila prisiljena : potem leži tudi oa dlani, da je nstavljenje plačevanja doseda-ujega prispevka jednostavno nasilstvo. Razmerje med cerkvijo in dižavo je bito v tem siučam tako, kakor je razmerje med dolžnikom in upnikom, kjer pa upnik ni imel nika-kih sredster, da bi dolžnika prisilil na vršenje dolžnosti, ako bi jih ta nekega dne ne hotel več dobrovoljno vršiti.
V	navadnem življenju se imenuje taku postopanje gol;nfi a : ka o naj bi se imenovalo tako postopanje, če se postavlja drživa v vlogo dolžnika, ki noča več plačevati ovojih dolgov ?
Ko bi bili francaski državniki sklenili zakon, s katerim bi izrekli popolno ločitev cerkve od države, a bi bili obenem določili, da bo cerkev dobivala še nadalje dosedanji prispevek, ne bi se bil mogel gotovo noben pa neten človek spodttkafci nad takim sklepom. A francoska držaja ie storila tako, kakor dela trgovec, ki ima sicer polne žepe denarja, a je napovedal baokerot. Sedanji franoozki mogotci so mislili, da o tem oslabe klerikalizam, v resnici pa »o mu dali le novo bojno sredstvo v roke. Ali tudi rimska karija ni brez greha v tem velikem boju. Ca so druge veroizpovedi vsprejele verske družbe, kakor jih predpisuje francoski zakon o razdružitvi cerkve od države, mogla bi jih bila vsprejeti tudi katoliška cerkev. Naj se ne prihaja z izgovorom, da za katoliško cerkev ni dobro ono, kar je dobro za luterane. Nauki kate li-ške cerkve vendar ne obstoje v vnanjih formah, ampak * dogmah, ki mersjo imeti svo^o oporo v aotranjosti človeških dui 1 Oe torej danes na Francoikem poda duhornike iz dosedanjih stanovanj, če prodajajo cerkve na javni dražbi in napravljejo skladišča iz u:ih za moko, žito, krompir itd., je to pripisovati v veliki meri tudi svojeglavnosti papeževega tajnika Marrj del Valla, k£bi<j]bil s pametnim
nekoliko dogodkov, skoraj čudežnih. Za take jih vsaj jaz še vedno smatram, dasi bi bili za koga drugega, izlasti sodeč po vrtincu, v katerem sem se vrtil, nič drugega, nego malo bolj nenavadni. Toda še bolj čudno je to, kako ^sem se vedel jaz napram tem dogodkom, še sedaj ne morem razumeti samega sebe! In vse to je zletelo mimo mene kakor sanje, celo moja strastna \jubezen, ki je bila vendar tako silna in resnična, no... kam je ta prešla sedžg ? Sicer pa mi včasih za hip šine po glavi misel: morda pa si tedaj zblaznel in se nahajal ves ta čas v blaznici, morda se še sedaj nahajaš, tako da se mi je vse to samo zdelo in se mi še sedaj dozdeva...
Zbral in prečital sem to liste. Kdo ve, če ne zato, da se prepričam, da jih nisem pisal v blaznici. Zla j sem popolnoma sam. Jesen nastaja, listje rumeni. Tičim v tem otožnem mestecu (o, kako so otožna vsa ta nemška mesteca!) in namesto, da bi premislil svoje nadaljno postopanje in ravnanje, živim samo pod uplivom pravkar minulih občutkov, pod uplivom svežih spominov, pod upliyom vsega onega nedavnega viharja, ki me je tedaj potegnil v svoj vrtinec in me zopet odvrgel. Vča-
sih se mi zazdeva, da se še vedno vrtim y tem viharju, da hipoma preleteva ta burja mimo mene in me zagrablja mimogrede s& svojo krelutjo, in zopet se mi zblede in zmeša in vrtim se, vrtim, vrtim.. .
Morda se kako pomirim in prestanem vrteti se, ako vse dobro premislim, kar sem doživel v tem mesecu. Zopet me vabi pero; saj nimam včasih zvečer prav ni-kakega dela. Čudno! Zato, da bi se vsaj s čim bavil, jemljem v tukajšnji knjižnici romane Pol de Kcika (v nemškem prevodu!), dasi so mi zoperni; toda čitam jih — in se čudim sam sebi: kakor da se bojim, da bi s kako dobro ki\jigo ali z resnim delom razrušil bajnost nedavne minolosti. Tako ljub mi je ta nespametni sen in vsi njegovi utisi, da se celo bojim dotakniti se ga s čim novim, da bi se ne razpršil v dim! Ali mi je vse to tako drago ali kaj ? Gotovo, drago mi je. Morda se bom še čez štirideset let spominjal...
Hočem torej zopet prijeti za pero. Sicer mi je možno podati to samo deloma in na kratko, ker utisi niso več tako silni...
(Pride še.)

Starin II.
„JSDDfOST" it. 7
7 Trata, dne 7. januvarja 1910
postopanjem lahko znatno ublažil oj«trino zakona o ločitvi.
Vendar pa to te nikakor ne opravičuje postopanja sedanjih francoskih mogotcev ■ kat^liftkimi cerkvami in katoliikim cerkvenim premoženjem. To postopanje je nasilstvo, rop na tajeas imetja, ki se ne da z nikomar opta-vičiti, a na manje pa z načeli svobodomisel stva. —	_
Slovanske novice.
Poljsko Šolsko druitvov 0a-lici i je itelo 1908. leta 958 podružnic s 15.974 členov. Iz prejemkov vzdržale eno realno gimnazijo, S učiteljišči in 103 ljudske šole. Vrkatega ie tema drufttva »krb za 18 poljskih zavetišč 18 konviktnv, 16 poljskih narodnih domov in 7 čitalnic. Na mnogih večjih krajih je prirejevalo trgovske in obrtne nadaljevalne tečaje. Dohodkov ja imelo društvo 1908. lete K 608.017, stroikov pa K 447.400. Narodni dar poljskemu ioUkemu liraitvu se pobira vsako leto dne 3. velikega travna — t, j. obletnici poljske ustave. Lani •o vrhutega začeli zbirati Poljaki grftnevrald-eko zbirko, ki je vrgia dosedaj že nad 700.000 K.
Naj o teh sahib Številkah mitlijo danes ia jutri mastni in okoličanski Slovani! Jatri je namreč v „Narodnem domu" veliki mladinski ples v prid Ciril-Metodovim Šolam.
—	Plemenit dar 500 K je naklonila čeSka tvrdka bratov Josipa in Cirila Bartonova v Nahoda milijon--kema skladu čeSke osrednje Matice Spiske. Tako je odgovorilo to čeSko podjetje nemSkim obrtnim podjetjem, ki preganjajo češke delavce in jim kratijo zaslužek, ako svojo deco poSiljajo v četke Sole.
O priliki Ciril*Metodovega plesa, ki bo jutri zvečer v vseh prostorih „Nar. doma", bi se morala iikaz&ti vsa slovenska podjetja; vsi nsSi trgovci bi morali ob tej priliki biti zaitopani v izkazih darežljivih prijateljev nafie Šolske dražbe.
—	AmeriSki Čehi so se takoj ogla vili z večjimi in manjSimi prispevki, čim so izvedeli, da so je pričela zbirka za Matični milijon. Darove v prid Matici Kolski zbi ra-o v proslavo pr?ega poteta bratov Sokolov, pobite; Sih iz stare domoviae v Ameriko. Doslej so poiia'i Ž3 K 2580 92 vin. Ganljivi bo dopisi, spremljajoči darore. Preprost hiSn?k iz Novega Jorka je pisal: „Prosim, izročite priloženi dclar osrednji Matici Šolski, dar Češkega delarct in očeta odmero otrok. Da bi pač doSla tadi naii domovini doba svobode!«
Slovenci v Sarajeva, ki imajo svoje omizje, se živo zanimajo za ožjo domovino, posebno za naSo prekoriitno Sol. družbe. Zsda,e čase so doposlali ž-3 parkrat lepa zbirke, vrhat?ga pn sta se iz omizia prijavila dva rodoljuba z* C. M. obrambeni skled. Kadar bodo potrjena spremenjena pravila C. M. družbe, se nam obeta za Bosno in Hercegovino posebna podružnica s sedežem v Sarajevu.
Za slovensko Solo v Trstu naj se žrtvu* jejo jutri tudi zunanji Slovenci. Že mnogi so se spomnili nas, ali veliko ]ih je ša poklicanih, ki d kažejo jatri, koliko jim je na srcu slovenska Soia v Trstu.
Hrvati u Trstu i Sirom domovine dokazat' će sntra — dne 8. siječnja 1910 — koliko im je do toga, da se u ovom gradu, za mnogobrojnu hrvatsku djecu, ustanovi Hrv. pučka škola I
Sutra je naime veliki Ciril-Metodov plea h korist naš« Škole u Trstu.
Dnevne vesti.
Bratom pravoslavne vere želimo vesele božične praznike !
f Darinka Bogdanovih. Včeraj zjutraj je premiaola t najlepši dobi in po kratki bolezni go pu Darinka Bogdanovičeva, soproga odličnega rodoljuba g. Ante Bogdanovi«* in ae«tra Šefa tukajSaje znane in ngledne velatvrdke, gosnođa Antona Tiud ia, ter od-»etnika dr. Mihaela Trudaa. Vest o smrti blaga gospe j6 zadala tukajSnje slo veni ka-hr-vatske krega tem bolestneje, ker je veliki večini njih priSia povsem nenadejano, ter je ic3va?a povgodi najiskteneje sožalje do rodbin Bogdanović-Truden, zad tih po toli težkem udercu. Bodi jima tadi na tem mestu izrečeno najgloblje sožalje!
Pogreb blage pokojnice ae bo vrSil danes pcpolad .e ob 3*30 iz hiše žalosti, nlica delta S*uitk št, 2, naravnost na pokopališke.
Celjskemu „Narodnemu dnevniku". Prav na zadnji dan ieta, v Številki od 31. de-eambra 1909, torej nekako v „srečen zaključek", *e ciijski „Narodu dnevnik1' izvolil i»i,nosoo udariti na »vojs prsa jeklenega prepričanje, da on ima poguma v to, daja vno guveri, kar misli In v podkrepljenje tega laskavega »pričevala, napisanega samemu sebi, ;e zapitat ceijski „Narodni dnevnik' drsno insinuvaei.o na Škodo — dr a. Rjbira. Iz nekega članka, s pisanega v o a S e m uredništvu, — za katerega t>rej dra. Kjbaf* ne zadevne ri najmanja odgovornost — ]e ctl.ski list iztrgal f.-azo o „pri 6 g ljenju man Sine večini" v i.elo-a;en namen, da bi sniešn dr. R/bara, čeS : kako da uiiljuje svoje

nauke! Namen ameienja in bagateliziran ja o vaja cejski list že v na»lovu s*oji tozadevni notici, kjer med navod ni cami („—") govori o dra. Bjfciro kakor o „zaatopaiku trislke okolic?*. Tu je mala fdss jasna. Ali dr. Bjbit gre lahko smehljaje mirno nje, ker prva beseda gre njegovim volilnem, je-li oa pran zastopnik tržalke okol ci ali ne ?!
Ako hočemo milo soditi, je „Narodni dnevnik" zagreSil s tem — veliko neslanost, ki jo je potem multipliciral z znano, obrabljeno fraso o .brezbarvno i ti danainje oficijelne tržaSke politike41. So bili Se drugi pred njim, na desni in levi, ki so imeli, kadar jim je saianjkavalo stvarnik razlogov, vedao to irazo pri rokah. Ali slednjič sta zmagala v njih bolji ukus in pa resnicoljubi a, da opuSčajo to neslanost. Sedaj pa je menda celjskemu , Narodnemu dnevniku" zlezla v kri ambicija — kanservatsria neslanosti!
Ali, ker se že celjski list toliko ponaSa s svojim pogumom, da govori, kar misli, naj ne zameri tudi nam ako enkrat iz pregovorimo odkrito besede, ki je: gospodje v uredništvu ceijskega lista bodo smeli soditi o pretvezni mehkobnoiti in brezbarvnosti tržsSke politike ie le tedaj, ko bodo — kar jim bo tem laglje, ker je njihova gospodarika pozicija nerazmerno ugedneja nega ona tržaSlrh Slovencev — sovražnika v mestu celjskem poganjali se svojimi glasovi v ožjo volitve, kakor delajo to triaikl Slovenci na dsžslno-In na državnozborakih volitvah, in ko bodo slovenski zastopniki v mestnem zattopn celjskem branili slovanske pravico tako — brezbarvno, kakor delajo to slov. zastopniki v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem 1
Pa če ie tudi tržaSka oficijelna politika tudi res „brezbarvna", naj bo, ker glavna stvar je, da je — koristna za slovensko stvar v Trstu!
Naj «6 bistri! „Slovenec" očita liberalni stranki, da pokojnega Bleiweisa ni dovolj počastila o priliki njegovega pogreba. Med drugim piSe „S»orenecu v omenjani notici, da je pokojni Bleimis „bil tudi veren mož".
Pokojni Beiiriis pa je bil dolgo vrsto let predsednik izvrSavalaega odbora narodno-napredne stranke, to je uce stranke, kateri je rarno iiti „Slovenec" opetovano cčital brezvorska nsčela, Nit^aia vpraSaaje, je-li možno, da bo stranke, ki je po svojih načelih brezver«ka, imela na če!u moža, ki je sam veren ?! Morda bo jasno tudi vsakamu otroka, da je to jednostavno izključeao. Ali bi predsednik zapustil tako stranko, ali pa bi stranka postavila takega predsednika pred vrata. Ker se pa ni zgoddo ne eno, ne drago, je to cajbolji dokaz, da narodno-napredna stranka kakor taka vendar ne more biti brezrerska!
Ne piSemo tega merda zato, ker bi hoteli braniti narodno-napredno strsuko kranjsko, Ta stranka najbrž tadi no reflektira na tako b ram bo. Ali opozoriti hočemo samo „Slovenca", kako se je postavil v protislovje sam s seboj, a slovenski javnosti je prilika, naj sedi, je-li bilo svojedobno opravičeno, da se ie izpostavljalo celo s*. BeSnjo telo v volilni borbi proti nar .-napredni stranki?!!
Da je čudi v nar.-napredai stranki Ijudij, ki verujejo več, in takih, ki verujejo manje, ali ps celo nič, to je gotovo; a to isto je tudi v vaaki dragi stranki. Mi smo uverjeni, da dr. Tavčar ni nič manje veren, nego dr. Šasteriič, kakor je gotovo, da duhovnik dr. Krek ne veruj a nič več, nego kateri duhovnikov, ki niso bojevniki S. L. 8.
Kako nevarni eksperimenti so to, prihajati z očitanji brezverstva, se je „Slovenec" lahko prepričal na lastni koži, ko je ravno te dni moral sam prenaiati očitanja krivo verstva, modernizma in ne vemo česa vsega Se.
„Slovenec" naj vendar enkrat izključi iz ar* zenala svojih bojnih sredstev tisto pavSalno obdolževanje brezverstva pri političnih drugo-miSljenikih.
To stori „Slovenec" tem laglje, ker se je sam že opetovano zavaroval proti očitanjem klerikalizma, pod katerim pa mi ne umevemo nič druzega, nego brezpotrebno io neopravičeno vltčenie vere v politične borbe.
.Jeli možno"? Nekako tako je vpra&aval
te dni obupno „Indipendente", ki je sliSal grozne reči: v „Narodni dom" pride čeSka opera, pevala ae bo Smetane „Prodana nevesta" — svirali pa bodo in peli v zborih, ne več ne manje, nego profesorji in „artisti", ki jih je spravilo na caato gledališča Verdi!! Italijanski umetniki bodo morali prositi zaslužka v „Narodnem domu".
Seveda je „Indipendente" odkril to naSo „tajna" in jo spravil na dan samo zato, da bi italija^kim ljubiteljem glaiba v na pol Šaljivi obliki očital nebrižnost in nehajstvo za edino mestno glrdalilče, ki bi moglo io moralo skrbeti za fiaejio glasbo in petje . . . Vsekakor je Čudno, da je „Iadipendente" tadi v takem kulturnem vpraftanju vzel naS „Narodni dom" kakor b a b a «, da bi 2 njim prestrašil svoje neposluSaeže, Grozne! „Narodni dom", ki je — kakor je nedavno temu trdil isti „Indipendente" — nekako zbiraliiče slovenskih služkinj — ta isti ,N. D.", in te iste slovenske služkinje naj bi dajale kruha plemenitim italijanskim umetnikom.

Sicer pa naj se „Indipendente" potolaži« Če se tukaj ne najd« godcev za naSo operno setoao — tudi ta pride prej ali slej — pa jih dobimo drugod.
„Ob novem leta" nam piše neki okoličan :
Ob novem leta si izrekajo ljudje čestitke in si voičijo drug drugemu vse najbolje. Mi-nolo leto ni bilo ugodno nam okoličanskim kmetom ne v političnem, ie ssanje pa v gospodarskem pogledu. Mi kmetje privoičamo obrtnikom in trgovoem, da bi napredovali, ali Želiaso to tudi — sebi. A ravno mi stojimo pred usodnim vpraianjem: kako reSiti nafte kmetijstvo iz obupnega položsja, kako je reftiti pred grozečim poginom ?! Ia resnica je ta, da je naSe kmetijstvo zailo v tak položaj, da se samo ne mor« reSiti, ako ne priskočita na pomoč dežela in država, posebno z brezobrestnimi posojili. Brez podpor od strani država ob elementarnih nezgodah, nam vse sicer potrebne in tudi velekoristne družbe ne pomorejo.
Tadi v nsSi okolici oavstaia generacija razumnih in naprednih mladih gospodarjev, ali na morejo si pomagati tudi zato, ker so prevzeli slabo uravnana gospodarstva. Ali ob danainji draginji in sploini gospodsrski depresiji ne morejo tadi pri najbolji volji in pridnosti izvesti potrebnih melijorscij. — Tako ni dohodek od gospodarstva v ni kakim rasmsrju z velikimi troSki obdelovanja.
Ako bi imeli torej odločilni faktorji le koiičkoj srca do kmetovalcev, ue bodo prihajali s novimi davki na glavne vire naSim do-kodkem — c. pr. z vinskim da'koRt — ampak bodo skrbeli, da prihiti država na pomoč propadajočemu poljedelstvu z izdatnimi podporami in poboljiki. Le v tem »lačaju, ako odločilni faktorji pridejo do takega spoznanja, bi mogli pozdravljati I. 1910 z boljSimi nada mi.
Vojaška takta, Po zakonu z dne 10. februarja 1907 1. drž. z*k. it- 30 se morajo vse vojaSki taksi zarezane osebo dotlej, da prestane njihova dolžnost vojeSks takse, zgla* siti vsako leto v mesecu januarju pri mestnem magistratu, statiitič^o-anagr&fi-Sni urad, (/ojaSki oddelek), V. SS. Martiri it. 4. I. nadstrop, vrata €.
Oprostitev osebne dohodnine ali nadome-stilne takse za službo, ki se pričakuje, nli ki je nastopila v prejSnjem leta zaradi tega, ker dohodek ne preiega 1200 S, ali iz drugih vzrokov, ne odrezuje dolžnosti zglasiti se.
ZglaSati se je mo&i aii pismeno ali uatno.
Pismene zglasitve se mor»jo opraviti tak?, da se vpoSljata mastnemn magistratu dra v vseh r^spredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zgia-silni obrazci s<? dobivajo brezplnčno pri c. kr. name»toiSt*eaetc sretniku in pri mestnem magistratu. Zglasila se vpcSiljajo v kraljevinah ia deželah, zastcpa&ih v državnem zboru, poStnine prosto.
Zgiasilni obrazci so tako urejeni, da te !ahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na poŠto, ne da bi ea uporabil poseben ovitek.
Ustne zglaaitve vpisuje me>tni magistrat v oba sglasilna obrazca.
Zglasitve, ki se podajajo po kakem po-aredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanja naložene mu dolžnosti.
Zglaaiincn zavezancem, ki predpisane zglasitra niso padali pravočasno, ali, ki so jo podali * bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 E denarne kazni. VojaSki taksi aavezane osebe, ki so v srojih zglasilih vedoma kaj zamolčale, aii so zakrivile neresničnih napovedi, zapsdejo — ako dejanje ne tvori učina kasni rt ga dejanja, ki sa naj kaznuje po občem k&zentkem zakonu — denarnim kaznim do 500 K; če so dana posebna ob-težilna okolnosti, do 1000 K. Naložene denarna kazni se izpremend v zsperne kazni, ako se ne d?.dj izterjati.
Vrhu tega je tedaj, ča se zglasitev ni podala pravočasno, ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastva dano na voljo na podstau znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojtfko takso.
Tečaj Italijanskega iezika ima danas drugo učno uro od 6—7 ponoi. v učni sobi Buskega EroSka (olN Gh GUlatti 19. II.) Kdor se žali Se upitati v ta tečaj, naj ne mudi časa, kar ker danes si izberejo dijaki sami defi)itivni urnik. Do sedaj sta odredieni dve učni ure: ponedeljek in petek od 6—7, ter sreda in sobota od 7 — 8.
Esperanto. Pereča L;udevit Koser. Letos ■o ba vrS:l v Pragi prvi kongres slovanskih eaperantistov. Ali ca bo sram Slovencev, če ne bodo tamka; zastopani, ali če bo zastopnik moral poročat;, da je esperanto Slo/en-cem Se popolnozra neznan. Popravimo, kar ! je zamujenega! čitajte pazljivo to rubriko, učite se eip. jezika!
Esperanto je mednaroden pomožen je^ik, ki ga je izustil ruski zdravnik dr. Zsmenhof. Eiperacto ne namerava izpodriniti in nado mestiti narodnih jezikov, temveč hoče biti drugi, toda isti jetik za vse. — Mncgo slaraih jezikoslovcev, ki ao posebno proučevali ta važin predmet, j a potrdilo, da ie tak jezik možen. Tega mnenja je n. pr. veliki učenjak Maks. Mliller, ki priznava esperantu
prvo mesto med tekmeci. — Edor preiskuje braz predsodkov to vpraSanje, spozna pe-trsbo in korist inednar. pom. jezika, Se pomisli: Število jezikov, ki bi se jih trebale učiti, je vedao večje; učenjaki, trgovoi, potniki itd. se morajo pečati več Ist z učenjem jezikov, kar ]e za nje samo sredstvo k cilju, — Civilizacija, ki raste dnevno, bliža naroda bolj in bolj, toda zopet stoji na potu razlii-nest jezikov. Zato rabita aarodi pripiosto, praktičao sredstvo za medsebojno občevanje. Eakor tako pa ne more služiti noben naroden jezik radi ljubosumnosti med narodi iu radi tsžkoč, ki jih nudijo slovnica in pravo-rečje živih jezikov. Mrtvi jeziki so neporabni radi pomanjkanja izrazov za moderne potrebe, Eiina reiitev leži v popolnoma nepristranskem jeziku.	Dilje prih.
Naročila na esp. slovnico (1*10 E) sprejema založnjk Lj, Koser, stud, iur. JarSinci pri Ptuju, Štajersko.
Silvestrovo „Vrdeljskega Sakoia". Oi Sr. Ivana nam piSejo:
Ob nabito polni dvorani oe je svriil ta tradicionalni veSer v zadovoljst?o * seh. Ža leta in leta ni bilo v Sv. Ivanu takega večera.
Toliko pevske točke, kolikor igra so aam jako ugajale. Pevska točke so bile izvajane So precej precizno, igra srečno izbrana.
ViSek pa je docegel g. vijolinist s svojim res umetniškim sviranjem, zato je tudi žel pohvalo po vsaki točki.
Ob sploSni zabavi smo dočakali novo leto z živo sliko; aa odra smo zazrli nabroj članic in članov v kroju in telovadni obleki, bi so nam zaželeli s starostom na čelu „srečno novo leto". Po končanem vj po red u vrSila se je do ranega jutra prosta zabava in ples.
Le tako naprej, „Vrdeljaki Sokol", naj oživi k življenju deicma zaspali narod v tem okraju in priredi Sa droga take večere, mi sa storimo svojo dolžnost, da jih posetimo. I...
Rimske izkoplne. Med ulicami Corso, S. Caterina in S. Lazzaro so poturili več bi§. Sedaj knpljeje t&mkai temelj za novo palače, ki jo zgradi tvrdka Greinitz. Pred par daevi so naleteli dalftvci na rimeki kamen z napisom iz časov cesarja Avgutt*. Napi« govori o neki zgrsdbi, ki st<* jo dala po nalogu deka-rijonov napraviti duovira Apirij in Aru~ci . Pred nekaj tedni so ravao ca onem zemlji&čs odkrili ostanke rimske ceste in naSli več rim-akih novcev.
Za ialjivi srečolov na C ril-Metodovem
pisvU je pripra7lienib Ž3 obiio lepib daril. Vendar se prosi, da ae šs marsikateri spomnijo na 3V070 doižnost ia prinebo danes ali jutr.! darove g.e Roži de. Gragsrinovi (Nar. dem) ali pa Zinki dr. Rjrbsfevi (ul, Valdirivo 11),
Ciril-Metodov ples ss bo vrši! ža jutri ▼ seboto 8. t. m. v vneh prostorih „Narodnega doma". Msd tem, ko sa bo plesalo v obek dvoranah, sa bo v Čitalnični droraoi v ajt£-tikaasketn tarijete-gledališča predstavljalo različne Saijive prizore.
Gostilničarji l Slovenci In Dalmatinci! —
Pridite »ti na važno posveto*aaje, ki bo bo vršilo d a n es ob 2. popoludne v slici Sfcadicn S*. 19.__
Tržaška mala kronika.
Ranite!] aretiran. Rinjerec izginil. Pred-▼čera] zmtraj cb 11. uri je 65 letni delavec Karol Belaui, stanujoč v ulici Margherita St. 13, ko je Bel po ulic: della Sorgente, z nožem ranil neko osebo, ki je &la tam mimo, nakar je zbežal. Vendar so ga dohiteli, »jeli in zaprli. Belau* ni hotel po?e3ati, ktk> ja ranjencu ime in z\kaj da ga jo ranil. Ranjenec — čnden slučaj — je izginil. Pri Be-laiicu so caSi nož.
Tatvina. — Katarina Nudaia, kroiujarka, stanujoča v ulici R'.bcr^o 35, jo prijavila policiji, da jej je bil z nekfga s ključem zapitega dvorišča v ulici Ponte št. 6, ukraden voziček, ki ga je imela v najemu. Na vozičku je bilo več zabojčkov pomaranč vrednih 45 E.
Stroj mu zdrobil dva prsta, 24-ietnauv Ivanu Mjndeli, zaposlenemu v neki tovarni testenin, in stanujočemu v u). Bcnomo 1, je včeraj mej dalom zdrobil atroj dva prsta ra desni roki. Prvo pomoč mu je nudila zdrav-niSka pottaia, ki ga potem poilaia v bolnišnico.
Povožen. Na bivšem een^nem trgu je je včerai neki izvošček povozil 67-letnega vpo-kojecca Jakoba Larenzoza. Starček je zadobii pcSkcdbe na razoih delih tabea. Prvo pomoč ma je prožila zdravniška postaja, ki ga je dala potem odvesti na njegov dom.
Koledar is vreme. — Danae: V&l^ntia škof. — Jatri : Sbverin opat.
Temperatura včara]: cb 2. ari pop^afl-ie +10.* Gais. — Vreme sčer&j: lepo.
Naše gledališče.
Včerajšnja predstava 8trindbergove dramo „OČE" z g, Borštnikom iz br. dežel, gledališča v Zfcgrebn kakor nositeljem glavne vloga je imela slavnosten značaj. GieddiišSe polno odličnega ohčin?tra, ja frirejalo slavnemu uasetu?ku burna OTaciie ia je pazor, dk trepetajoče sledilo n]fg vi igri, Pokhajea mu je bil srebrni fcuđilnik. Z« dsnes bodi "o
nuvarja, se bo vršil veliki Ciril
Melodije v ples.
V Trstu, dne V. januvarija ld 10
EDINOtiT it. 7.
Stran m
igranja le toliko psvedaao, da ae je g. Borštnik v svoji talki, la isbornim umetnikom pristopni vlogi pokazal pravim mojstrom in potrdil svojo slavo pri na«.
Včsrajlaja predstava pomeaja žare« važen dogodek za rasvoj slovenskega gledališča v Trsta.
Jutri bo naše Gbriei t Ibiensvo dramo
V nedeljo pa pojde
Sbod se bo vršil dne 9. t. m« ob 4. on pop. ▼ gostilni g. Alojzija Tavčarja. Dnevni red: Poročilo o razmerah v goriškem d«2«!sssi zbora ia o položaju nastalem v istem vsled razvsljavJjeaja volitev v slovenskem velepose-stvu; 2. Slučajnosti.
i Razkaz zastavnih plssm deielaoga hlpe-tečnega zavoda poknežene grofoviaa Goriško-
gledaliiče gostovalo v Gradlttanske, izžrebanih pri sedmem žrebanju, mo ,Iora .	; ki se je vršilo dne 30 dee. 1909.
preko našega; P" eedmem Žrebanju dae SO. dee. 1909 oira po poldrugim letu zopet krasna Davisova ; iažrebala sledeča zastavaa pisma, ki se
veseloigra „Katakombe*. To je divna slikaj kontrastov v birokratičnem življenju. Prizori j so tako efektni, toliko homora in duhovitosti : je v njih, da zamore gledalec le težko kedaj!
krotiti smeh. ___i
j
Darovi.
Za Veliki Cirll-Metedov ples združene slovanske mladine so doposlalt gospej dr.
Gregorinori:
d. Godnik 4 zavidke šokolade, g. a Metlika 2 steklen ci likerja, g. Križmsnčič in Breščak 2 tuesta robcev in dve steklenici Griotta, gospodična N. N. 4 vaza sa cvetlice, gospodična Ida Posegova 4 komada galanterij, g.a Ina pl. Mirkovih-Alačevil 4 staklenice cognaea in akvarij za ribice.
Nadaljne darove vsprejemati gospe Ziaka dr. Bjbtt^-3Ta in Boža dr. Gregorinova.
Za veliki Ciril-Metodov ples zdtužene slovanske mladine dapoilali so gg,:
Gg. Ivan Machne, sv. M. Magd. 5 K, Angelj Dekleva, gostilničar pri Valentinu ca Birrieri 4 E.
Potom Jadrsnsk* Banke : Ivan CibiČ, uradnik pom. viade v Trstu 6 K, N. Vičič, Pazin 10 E, dr. E. JaneŽič, Voloska 10 E, Anton Dele*. Trst 10 E, Josip Ajdišek, Trst 4 E, Ante Topić, Trst 10 E, Marija Eenda, učiteljica v Sežani 4 E, Edvard Reich?, viš. car. nadzornik v Trstu 6 E, Josip Pertnt, R);aa 4 E. Filip I'an šsvić, veleposestnik in trgovec v Trstu 30 E. Anton Ealister. Trst 80 E, Fcan Barb'č. Trst 2 E, Itan Frole, promet, kontr. Sv. Peter Ga Krasu 2 E, P. Ipavie, učitelj Sreto pri Komen 2 E, Fran Lašič, Erk 10 K, Josip Stritar, grmn. pret. na Danajn 2 K, Gerčk<jr Zaant, Dunaj 10 K, Ivan Ko kal', Trst 6 E, Jadranska Banka v Trttu 50 E. V včerajšoem kkszu čitej Ivan Bandel mesto darila za srečolov 5 E in 4 K k ".kar « bilo pomotoma tiskano.
Vrlim darovateljem iskrena hvala. Na daline prispevke nai ne izvo-i pošiljati Jadransko Banko v Trstu &ii pa g. Vladka} Ternovc-u nI. Font&rs 4. I.
—	Podružnica družbe sv. C. in M. Štednju. Gvpa Flego Enrclina Cena prapla- > čiana udmno z 1 E. — Srčna hr&U!
—	V pcča&čsfiie spomina gospe Darinke Bogdanov? 6e v- sta dcror&la že .iki podružnici dražbe sv. Cirila in Metoda Mak:o in M&ij A itiš 20 K in dr. Gutt&v in Roža Gregorja tudi 20 E.
—	Na „BožiČnici", m Vrdelc', ki se ie vršila 26. m. m. v obče zadovoljstvo so pre plačali vstonnin«?: Žgur Fabjo 3 E, Ivan Gcnsizel 2 K, Skočir 2 E, Stanko Godina, Vjgnovfc, I rac Erižmančič po 1 E, S. Go-dUia, Rsbek, Maicen, G dina Ivan Furiaai, God.na Alojiz, Rebek Peter po 60 stot., Ukmar Anton, Bait Laka po 40 stot., Gfodina Marija, Mara Anton po 90 stot, Čarga 1 K. G.a Mariea Furlani je darovala za otročiče vrtca zaboj pomaranč, in 2 vrsti fig. Gosp, Radoslav Temine je daroval Škrnicel biškotov in veš kosov mandolata. — Srčna hvala vsim darovalcem, posebno blagi gospej Furlani in g. Tomicca.
—	Pri „BožiČnici8 v Rooolu so prepls-čali vstopnino sledeči, gg.: Neimenovan 1 E, Hrovatin 60 stot., Hrib 20 stot, Slamič 60 stot., Lah 1 E 40 stot, Sackovič 40 stot., g.ca Lah 40 stot, S trans 40 stot., Turko 40 »tot, Miklarec 40 stot., gospa Lah 40 ste t., Batinar 20 stot., Skrk 60 stot., gospa Lah 40 stot, gospa Volk 40 «tr.t., Opara 40 stot, Slamič 40 stot., B«ačič 20 stot, Turko 60 stot, Eolombin 1 E 60 stot., Vidmsr 60 stot, Lozer 3 E, Sever 2 E, g. Cink, sodnik 2 E. Nadalje še: Germek, N. N., Ž rab, Seražin. Srčna hvala v vem I
—	Darujejo na mesto venca na rakve pokojni gospej Darinki Bogđanotić, v korist moiki podružnici družbe S*- C.rila in Metoda : Perniek Vinko E 10, Deisenberg Marko E 10, Lubić Fran E 10, Obersnel Agata E 2.
—	Za mežko podružnico sv. Cirila in Metoda je a Kanil E 6 s prodajo „cukerčka" v veseli drnžo; uporni zalagatelj pohištva tržaškega Sl>raost<a Pster Jcraj. — Denar hrani upraia. _
Vesti iz Goriške.
Gostovanje tržaškega Sloveaskega gleda lliča V Gorici. V sobit3 dae 8. t. m. zvečer priredi tržaško Dramatično društvo v goriškem „Trgovskem Domu" .'gostovanjako predstavo ■lavne Ibsenove drame „Nora". Ta p ti hol o-giško globoko zasnovana drama ni le pravcat j literaren biser marveč učinkuje vsled svojih« sceničnih efektov tudi na najbolj široko | maso. Igrala (e je v Trstu z velikim us-j pehom.	|
Za slučaj, da se gostovanje takrat po-, sreči, namerava Dramatično druitvo prirediti: v Gorici pozneje Ša druge gostovanjske pred*: stave.
lavni shod v D uto vijah sklicuje bivši daleki poslanec dr. Sustav G r e g o r i r.
1028, 1879,
1424,
izplačajo dae 1 julija 1910 pa 200 - K St 77, 298, 300t 455. <03, <99, 1303, 1361, 1391, 1392, 1393, 1661, 1884, 1934, 1953.
po 1000 — K St. 37, 307, 419.
po 2000 — K St 184, 317, 87<v 1978, 1380, 1500, 2030, 2084!, 5097, 2213, 2214. po 10.000*— K V razkazu niso navedene številke serij, ker zaporedne Številke se vrste nepret goma za vse serije posamičnih kosov zsstaveih pisem.
Izplačilo izžrebanih zastavnih pisem se vrši v smislu § 20. pra?ilnika 1. julija 1910 v polnem imenskem znesku proti vrnitvi u-1 stavnih pisem s dotičnimi kanonskimi polarni! in taleni vred pri blagajni zavoda. S plačil-; nim daevom izžrebanih zastavnih pisem se! keočs tndi obrestov&nje istih ; za nada! j no! dobe, a ne daljšo od šertih let, pristopa lastniku izžrebanih zastavnih pisem odškod niaa v zneeku treh četrtink od izgube, izvira* i oče iz tega, ker jih ni predložil v izplačilo (5 21).
Izžrebana zastavna pisma se zsmerejoi doposlati v isplačilo tudi po pošti; v tem! slučaju je treba označiti naslov pošiljatelja z ' vso natančnostjo.
Vesti iz Kranjske.
Radi grožnje soseda v smrt. Iz Senožeč 4. 1910. — V Sinadolah pri Senožečah se je dne 2. t. m. sprla žena čevljarja Ant. Gerželja se svojim sosedom Martinom Euzme p. d. Eokolo. Euzme je GerŽeŽovi — baje neopravičeno — očital, da mu je izmaknila en četrt kg. kave in jej za žugal, da to na ne \ znani orožnikom v Senožečah, ki da jo bodo tir&li v zapor. To očitanje je ženo tako deprimiralo in spravilo v tak obup, da je vso ^a<jQoč ihtela in ni je bilo mogoče utolažiti.
Drugi dan 3. t. m. je bila Gerželova zelo zamišljena. Predpoludne okoli 11. ure je šla se škafom k vodnjaku po vode, a ker se l dolgo ni vrnila, isl je nje mož k vVdojaku pc gledat, kjer je pač našel škaf, a žene ne. Na to je šel po vasi ženo iskat, a ker je ni bilo nik}er, ae je sprožil obupanemu možu grozen sum. del je z drugimi ljudmi k vod-»jekn, in s grozo so vsi opazili da frup'o
NOVO POGREBNO PODJETJE ^
z kofato opremo za vsako- COPSO 49 (PiaZl I vrstni pogreb.	in prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja aa debelo ia drobno.
Stibiel ia drug je preselilo na
» Gol doni) I
r	-------------- ---------is.,
Mnenje g. dra. Kajetana barona Horroch
operatera aa Dunaju.
Gosp. J. SERRA VALLO
Tr*t.
Že večkrat sem predpisal Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SEBBA V AL L O (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in vsakikrat sem dosegel dobre vspehe. Ta izdelek je izborno zdravilo ne samo aa malokrvney ampak tudi konvalescente. DUNAJ, dne 20. oktobra 1907.
Dr. KAJETAN bar. HORROCH.
r


in elegantna
po zmernih cenah

j&afaele Italia
TRST — Via Maloanton

OellKI klnemntožrai BBLVjEiDBBE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od petka dne 7. januvarja, do ponedeljka dne 10. januvarja 1910.
1.) Moderni ropar, pretresi iva drama 2 ) razburljiva drama 3.) Herkul vojak,
Tragična ura, komično.
jar-wsy
111 v imen«
Neutolažljivi rodbini Bogdanović in Truden, ▼ svojem sorodnikov, naznanjati vsem prijateljem in znancem, da je njih predraga
Darinka Bogdanović
rojena Truden
danes zjutraj, po kratki bolezni, preminula.
Pogreb zemskih ostankov blage pokojnice vršil ae bode v petek 7. t. m. ob 3 "30 popoludne iz hiše žalosti, ulica della Sanita štev. 2? naravnost na pokopališče.
TRST, dne 6. januvarja 1910. Proai se, da sc opusti sožalne poset«.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Prvo pogrebno podjetje ZIMOLO — Trst, Corso 43
fltran IV
»EDINOST 61. 7.
že v vodnjaku plava. Trapi o eo DAjoaeDjeDA v dasmctao ječ-. Hairen je bi dlje tj potegnili iz vodnjaka m aplcioo mneoie časa v ječi, nego katerikoli zločinec ? Zdro*
jo, da ae je vtopljonki, predno te je odločila na tak detporaten korak, zmetalo. — Oblatt ■tvar preiskuje. _
Gospodarstvo.
Uvoz konj na Nemiko. Po ursdnih podatkih te je 1. 1908 uvozilo v Nemčijo 119.000 konj iz dragih držav v vrednosti 85 ■aii. m*rk. Največ konj je bilo vprežnib, me? njimi 43.000 lahkih v vrednosti 18 mil. mark in 48 500 teških v vrednosti 69 mil. mark. Povprečna cena sa lahkega konja je bila 440, za težkega 1170 mark. Lahkih konj je »tošlo največ s Bu.kega in Holaodskega, težkih iz Belgije in Darakega. 2 ebcev ple memakov je bilo v inozemstvu nakupljenih 267, nad polovieo v Belgiji, in je eden povprečno atel 4080 mark.
Seno se sedaj na Zg. Štajerskem plačuje 10—12 K na stot. slama 7 —8 E.
Razno vosti
13 oteb utonilo. Vehka o e sreča se je na
minoii Božič pripetila v Novimgrada krsi Karlovca. Po poludao»ki meii se je okoiu 50 l?ud', večinoma mladih ljadi in sicer Ženskega spola vkrcalo v čoln, da bi se prepeljali preko reke Dobre. Čoln je bil prenapolnjen, a reka je bila vsled deževja sitno narastla Mah* je manjkalo, da niso valovi segali v čoln. Brcdar, ki ni znal dobro krmiti, je tiral čoir. proti slapu blizu nekega mlina, kjer je cajj?ča struja. Veilo se je brodar}U razbilo, voda je pričela teči v čoln, ki ga je nosila voda naprej z veliko brzino ia konečeo je potapljajoči se čoln zadet ob m ko drevo ob strmi skeli ter se je potopil. L.adjfl so priskočili na pomoč in reševali z nevarnostjo bitnega življenja ter izvlekli is reke večino poneirenfiencev. N. kateri so se vprav odlikovali s svojim jenaštvom. Neki kmet jih je rešil pet, drugi tri itd., a nekateri so se rešili sami. Emet Iran Frketić je ns obupni krik svoje žene skočil v vodo, da jo reši. Izvlekel je neko kmetica in prepoznavši, da to ni njegova Sena, se je zopet vrgel v vodo, da jo poišče. Siromak se ni vrnil več, našel je grob z ženo v reki. Otroci so se rešili vsi dočim je cd odraslih utonilo skopaj 13 eseb d-a zseška in 11 žensk, večinoma dekleta od 17 do 20 let. Is neke obitelji Banjavčič sr utrnila 4 dekleta. — Edo je zakrivil nesreč ? Seči se more, da lahkoumno&t in velika neopreznost !
Mlad žganjar-samomorllec. Na Duna;u se je obesil te dni 13-letni A. Seusseneggei, sin delavskih roditeljev. Prepuščen sam sebi je postal že z 11 letom strasten žganjsr. V šolo je zahajat zelo neredno; rajši je donašai itrtekam premog, da si je zaslužil neka stotink, ki jih je zapil na žganju. Predno je izrršil samcmor, je še £»pi*al listič s sledeče vsebino: „Ljuba mati 1 Življenje me nič več se veseli. Ker je rekla žena Machal, da sem tat, se obesim. Pozdrav očetu in materi. Adolf".
Ustanovitev tehnike v Plovdi u. Iz So-: Pikojua bolgarska rodoljub; Evlogij in Hrhto Georgijev sta zapnatila znatno usta novo v svrho. da se ustanovi bolgarska teh m-ikz šola. Na pešnjo občinskega sveta v P o?d;tu namerava bolgarska vlada \o teh t.ško visoko šolo ustanoviti v glavnem mestu jožn^ Bolgarske — v Plovdivu, ki se v sad* njem časn izredno razvija.
Zračita sobe! Človeku po zimi škoduje re le, ako je soba preveč zakurjena, ampak tudi, če uvažamo vanjo premslo svežega zraka. Vsako zakurjeno sobo je treba vsaj trikrat na dan prezračiti po pol ure. — Varčnim gospodinjam se ni treba bati, da p i tcia izgine toplota iz sobe in da se je za sten j kurilo. Dobro prezračeno sobo se bolje kuri kako7 slabo prezračeno. Tudi je treba peč večkrat obrisati, da se tako od .trs?i pr;.h in nesnage, kajti tak prah in nesnaga zgorita, ako je peč preveč kurjena, kar pokftrja zrak.
Nov način podpiranja revežev je vpeljale občina Laogwcrden na čtarnjem Avstrijskem. j Mesto denarce podpore jim daje „na po- i sodo" krave, k jih je nalašč za to kupila, i Tele ia mleko je tega, kdor je podpiran, j k sva jama pa ie vedno lait občine. Tako j se- reveži ne le materij6lno podpirani, ampak i ima podpora tudi moralen pcmea. S tem, de! tak revež kravo krmi in oskrbuie, vidi plod' avejega lastnega dela in kmalu želi sam ku*! piti m imeti kravo. Uspehi so baje jako ptO-' senetljivi. Ljudje, ki so prej živeli samo cd _ podpor, so se postavili na lastne noge in BG&rs kateri od njih ima že celo več lastnih krav.
Največjo šolo so otvorili v Nevr-Jorkn. Ima 23 nadstropij in 200 sob za po 50 učen- i cev, tako da lahko šolo obicku;'e 10.000
rtrek.
120.000 K čistega dobička je imela
„Smdmark* pri svoji loteriji.
V Port Arturju so odkrili z veliko slav-tos" o spomenik padlim japonskim voiakom za šasa obleganja mesta leta 1904. Spomenik ima napis: Spominski stolp zvestobi. Stane osolu pel milijona kron.
50 let v Ječi. Odiek za pomiloščenja d. ž ve Connectikut v Združenih državah je pr'* d prošnjo, naj se pomilosti Johns P. Harren, ki je bil umoril svojo ženo, in ki je v ječi že 50 let. Harrer, ki je star nad 70 let, je bil leta 1859 radi umora na svoji ženi stsojen na smrt, a ta kasen ma jo bila pce-
žecih državah ali pa v kaki evropski državi.
Zapis Jono orožje. Is Petrograda javljajo :
Policija je zaplecita .ehko množino najmoder nejšesta orožja, ki je bilo namenjeno na Fic-sko. Poslano je bilo iz Berolina, Hamburga in a Holaodskega.
Mili onar ova hči pobegnila. V Filade'fij je pobe«t iia 16-ietna milijonarieva hti s 50 letnim oženjenim natakarjem 6k wanom. Spro se je mislilo, da se je kje ponesrečila, toda iz najdeaih pisem se je ugotovilo, da je bil? smrtno zaljubljena v starega, cženjega natakarja. G vrana so že zaprli.
Vlak povozil Inienirja. — Na južni že leznrsi pri Pf*ff»tattnu je padel z vlak. nadiožeoir in prokurist tvrdke Pittel & Braustvetter, Attilio R lis. Inženirja je vlafc tako razmesarJ, da je bil takoj mrte ,
Božično darlo v znesku deaot ni ijonov.
Jekleui tru»t v Ameriki ]e dsroval za B ž č svojim oastavliencecn 10 milijonov kron, 60 odsot. dubo ursddki v goto vici, ostalo pa * akcijah.
Promovirana za doktorja od lastnega
Očeta. V n.ati slavnostni dvorani duns<*kaga vseuč'hšča e bilo pred par dnevi promovirc ni h za doktorja fi.ozcfie kakih 15 ksnddatov. S-nvoofct je vodil dvorni sv? t a? k pr> fesor Minor. M d kandidati pa je bila tadi prr fe sorjeva hčerka g.čna Margareta Minor, ki je dovršila fiioS' fske štndije m dobila na ta način iz rok svojega očeta doktorsko dipl'mo. Prejšnje leto pa j« uref. promovira! za doktorico svojo hč r Eleoncro.
Burna Silvestrova noč. Na Sil ves tro vo je biio po noči ca Donaju toliko nemirov, da ie policija v mesta in predmestjih aretirali* 73 oeeb. Š> hujše je bilo v Budimpešti, k:er je policija konštetirala 14 težkh zastrupljen; z alkoholom ter je morala aretirati 113 oseb. V Bfrobnu ie bilo v no?o!etui noči izvršenih 22 krv*<ib d« i a ni.
Vinarska in gospodar zadruga, Proda se v Dornbergu pri Gorici jiTa"
mnnpo tisoč hektolitrov najizbomejšega vina — med tem tudi sladkega £ la „proaekar". • Na zahtev* se služi k uzorci	1947
Prodaja lastnega vina
spodnji št. 570 blizu kapele sv. Ame to Si Ivan Fur-l*ni ia Vogerskega pri Gorici izborna črna in bela vipavska vina lastnega pridelka po 72 stotink, na dom po 64 stot<*k liter. :::::::::: O izbornosti teh vin so se mogli odjemalci psepri-feti že minule dve spomladi. Letos je povsod Šibkejše vino, a na tej osmici udobite dovolj močno in buketno vino.	2374
Gostilna „Al Ginnasio"
ul. Squero viiniMg»u nuovo 7 ms pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
hišica s dvemi stanovanji, ali sa da v najem. — Oglasiti se je pri Vinceacu Zega, ulica Hontorsino St 80 Rojan. (23
Hočete se prepričat^ ?
obiščite velika skladišća
Marijend- Salariisi
Ponto della Fabra 2
Ivoifal Torrente)
ul. Poste fluov«
A'.la cictA di Londi .
Velik izbor izgotovlienih oblak sa moSke in de#kt zoatumi za otroke. PovrSniki, naoSne jope, ko5sii-i in arnih paletotov. Obleke za doai in delo. Delavske ibleke. Tirolski iolen. Nepremofiljivi plaSči (pričini inglsški) 8peo!Jaflteta: blago tu- ia inozemskih iavara Izgotovljajo se obleka po meri po najaov nodi, točno, "loiidao in elegantno po niskia cenah
in trte vsake vrste ima na prodaj po UZOR GOSPODARSTVO" — Pazin —
27
Cepljena dre v esca
nizki ceni (Istra).
Za kratke prevode italijanskega jezika v slovenski jezik in za dopisovanje v nemškem in slovenskem jeziku išče se oseba za pol ure na dan zvečer. Plača po dogovoru. Služba staina. Oglasiti f>e je v Inserhtnem oddelku Edinosti od 5. do 7. ure zvečer.
I ono cnho elegantno opremljena, zračna in LUpd Oulla svetla (v novi htši) s posebnim uhodom, se takoj odda. Dobi se tudi dobra hrana. V prt. Sati: Via Giuseppe Parini štev. 2 (II. nadstr. levo.)	2380
Eulot .Pri trth prijateljih" v Gorici, ulica Caserma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom 1322
Gostilničar
Zastopnike:
in trgovske pomočnike išče za vsa mesti Deka *tara poznana budimpeštanska tvrdka. Daje visoke provizij". Pridne oaebe dobijo lahko stalno in sigurno bodočnost, Dopisovanje v srbsko-hrvat jeziku. Ponudbe pod
J. ROTTER, Budimpešta V, Hcnved n. 4.
Matej Stoppar Trst
naznanja cenj. odjemalcem, da je :: pO dokončanem
delu restavriranja vsled požara, odpri na no
vo urejeno ===
pekornoiiisliiflšficnrnoSi1« i
I Ob tej priliki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. Prava posebnost v izdelovanju slaščic jamči, da bo "meJa prodajalnica vedno na razpolago izvrstne potic«, torte itei. 3
Velika zaloga praznih buteljk
X££TRST, Via rfelle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. JGfc
GU1DO e UGG COEN
gor 100.000 buteljk od iampaajoa za re'oik.	Prodajajo m kupujejo «e
buteljke vsake vr-te ra refošk, šampacic bordeaux. rensko vino, kenjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra la 1 "la pel Jltra. Damjane ls »tekla opietene.
Prevzamejo »p dopožiljatve na Hežeio	Kupuje razbito steklo vsake vrstft.
RSova in1 bogata zaiogsi vsakovrstnega
Spalne in jedilno soba na isnero
Najnovejši uzorci.
Trst, ¥ia del Reiton št f
Telefon Št* 7! Romano IV.
posestni^ pisalnih strojev.
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni str >j v popolnem redn iu brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti ae za mesečno čiifienja in vzdrževanje pisalnih atrojev, s čimer ae zajamči stroj za neomejen ča* in trajno delovanje. CEN a K I'— oa meseo za stro)*
Alfred ^ubiček; Trst
Corso štev. 23, prvo nadstroDje.
(Popravljalnimi* pisalnih strojev s zalogo pečatov - barv, trakov itd. itd.--

T '7 » D 1K. s
: : PANIFICIO
renomirana tvornica za p čenje izvrstnega
čajnega in dezertnega kruha, g
oblek aa ^nešk dvšr t
Trsi vsa SP Qscvanni 16, -
\7.7w.'-i iisatKvracIje Cooperativa t: •"•a
pr«?<2aja mi mesečne aii Udenn i »bruke obleke iu površnike » mo>»ke, perilo itd.
/■ila^Gogovomejše een*
Pf ZO??! Skladišče nI v Dritličju air -a i v prvem nadstropju

Točna in solidna postrežba.
Prvo DrUDorsRo podjetje za prevalile poltva io špedicij, podjelu i Rudolf Exner, Trst
===== V^ DELLI	St«»v. 17 =====
Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevaš&Dje pohištva na vse kraja tu- in inozemstva v zaprt; c patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Poliljsnje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vae svetovne proge.
ssreleaa n tudi pokiftro ii drnie predmete t sira v ustna :a to Dricrdiljeia saHa skladišča. EDINI TEŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/A Pil M Pl T A NPR"
TV Gll1Ii\Jii!ViVlV PKVPPAA .. f nVUlVI UbUn^Ul
! Erpporlj
„flLLfl HODA TRIEST1NA"
Crst - ulica f arncio steY. 4.
MrMM 19
Včeraj 1. decembra 1909 odurla se je
NOVA •• PRODAJALNICA manifakturnega bl^ga
ter blaga vsake vrHte, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka BORSATTI & Co
Nova prodajalnica
kuhinjskih potrebščin
'košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, 'svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčniarje. jQS /Vdamich, TrSt
ulica fiiulia vogal ulice Kandler št. 10.
zalogo pohištva Angelo Palmo
TRST, ulica Giosue Carducel 20, kjer najdete solid. blago
po najnižtili cenah. ^K
Pri nakopovanju jedilnih, spalnih in nOVODOVOČenCBlifl SSS prejemnih sob, posebne ofajftave .*. "__E--
Za/oga izgotovljenih obit k in manifakturnega blega
I Mondo
Preseljena iz Barrisre št 33 00|
v aL deli' 3strid štev. 8 (Sy. jakob)
Velik* izberi moikih, daAkih ia otroikih o-blck. Zaloga blaga obiske po lueri. Srajc* spodnje hlać«, nogorice, pletenine, ovratnik! zapeatniki, orratnic-j Itd. Itd. w r>ogati Izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd
Specijaliteta: hlače za.delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
* 3