sslm POLITIC
NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvoriače nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Kokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V lijubljatii, v soboto, 7. maja 1904.
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. - Velja po pošti prejeman-za cela leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto^JC, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

UpravnlStvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — '»■«'»»> 86 računajo enostopna petitvrsta (dolilm 72 milimetrov) za enkral 13 h, za dvakrat 11 b, ia trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah etane enostopna garmoo(Wr«t« 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
VpravnlSkega telefona Stev. 188.
1
puhla repa.
Doslej se je pri nas liberalec najbolje spoznal vedno na tem, da je »inteligenten«, to je, da se ne more ničesa več naučiti, ker že vse ve. Liberalni D a 1 a i L a m a je to lastnost povzdignil za odlikujoči znak svoje stranke. Kakor on nima več volje niti upanja, da bi se če česa naučil, t&ko zahteva od svojih pristašev, da morajo biti zvesti strankarski zastavi tudi v tej poglavitni točki.
A skrito gorje se je pokazalo v vrstah častivoev Dalai Lame. Nekateri so segli s svojim političnim razumom za nekaj pedi dalje, nego je dovoljeno po strankarskih statutih, in so zečeli boječe cčitati Dalai Lami, da je krivično in nespametno njegovo stališče proti slovenskemu delavstvu. Krivično j e, ker pomaga tlačiti in uničevati naše delavsko ljudstvo in ker služi tujcu kot politični plačanec, in nespametno je, ker se bo to izdajstvo maščevalo nad celo družbo liberalnih Dalai Lsmičev.
A on je izpregovoril, on govori, kakor govore Dalai Lame. Izdal je na nove ukaz, da se nobeden liberaUc več ne sme učiti socialnih st'. ari, ker to je neodpustljiv strankarski greh. Kdor se kaj uči, ta je — »klerikalec". Ub;jto ga! Dalai Lama piše:
Ob priliki stavke na Javorniku se je vsipala na naš list prava toča nevolje, jeze, psovanja in tistega »od zgoraj gledanja«, kojega smo navajeni, in sicer pri vsaki pri-< liki, kadar je naša klerikalna stranka nastavila mreže svojega navideznega človekoljubja ter jo v te mreže vjela tudi nekaj človekoljubov, kateri imajo svoj domicil v naših vrstah. Ti v klerikalno mrežo vjeti možakarji pa imajo potem prvo besedo — proti nam! Seve, brezuspešno, ker kaj tacega odletava od nas kakor grab, če ga vržeš na jekleno ploščo! Ali drugače tudi biti ne more! Nekaj stalnih principov mora imeti vsaka politična stranka; ti principi ji. morajo biti zvezde- vodnice; teh principov ne smo danes moliti, jutri pa zopet zatajiti. Priznamo
pa takoj, da časih ni lahko ravnati se po teh načelih, in da se pri tem, ako se ravnamo po njih, prav lahko pripeti, da trpimo na avoji popularnosti po shol!tnieah in pri pivskih mizah!
Lažje in pripravnejše je pač sledeče: Ako se človek, ki je dobro prespal dolgo noč, napije rumene kave, ako se pri kosilu, ko se je prijetno sprehajal dopoldne, naje rumene pečenke, potem je zelo pripravno, zapaliti si cigaro, vzeti v roke .arbeiterioo" ter se čutiti rdečega socialca. Prijetnost po-vikšuje še tista sladka samoiavest, nekako ponosno samoobčudovanje: češ, vsega imaš dosti, vsak dan ti je skleda polne, a vzlic temu si tak junak, da nisi zadovoljen s sedanjostjo in da živiš in goriš za rdečo bodočnost ! tamoobčudovanje je pa tem ceneje, ker se gre pravzaprav le za teorijo, in Če se ne motimo, je bil sam Bebel, ki se je na nekem shodu prav strastno otresal tacih »teoretikov". Tudi v naši stranki jih je ne kaj, ki vsako uro koketujejo z delavstvom, ki pri vsaki priliki svojo ljubezen do delavcev na mizo pokladajo, ki delavca neprestano na jeziku nosijo 1 Po mnenju teh »teoretikov" ima delavec vsikdar prav, in vsak štrajk, naj je še tako iz trte izvit, jim je opravičen. iJri tem mnenju pa v govoru sto ječi »teoretiki" ne ostajajo, zahtevajo temveč, da mora njihovo mnenje postati, če že ne mnenje celega sveta, pa vsaj mnenje — našega lista. Ravno proti temu moramo prav glasno ugovarjati I
Predvsem je zanimivo, da Dalai Lama, govoreč o visokih socialnih problemih, ta-koj misli na prijetna čuvstva, ki jih ima re-jen, masten človek, kadar se je najedel rumene pečenke, popil rumeno kavo in si prižgal smodko. Istinito: liberalno razpoloženje ! In v tem razpoloženju slovenski Iibe ralec globoko zaničuje revnega kočarja, ki si čega ne more privoščiti; globoko zaničuje delavca, ki takrat žo zopet vihti kladivo, ko začenja rejeni liberalec ravnokar svoje popoldansko spančkanje. In Dalai Lama svari v tem liberalnem razpoloženju ne le pred socialnim delom, ne, njegovi pristaši, ko so se najedli in napili, niti misliti ne smejo nič »rdečega" in nič »črnega". Samo ru
mena barva je dovoljena, kajti rumene so pečenke. To je Dalai Lamova najljubša barva, to je barva liberalnega praporja !
In v tem razpoloženju je Dalai Lama prišel do zanimive iznajdbe : Našel je, da ima liberalna stranka tudi še neke principe. Res, poleg pečenke in kave ima tudi še principe. E?o, njegov princip je: Držimo vsikdar z najmočnejšim proti revežu!
Dalai Lama gOVori.'
Enkrat za vselej bodi povedano, dami nismo kako de-1 a v s k o glasilo, pač pa hočemo biti glasilo tistih slojev, ki tvorijo dandanes narodno-napredno stranko. Ti sloji prebivajovmestih, ali so pa navadno boljši posestniki na deželi. Dasiravno marsikaterega v naših vrstah mrzlica stresa, če čuje besedo »kapitalist", je vendar istina, da se v naši stranki nahajajo po večini elementi, ki imajo v roki nekaj tiste ponižne posesti, kolikor jo je še v Slovencih, nekaj tistega neznatnega kapica, kar ga ie še med nami.
To je Dalai Lama slovesno razglasil v „ Slovenskem Narodu" dne 4. maja 1. 1904.
Zdaj torej veste, vi »človekoljubi, ki imate še svoj domicil v liberalni stranki!" Zdaj tudi veš, ti ubogo slovensko ljudstvo, kaj imaš pričakovati od liberalcev! Kdor j e r e v e ž, n i n a š ! Te je tisti princip, ki ga prorokuje liberalni Dalai Lama.
Mi to beležimo in dajemo na znanje stotisočem, ki v potu svojega obraza delajo, da si prislužijo trdo skorjo kruha!
A „človekoljubom, ki imajo še svoj domicil v liberalni stranki", naznanjamo, da pride dan, ko bo Dalai Lama žel sadove svoje modrosti. Pred stoletji so voditelja slovenskih trpinov na trgu sv. Marka v Zagrebu posadili na razbeljen prestol. In dali so Matiji Gubcu na glavo razbeljeno krono, češ: Tu imaš krono, kmečki kralj!
Tudi mi bomo kronali Dalai Lama. Pred ljubljanskim rotovžem bo stal prestol
iz nemškega hrasta, in pred njim miza z rumeno pečenko. Tje bomo posadili Dalai. Lama. V desno roko mu bomo dali žezlo oblasti: Dežmanove grablje. V levico mu bomo dali znamenje značaja: Mošnjo s tridesetimi srebrniki. Na glavo mu bomo postavili krono njegeve modrosti — puhlo repo.
In črne množice trpečega ljudstva bodo šumele po ulicah ter klicale: Le vkup, le vkup, uboga gmajna!
Šfrajk na Javorniku in na Jesenicah
od 15. do 28. aprila 1904.
Kar sta ravnatelja Luckmann in Trap-pen pod »Eingesendet« v »Laibacberici« od 2. maja 1904 razglasila svetu o štrajku na Javorniku in Savi, raztrosila sta med delavce na posebnih listih v nemškem in slovenskem jeziku.
Predrzen pa je Luckmann, da si kaj takega upa. Ne moremo drugače misliti, kakor da sedaj igra »Va banque«. Neki napačen ponos tiiU ne pusti, da bi javnost mislila, da je štrajk za delavce imel kaj uspeha, da je on dal kakšno koncesije in da si pred svetom ohrani »čast« neupogljivega moža, ki je prepisan o pravičnosti Bvojo stvari, in da raje življenje, kot da bi s koncesijami priznal »zlobni« štrajk za pravičen, zato sedaj tako zavito poroča o začetku' vršetku in koncu štrajka.
Koj v začetku trdita gospoda ravnatelja, da sta od meseca marca pa do 15. aprila dva tuja agitatorja krščanske socialne stranko izkušala naščuvati delavce na Javorniku in Savi zoper družbo in nemški kapital. To je prva neresnica. Katera dva agitatorja sta to bila ? K a k o j i m a j e ime? Katere delavce sta ščuvala, in kje? Če sta od marca do 15. aprila ščuvala, nista mogla čisto skrita ostati. Torej nadanzimeni!
»Po izplačilu dne 15. aprila se je nezadovoljnost na Javorniku že pri ponočni šihti zaznala«. Res je, a zakaj molčita, gospoda, da Be je taka nezadovoljnost p o vsakem izplačilu kazala že od
LISTEK.
Pismo iz Rusije.
Petrograd, meseca maja.
Zemstvo
Po velikih reformah »carja-osvcbodi-telja« Aleksandra II. je dobila Rusija neke vrste deželno avtonomijo; posamezne provincije imajo svoja z e m s t v a , ki so nekoliko podobna našim deželnim zborom, a imajo veliko manj oblasti. Vsi dobromisleči in domoljubni Rusi so z veliko ljubeznijo oklepajo zematv« in od razširjenja oblasti in delokroga zemstva pričakujejo lepših ča-bov za Rusijo. Po zemstvu naj bi se omejila vsemogočnost in svojevoljnost birokracije, da bi mogel tudi narod imeti nekoliko vpliva na politiško življenje. Tako bi zemstvo tvorilo prehod k ustavnemu politiškemu življenju.
V Rusiji so že dolgo poudarja potreba decentralizacije. Lani je sam skrajno konservativni knez Meščer«ky v svojem »Graž-daninu« pisal, kako je pretirana centralizacija škodljiva za Rusijo; Meščersliy se je
osebno prepričal, kako je Aleksandra III trlo breme centralizma in mu jemalo najlepše duševno sile, da ni mcgel uresničiti svojih dobrih namenov. Notranji minister Pleve se je energično lotil tega vprašanja. Carjev manifent (26. febr. 1903) je vse navdal z novimi nadami. Toda Pleve je na-moraval vse kaj drugega, kakor so pa pričakovali optimisti. Pieve bi rad tako decentraliziral Rusijo, da bi pomnožil oblast guvernerjev, zraven pa zmanjšal vpli? zemstva; tako bi bila Rusija še bolj neusmi-Ijono izročena svojevoljnosti birokracije. Zato se Rusi pač vesele, da Pleve tega vprašanja ni rešil in da je njegovo stališče omajano. Zato še ne obupujejo nad zemstvom, ampak rajši zahtevajo razširjenja volilno pravice v zemstvu. Ashteva po razširjenju politiške svobode in razširjenju politiške avtonomije nikoli ne bode utihnila.
Ekonomski položaj Rusije odločno zahteva razširjenja politiške avtonomije. Pre-mogočna in vso vladujoča birokracija v narodu izpodkopuje moralno silo, samozavest, veselje do dela, podjetnost in zavira razvoj duševnih sil. Zato že sam državljanski živ Ijenski instinkt zabte\a razširjenja politiške
avtonomije. Beda in nevednest ljudstva s toliko silo zahteva razširjenja osebne svobode, da bo temu ne bodo mogoče dolgo ustavljati. Razmere so tako resne, da se stvar no da več odlašati. Kolikor dalje se bode odlašalo z notranjimi reformami, toliko bolj bode pešala moč Rusije in toliko težjo bo nosila breme, katero ji nalaga njena mogočna zunanja politika. To vedno jasnejše uvidevajo vsi; zato smemo pričakovati velikih izprememb v Rusiji.
Neki Vronsky je v b. P. Vedomostih lani v več člankih dokazoval, da je od zemstva odvisna moč ruske države. Ssoj prvi članek je končal s temi besedami: »Z ene strani se množi in teži ljudi množina nujnega dela, ki zaman čaka bodrih delavskih rok, z druge pa raste društvena, narodna sila in so bolestno premetuje in išče primernega dela in izhoda. In tako stoji delo brez dclavcev in propadajo delavci brez dela! Treba bi bilo samo gotova dela izročiti gotovim rokam. In dokler ta preprosti akt državniško modrosti no bodo izvršen, se bode množila narodna beda in ginile društvene sile. Sile, ki niso razumno uporabljene, razdružujejo družabni organizem in iz-
zivajo ra zunaj grozne znake bolestnega stanja. Vsa ta družabna patalogija Gorkija, Andrejeva i. dr. in fe mnogo drugega glasno vpije o bedi brezdelja in ginjenju človeške sile. Dajte v roko zdravo delo, in zdrave Bile društva se prerode in zrastejo! «
Središče Rusije.
Z največjim strahom navdaja vso domoljubne Ruse pogled v centralne guber-nije Rusije. V središču Rusija ogromno nazaduje. Beda, nevednost, moralni in ekonomski propad napreduje z groznimi koraki. Prebivalstvo in napredek se množi le bolj na periferiji ; središčo Ruaijo in jedro rus-keka naroda pa v vsakem oziru zaostaja in propada.
Ruska vlada je zato sestavila posebno v,k o m i s i j o o centr u", ki naj bi pripravljala potrebne reforme v prospeh kmečkega stanu v središčnih ruskih pokrajinah. Vlada je tej komisiji skrbno naročala, da se mora izogibati vseh politiških vprašanj. Toda komisija je morala že za podlago svojih obravnav izbrati vprašanja, ki vsaj ministru Pleveju niso ljuba. Komisija se je postavila na stališče, da le »izobrazba, po-
novega leta sem? Delavci so že večkrat prej svojo nezadovoljnost naravnost naznanili svojim predstojnikom, pa so slišali le same obljube, da bodo več zaslužili. Pa niso! In tako je 16 aprila izbruhnila stavka kot naraven pojav silobrana. Delavci si v svoji razburjenosti niso vedeli pomagati drugače, kakor da so začeli stavko.
»Ravnatelj Luckmann je delavcem rai-ložil nedostojnost in nepostavnast njihovega postopanja, osobito, ker so nenadoma osta-vili delo, ne da bi bili poprej izrazili ka kršnokoli željo, dasiravno so po Blužbenem redu obvezani na 14dnevno odpoved « Zalje za zboljšanje plač so delavci izrazili že večkrat, a res niso 14 dni prej napovedali stavke, toda, gospoda, pomislita, da so se delavci ustavili sili, bili so le v silo-b r a n u inv slobranu človek ne izbira šele orožja in zagrabi sovražnika, kjer more. Tovarna je prva prelomila pogodbo ali storila »Koritraktbruch«, ker je brez pravičnega vzroka zmanjšala delavcem plačo. Več delavcev, ki so prej na Savi delali, je tovarna po novem letu prestavila na Javornik, in ne da bi se bili kaj pregrešili, bili so od 20 do 5 0 kron na mesec manj plačani , nego prej, čeravno so morali na Javorniku več trpeti. Torej, gospoda, nikar ne vpijte o »Kontraktbruchu«. Sicer pa je tovarna prej že sama odpuščala večkrat delavce brez odpovedi.
»Okoliščina, da so delavci v valjavnicah na Savi več zaslutili, kakor oni na Javorniku, pa izvira edino iz tega, ker so izurjeni delavci na Savi v mesecu marcu veliko več izgotovili, kakor pa manj izurjeni delav ci na Javorniko, ki vrhutega delajo se pri novih valjavnicah, ki še vedno potrebujejo izboljševanja.«
Tako ? A'i niso isti delavci, ki so prej na Savi delali, bili pre stavljeni na Javornik in toliko manj zaslužili na Javorniku, kot prej na Savi, ne le marca, ampak tudi februarja in januarja ? Zakaj so postali naenkrat manj izurjeni? In če so obratne razmere na Javorniku slabše, če nove valjav-nice vedno še potrebujejo izboljšavanja, ali naj zsto delavci trpe ? Aii je to pravično?
»Družba gotovo nima namena, staviti delavcev na Javorniku slabše, kakor one na Savi,« pravi spomenica.
Res pa je, da jih je stavila slabše.
»Ko bodo delavci na Javorniku privajeni novim valjavnicam, bodo časih imeli tedi boljši zaslužek, kakor delavci na Savi.«
To je pa že zopet tista tolažba : »bodo, bodo*. Koliko bodo delavci zaslužili v ne gotovi p r i h o d n j o s t i , za to ne vprašajo, oni le vedo, di sedaj slabo zaslužijo in zato ne morejo shajati, pa zahtevajo sedaj zboljšanje plače. Luckmann jih je že dolgo tolažil, da bodo holjše zaslužili, pa so v resnici mesec za mesecem slabše.«
Glede pogovora z gg. župnikoma bel-skim in jeseniškim pa opozarjamo na mun dopis od četrtka. Točno in določno jima je g. Luckmann zagotovil pod častno besedo, da bo koncem maja plače tako uredil, da v enakih kategorijah na Javorniku ne bodo zaslužili nič manj kakor na S3vi, četudi bi vsled novih, neuglajenih strojev nekaj ča sapo manj izgotovili. V svojem
razglasu pa to hoče popolnoma utajiti. — »Dosegli pa delavci niso nič", trdi.
Ko eo delavci to brali, postali so silno razburjeni, in rekli, če je pa res tako, če sta nas župnika nalagala, da je Luckmann obljubil tako zboljšanje, kakor sta pravila, in nas tako pripravila, da smo z delom zopet začeli, nas polovica ne pojde več v cerkev.
Torej, g. Luckmann, častno svojo besedo hočete sneBti ? Zakaj v svojem razglasu omenjate samo župnika ? Zakaj nič ne omenjate, daje tudi gospod okrajniYglavarDetelaposredoval? Štirikrat je bil pri Vas v ti zadavi. On je tudi osramočen vsled Vašega razglas«, tudi njemu jemljete ugled pred ljudstvom. Zakaj v navzočnosti več kot 2000 ljudi je razglasil isto, kar sta gg. žup. rekla, daste namreč tudi njemu zagotovi 1 i, da bodo delavci na Javorniku v enakih kategorijah s savskimi enako plačani. Se več, on je celo razglasil, da ste obljubili tudi delavkam sSasoma izboljšati plače, in je dal svojo besedo, da bo na to deloval, da se res zgodi.
G. Luckmann, Vi igrate »Va banque« ! Do konca maja bomo čakali, — potem Domo zopet govorili.
Iz slovanskega sveta.
sl Židovstvo v Bukovini. Navadno se govori in piše o velikem vplivu Židov v Galiciji; ali v sedanjem času je njih „ob ljubljena« dežela postala Bukovina. — V od vetniški zbornici so sami židje, od zdravnikov so tri četrtine Židov. V državnih uradih sedi že tudi veliko Židov. Večkrat se zgodi, da je pri sodnijski obravnavi predsednik žid, oba svetovalca sta Žida, avskultant je žid, oba odvetnika sta Žida in vsi ie-ti židovi s diio kristijana Vseučilišče v Čirnovicah ima 65% židovskih dijakov. Vse gimnazije imajo ved nego 50% Židov. V Čirnovicah je namest nik župana žid, dve tretjini mestnih svetovalcev so židje. V mestu Viznica je cal magistrat židovski, iBtotako v Sadagosi; v Ra-daci je župan žid. Simo po sebi se razume, da so vsi časniki v židovskih rokah. Sedaj židje zaporedoma kupuiejo gozde; vse žaga so v njihovih rokah. Kdo ima v rokah go-stilnice in štacune, ni treba omenjati.
sl Zakaj Nemci protestirajo proti imenovanju dr. Bauera nadškofom olomuškim ? Nemstu zaatopi moravskib mest nadaljujejo v akciji zoper škofa tir. Bauera, sedaj nadškofa olomuškega. Značilno jo, da je ta akcija izšla od onih nemških strank, ki nimajo s katoličanstvom nič siup-nega. Ii zakaj se pravzaprav le ti »txtra« Nemci tako jeze na škoia Bauera ? Vzrok je čisto priprost; pred 12. leti jim je namreč povedal resnico v obraz. Prišel je takrat na vizitacijo v Ivančice, izpraševal je v šul verajnaki šoli otroke iz krščanskega nauka in otroci so zaali prav malo ali pa čisto nič. Sitcf je hitro spoznal pravi vzrok; zato je pozval otroke, d« bi molili očenaš, kakor ga znajo. Ia glej, otroci so to molitev izvrstno molili v češkem jeziku. Pa tem, za navzoče nemške matadore mučnem prizoru, nagovoril je škof Bauer navzoče občinst-o takole: „ Velecenjem gospodje in gospe! Ža deset let sem škcf; tekom teh let sem obiskal že več sto šol »ii takšne šole, kakršna je ta, nisem še našel. Mislil sem, da ,Sshulvereial vzdr žuje šole samo za nemške ctroke. sedaj pa vidim, da to ni res. Češki otreci so prisi ljeni obiskovati le to šolo. Vi, ubogi otroci, ne morete za to! Kako težko se učite v tu
vzdignjenje osebnosti, samodelnosti, ki krepi in pomnožuje sredstva borbe za obstanek in povzdiguje življensko energijo, daje nado v lepšo prihodnost." Predvsem je torej treba urediti pravni položaj kmetskega stanu. Po odpravi robstva se je to že obetalo, a dozdaj še nič izvedlo. Vse poznejše naredbe so le še bolj zmedle položaj — seveda le v škodo kmetov. Tudi finančni minister je spoznal, da brez temeljite reforme kmetijskih pravnih razmer ni mogoče upati izboljšanja gmotnega blagostanja.
Reforme Aleksandra II. so kmetu v principu dale svobodo, kakoršno imajo drugi stanovi, a niso mu dale nikakih pravnih sredstev in garancij, da bi kmet mogel varovati in braniti svoje pravice. Predvsem je sedaj potrebna ravnopravnost kmetskega stanu in skrb za narodno izobrazbo. Princip, da so pred zakonom vsi enaki, se mora dosledno izvesti; to bo v kmetu zbudilo samozavest, energijo in veselje do dela. Zato predlaga komisija razne reforme kulturnega, pravnega, ekonomskega in finančnega značaja. Naposled pa, kakor da bi hotela mogočnemu ministru Pleveju izsiliti nekoliko koncesij, zahteva, da se delokrog zemstva razširi in pri zakonodajstvu v gospodarskih stvareh upošteva zemstvo. K obravnavanju
važnih gospodarskih vprašanj naj se vselej k ministrskemu posvetovanju pokličejo tudi zastopniki izbrani od zemstev, ki bodo res zastopali narod in razumeli potrebe narodnega gospodarstva. Dosedaj je ruska vlada navadno sama izbirala take zastopnike. Komisija se je tako morala dotikati Pleveju jako neljubih vprašanj.
Tako birokratska vlada in mogočni minister Pleve od vseh strani sliši odločen klic po razširjenju politične avtonomije in osebne svobode kot glavnemu pogoju za pravi napredek in za izboljšanje gmotnega položaja. Kako dolgo se bode avtokratski minister Pleve ustavljal temu klicu ? Najbrže bo pri svojih avtokratskih načelih vztrajal, dokler se ne bode popolnoma omajalo njegovo stališče.
Rusija ima velikanske zaklade naravnega bogastva, a to bogastvo more izkopati, izrabiti in oživiti le delaven narod s primerno svobodo. Ake vlada tega ne bode upoštevala, potem Rusijo kljub ugodnostim, katere ima od prirode in od geografiškega položaja, lahko zadene grozen ekonomski polom. Da se temu izogne, mora se Rusija v svoji notranjosti prenoviti in urediti; da se pa primerno uredi in v svojem središču okrepi, potrebuje miru in ga tudi želi.
jem jeziku, najbolje vem jaz sam. Sun sin nemškega očeta in češke matere in bil sem tako nesrečen, da sem moral obiskovati nemško šolo. Imel sem dobro glavo in ven dar, kako grozno sem se moral truditi, da bi napravil izpit za nemško gimnazijo! Vem, da zavolj teb le besed me bodo napadali vsi nemški časniki, ali moram to pre trpeti. Zakaj bil bi kakor mutast pes, ako bi v tem pogledu molčal.« To je pravi vzrok nemško nacionalne jeze.
sl Kako se godi Nemcem v tu jini, o tem pričajo sledeči podatki, katere prinaša češki »Hlas Naroda« iz knjige »Hand-buch des Deutschtums* im Auslande«. Na Rumunskem je 50 000 Nemcev, ki imajo 34 nemških šol. Na Laškem je tudi 50 000 Nemcev, ki imajo 14 nemških šol. Na Fran coskem je kakih 100 000 Nemcev, imajo 2 nemški šoli v Parizu in 2 nemški šoli v Marseillu. Na Turškem je 15.000 Nemcev in imajo: ? Carigradu 4 nemške šole in drugje 8, torej 12 nemških šol. Na Spanj-skem, kjer živi 3000 in na Portugalskem, kjer je okoli 1000 Nemcev, imajo v vsaki deželi 4 nemške šole. V Afriki je za 100.000 Nemcev 43 nemških šol. V Avstraliji je za 100.000 nemških prebivalcev 70 nemških šol. — Tako se torej u«treza kulturnim potrebam Nemcev v tujini. Zsto Nemci prezirajo, kjer so v večini ip kjer imajo le ko ličkaj oblasti, brezobzirno vse potrebe in zahteve slovanskih manjšin.
_ sl Ie življenja ruske vasi ob času vojske Ruski »Carkovit>yj včstnik« v 14. štev. piše: Iz vasi prihajajo cele množica poročil, katera dokazujejo, kako v resnici globoko in iskreno ljubezen goji prosto rusko ljudstvo do domovine. V neki vasi po božji službi, ko je duhovnik izšel iz cerkve, pristopil je k njemu 60 letni starček in ves gmjen s solzami v očeh rekel duhovniku: »BatjuSka, naznani carju batjuški, da sam pripravljen iti v vojsko; naj car vzame tudi moje sinove ; imam štiri in vse hočem dati v carjevo službo! Prosto ljudstvo tudi žrtvuje v korist vojske vse, kar ima. V neki vasi je 75 - letna starica • zakotnica pri nesla k s prta prihranjenega za svoj pogreb in rekla: »Vzemi, batiuška, — tam ga potrebujejo; po moji smrti že kdo pokrije moje telo«.
Štajerske novice.
š Letuški most Nekdo je napačno poročal, da je letusei moss v šoštaujakem okraju in bo blagoslovljen dne 1. majnika. Letuški most je v vranakem okraju. Dno 1. majnika so imeli Lstušani zvečer godbo, bakljado, umetaini ogenj, veselico, koje čisti dohodek je bil odločen za uboge šolske otroke na braslovški šoli. Dne 2. majnika ob devetih je služil vč. g. dekan brasiovški v domači podružnici, koja stoji nad novim mostom, levitirano sveto mašo. Po sv. maši so došli gg. duhovniki za letuškimi šolarji v sorevodu na most. Sada) je gosp. podjetnik Henrik Ktippera izročil ie 29. aprila presku-šen in potrjen most gospodu načelniku, koji je prevzel most v imenu Vranskega okraja ter prosil vč. g. dekana, naj blagoslovi most in ga priporoči angelom v varstvo. Ker so postjvili Latušani tudi križ ria spodnji rob srednjega svoda, blagoslovljen je bil tudi novi križ. Po blagoslovljenju in opravljeni molitvi je imel gospod načelnik navdušen govor, v katerem je omenjal: Dne 31. ju lija 1903 je povodenj priplula leseni pod-stav mozirskega mosta in mnogo dolgega lesu, kar se je obesilo na lesene podstave starega mosta, in razkrenulo ga je, nakar je bil ves promet zaprt. Na istem mestu zrastel je v primeroma kratki dobi nov most, kojemu blizu ni para. Da se je delo izvršilo v tej dobi in v tej obliki, povdarjal jo go vornik, se je zahvaliti sodelujočim faktorjem, kojim se mora sedaj za to zahvalj iz reči. — Braslovški pevski zbor je zapel ce ssr6ko pesem. Sadaj je izročil načelnik most slovesno javnemu prometu. Odgovoril je nato plemeniti c kr. namestniški svetnik, zahvalil gospoda načelnika za mnogi trud, pohvalil okrajni zastop, ker je po tehničnem napredku postavil most, koji je labko ponos vsemu glavarstvu; pohvalil gosp. podjetnika in slednjič še stavbenega vodjo. — S tem je bila uficielna slovesnost končana. — Most stoji na dveh podstavih in presega 64 metrov široko rečišče, prištevši obe glavni meri 75 metrov na dolgost. Vse jei iz betona. Podjetnik se je pogodil za 28.000 kron. Za vse priprave in blago je moral podjetnik st m skrbeti. Most je od žaleznične postaje Rečica Paka 30 minut peš oddaljen.
š Pred celjakimi porotniki je bil obsojen 20letni kočarjev sin Maks KoSer iz Pleterjev, okraj Brežice, radi uboja na pet let ječe.
š Roparska tolpa na Pohorju. Na
Pohorju se klati roparska družba osem do deset mož. Vlomila je že na raznih krajih. Orožniki, ognjegasci in vojaki zasledujejo roparje, ki so oboroženi. Enega roparja, po imenu Štefan Rojko, so že prijeli.
š Pri Sv. Treh kraljih, v župniji be« nediktiški, se je v nedeljo dne 24. aprila obhajala izredna slovesnost. Prevzyišeni knez
in škof so posvetili glavni oltar v cerkvi Sv. Treh kraljev. Po velikem trudu velečast. gosp. župnika Zmazka je bila lani s pomočjo požrtvovalnih benediških župljanov okusno prenovljena ta krasna cerkev, ki je pozidana v čistem gotiškem slogu in je ena izmed najlepših in največjih gotiških cerkev v lavantinski škofiji. Slikanje je jako čedno izvršil naš bližnji rojak. s'ikar Fr. Horvat v Gornji Ridgoni. Obenem je bila na novo postavljena oltarjeva menza (miza). Prevzvi-šenega nadpastirja so v soboto opoldne z velikim veseljem vaprejeli mnogoštevilno-zbrani župljani s šolsko mladino. Ostanki svetnikov so se shranili v župnijski cerkvi sv. Benedikta in opravile pred njimi predpisane duhovne molitve. Zvečer je bil Benedikt lepo razsvetljen, na okoliških hribih so goreli veličastni kresovi, domači pevski zbor pa je zapel nekaj pesmic pred žup-nišfiem. V nedeljo amo šli v veliki procesiji na hribček Sv. Treh kraljev, kjer so mil. nadpastir izvršil pomenljive obrede oltarnega posvečenja, opravili s", mašo in v prekrasni pridigi proslavljali sv. Tri kralje in nam opisali njih češčenjo drugod in na Slovenskem ter povedali zgodovino stavljenja te velike podružnice in njenega prenovljenia. Ljudstva je došla od vseh strani ogromna množica.
—	V priznanja obilih zaslug in vzornega delovanja bo prevzv. knez in škcf ob tej priliki odlikovali benediškega župnika čast. g. Fr. Zmazka s čsst|o duhovnega svetovalca, katerega odlikovanja so se iz srca razveselili pridni župljani in vsi prijatelji in znanci za čast božjo in narodovo blaginjo izradno vnetega gospoda.
Koroške novice.
k Razne novice. Umrl je na Bistrici znani vodnik na gore, J.m. P a v 11 č.
—	Tatovi eo vlomili v pošto na Z i h p o 1 j a h , odneali 10 K, poštne znamke in koleke ter več pisem. V železno blagajno niso prišli. — Novo t r i r a z -redno šolo bodo zidali v Pod-ijubelju. — Pri občinskih volitvah v Borovljah so minuli teden se<e »zmagali« nemčurji. Dosedanji župan J. Dovjak nobene izvolitve ni več sprejel. Zakaj neki? Pravijo, da občinski računi niso v redu! — Obesil se je v Satendorfu posestnik J. H u b e r. Zmešalo se mu je.
—	Novo strelišče so si postavili beljaški strelci. Povodom otvoritve bode tam dne 8,9 irj 10. maja slavnostno streljanje. Pokrovitelj je nadvojvoda Rainer. —"V M o d r i n j i v a b i ob Z i 1 i so sa dne 24 aprila v hiši J. "VViedinega zabavali lantje in dekleta z godbo in plesom. Nakrat zakliče dekla M Zimerman, da ji prihaja slabo in že ee zgrudi mrtva na tla. Zadela io je srčna kap. — P o ž a r je nastal dne 24. aprila v skednju P. Pipa p. d. Fiorijanča v Hadrah. občina St. Štefan. Pogorel je skedenj in b»)ta, dalje vse pohištvo M. O h vv a 1 d a in Magd. M e n t e. »kode je 18 000 K, zavarovalnine samo 13 000 K. Z.vino so rešili. — Častnim občanom so izvoiile občine Kanalske do ine okr. glavarja gosp. Schusterja v Beljaku. — Skozi Pont, abelj je dozdaj potovalo že nad 5 1. 000 laških delavcev.
—	Ustrelil so je v Volšbergu 14 etni (!) trgovski učenec P. Lukonik, Ker je bil grajan radi nepridnosti. — V občini P i s w e g se je 4'/s leten otrok pri ognju, katerega so bili zažgali delavci, ožgal tako, d« je drugi dan vsled opeklin umrl. — U t o p i 1 so je v jezeru v Vrbi nek J. Petz iz Eggenberga pri Gradcu.
k Dubovske novice. G. F r. Neu-w i r t e r , Kaplan v Trgu, je prestavljen za mestnega kaplana pri sv. Iliu v Calovcu; g. E d g. K 11 m s c h se je povrnil iz samostana v A lmnntu in je nastavljen za kaplana v Trgu. — Težko obolel je g. župnik Mat. Žerjav v Labudu. Za kaplana je tja prestavljen provizor I. L a r o h e r iz Skcfič v lav. dolini. — Nas v. Višarje prideta letos gg. R. R o t t e r, provizor v Kotmarivasi in J. H o j n i k , kaplan v Glo-basnici. — G Pr. Matevžič, provizor v Mchličnh je prestavljen v Ingolstal. Ziup-nijo Mohliče bode oskrboval gosp. župnik v Kamenu.
k Šolstvo. Za pomožna učitelja sta določena vpokojeni nadučitelj L. D o v ž a n v Čačah in J. Drešer v Krčanjah za Pu-strico. — V pokoj stopi učitelj in vodja M. Kovač v Lipaljivasi. — Sola v Urni dobi podružnico v Podpeči. — Na šoli v Lipaljivasi se bo opustil drugi razred. — Ravnatelj celovške realke, Josip O p 1 , stopi letos v pokoj in je dobil častno kolajno ia 401etno službovanje. Njegovo mesto je razpisano do dne 21. maja.
Iz litijskega okraja.
1 Hud naliv z gromom in bliskom
imeli smo v sredo zvečer od 9. —11. ure; poškodovana so nekoliko gorska pota; setvam in drevju pa ta vihar ni napravil nobene škode; padlo je tudi nekaj toče in po hribih je ležal še zjutraj sneg.
Dalje v prilogi H.
X. Priloga lO4=. štev. „Slov«naoa** dnfi 7. maja 1VHD4
1 Semenj v Litiji st. Florijana dan je bil Kljub deževnemu vremenu dobro ob iskan. — Veliko jih jo prišlo tudi s procesijo, ki pride ta dan iz Smaitna k trški cerkvi.
1 Pet rojev je imel v štirih dneh, cd 29. aprila do 2. maja, savski g. župnik.
1 Stavkati 80 hoteli nekateri delavci pri gradbi nove sodnije v Liti|i. Podjttništvo jih je v pondeljek odstranilo. Stavbinska dela naoredujeio.	• . ;
i Setališča nimajo litijski tržani; v la namen je najpripravnejši hrib »bitarievec, ki leži takoj nad trgom in ni preveč strm. Primerna pota se dado prav lahko speljati in pri veliki vnemi litijskih tržanov za vse lepo in blago je upati, da dobi tudi litijski trg svoje sprehaia'išče.
Iz cerkniške okolice.
c Dvogovor A.: »Čemu neki pisari ta revež po „Narodu", sa| ne doseže tega, kar išče « — B.: »Saj še drugi pri njem tega ne dosežejo, kar iščejo «
c V obrambo. Na neumesten „Na-rodov" napad im poslovodjo g. Lavriča po vemo širji javnosti, da je isti vzgleden zakonski mož z brezmadežno preteklostjo. Marsikak liberalec, posebno pa dopisnik, v tem o tiru ni vreden, da bi mu hodil — plenice prat.
c Silno Jezi liberalce, ker ne mo
rejo uganiti novičarja iz cerkniške okolice. Iščejo ga v kon3umu, v kaplaniji, a vselej Be prav pošteno opeče jo. Z osebnimi napadi hočejo vsem sumljivim osebam sapo zapreti. Ali menite, da vsi klerikalci iz cerkniške okolice ne morejo skupaj »praviti nekaj novic. Odhod pa veste, da mora biti novičar ravno v Cerknici ?
c Na St 37. v pritličju na levo v Cerknici ni vse v redu. To je dognal nekdo, ki je prišel iz Ljubljane.
c Šaljiv človek, ki je slišal, kako se v „Nsr(.du" znanstveno dokazuie da človek izvira iz opice, se je izrszii: »H/ala Bogu, daseje ena sama opica v č 1 o veka b p r e m e n i 1 a ; ko bi se jih bilo več, koliko bi bilo šele potem liberalcev«.
c Liberalizem na Uncu si je dal
duška s tem, da so nekateri posestniki pristopili v dve uri ia pol oddaljeno liberalno mlekarno v G r a h o v e m. Ali ni bližje v Planino?
c Cerkniški trgovci še vedno pro daiajo Časnik, ki trd', .ta je človek le razvita opica. Nobeden pa nima poguma, postaviti mpis v izložbo, ker sa boje — ljudi.
c Misliti ne znate, liberalci. Kaj je
hotel novičar povedati z notico »Komi — nadzornik« ? To, d<i kdor je sam pod nadzorstvom, ni sposoben za nadzornika. Ali ste razumeli ?
c Voditelj Marijine družbe bo
moral pcstati dopisnik »Narodov« in takoj bodo v družbi sami svetniki in svetnico, po pravilu, ki ga je s«m postavil: Kakršen je vodja, taka je družba.
c Sprememba posesti. Gašper-č k o v o poae-itvo na Kožljeku pri Begunjah je kupil posestnik M a j a r o n iz Borovnice za 70000 K.
c Nove cerkvene zapovedi Šesto, sedmo m osmo cerkveno zapoved hočejo upeljati naši libsfalci v svoji gorečnosti, naj brže zato, ker so drugo, tretjo in četrto ve činoma opust ii. Pa, morda imajo spregled od njih? Samo pazijo naj. da se jim ne zgodi kakor onemu graSčaku, ki je prišel na oni svrt, pa je naletel na takega vraga, da ni zq»1 spregleda brati, aaspsk je gra ščaka kar noter potegnil.
c Primera. Krnet žene dva konja na vodo. Eden se ustavlja, zato ga krnet udari:
„Na, tu imfcš, ti p.....liberalec". — »Zakaj
mu pa tako praviš?« — »Zato, ker je trmast, kakor vsak liberalec«.
c Pogovor. »Meni se pa ne zdi prav, da je šteol »Narod« prepovedal«. — »Zakaj ne?" — „Zito, ker se v njem še več bere o duhovnikih, kakcr v škofijskem listu. Tako n. pr. je zadnjo soboto na dveh straneh omenjal kar 12 duhovnikov.
Novice iz Kranja-
k Petrazrednica v Kranju. Dolgo časa je hodil Ciril Pire ves potrt po Kranju, ko jo glede razširjenja tukajšnje dekliške šole pri dežel. šol. svetu tako imenitno padel. Videlo se je, da mož strašno »tuhta«, kako bi naredil, da no bi bilo treba hčera poslati kam v samostan, kjer bi se po nje govih nazorih pohujšale, ampak d« bi ostalo lepo še v 5. razredu doms. In »iztuhtal« jo je! Ker dež. šol. svet najbrž radi stroškov noče dovoliti 5razr. šolo v Kranju, je Cirilček v kraj. šol. svetu predlagal, naj se v prvem razredu dečki in dekleta združijo in naj jih pedučuje učitelj! Seveda, »ko Pire kaj zine, ne upa ai nobeden v Kranju ugovarjati, če je še tako ntumno. Ni čuda I Človek, ki se skoraj vsako soboto zaletujo v dekliško šolo jn blati njena katehota, ki hoče imeti odlo-
čilno besedo celo na gimnaziji, mora že biti tako izvrsten pedagrg, da krajni in okraini šolski svet kar kima k vsemu, karkoli on blekne! Sicer pa so nafti mestni očetje malo brigajo zato, kar jo otrokom in vsemu prebivalstvu v korist; da je le všeč P<rcu & Co. pa je dobro t Slava jim!
kr Deželnemu šolskemu svetu v prevdarek Po Kranju se javno govori, da se bo razširila tukajšnja dekliška šola na ta način, da bode prvi razred dečkov in deklet združen. Ljudje, ki so ta predlog stavili, gotovo nimajo o šoli in vzgoji otrok niti pojma, kajti drugače bi ne mogli take budalosti napraviti. Vsak, kdor ima s šolo kaj opraviti, dobro ve, da v 1. razredu dobe otroci podlago in če se kaj v prvem razredu zagreši, da se še v četrtem in petem težko popravlja. Kakšno podlago pa bodo dobili prihodnjič otroci v prvem razredu, ako jih bo notri več kot 60 nabasanih? In kdo jih bo poučeval ? Tudi na tem je veliko ležeče, ker je le predobro znana disciplina in še marsikaj druzega v nekaterih razredih deške šole. Zato se prav nič ne čudimo nekaterim staršem, ki že zdaj s strahom povprašujejo, kaj bode z njihovimi dekleti, ako bodeta res oba razreda združena. Pircu in njegovim kimovcem na ljubo ne bode trpela večina staršev, da bi morala njih dekleta biti med dečki. Sicer pa, čemu ste naredili posebno dekliško šolo, ako jo zdaj, po preteku nekaj malo let, zopet združujete z deško? Ako Pire ne mara že dati po vzgledu drugih svoje hčerke v samostan, naj jo pošlje v Ljubljano ali naj jo doma privatno pošilja v šolo; na stroške staršev in otrok v prihodnjem prvem razredu pa ne bo šole razširjal! Deželni šolski svet naj le dobro premisli, predno se bo odločil, potrditi tako razširjenje dekliške šole ali ne, kajti to je gotovo, da ni na deški šoli vse tako imenitno, kakor nekatere visoke glave trdijo. Če že hočete razširiti šolo, dobro. Proti temu nobeden ni; a pustite, da ostane dekliška šola samostojna in nastavite rajši v kakem razredu suplentinjo. Ti stroški ne bodo tako veliki in uspeh gotov, med tem, ko že naprej vemo, da ne bode pravega uspeha, ako se oba razreda združita. Zoper tako razširjenje, kakor ga namerava Pire, bo odločno večina staršev.
kr Na sv. Florijana zvečer sta se dva stražiška „fajergbirca", Fr. Hafner in Gabrijel Benedik na Gašteju pri Kranju v največji človekoljubnosti tako prijazno „bo-žala" po licu in glavi, da sta bila oba — krvava.
kr Velika nesreča. Včeraj se je vračal domov 26 etni Janez Beton iz Premskovega pri Kranju. Bil je močno vinjen. Na železnem m< stu čez Kokro se je pričel — telovaditi. Soolznelo mu je in padel je v globočino v Kokro. Včeraj ga še niso mogli najti. — Zopet žalosten slučaj nesrečnega žganjepitja.
Idrijske novice.
i Zahteve naših rudarjev odklo njene Dne 10, jan. t. 1. so naši rudarji
zahtevali od ministrstva, naj se jim plača zviša, da se takoj vsak delavec pomakne v plačilnem razredu za eno stopnjo višje. To bi zneftalo približno 28% priboljška. Ministrstvo jim je zahtevo odbilo z motivacijo, da toiike svota ne more dati, ker jim je ravno s 1. jan. 1902 uredilo plače tako ugodno, da jim je takrat več naklonilo, kakor so v svoji resoluciji dne 28. okt. 1900 tirjali. Pripomni še, da so idrijski delavci boljša plačani, kakor rudarji pri drugih dr žavrnh rudnikih. Tudi druge bolj postranske zahtave jim je principielno odbilo.
Orožniki v Idriji. Ker se ja na zadnjem javnem shodu tudi slišala opazka, da bode Idrija nekaj videla, kar do sedaj še rti doživela, ako ae rudarska zahteva odkloni, preskrbela se je dežslna vlada z žandarji, katere je od vseh strani v naše m< sto sklica!«, da bi vsak nered takoj odstranila. A do sedaj se šo ni kalil mir, in Idrijs kaž« na zunaj prav navadno lice' kakor ob drugih delavn kih in praznikih.
i Nekaj o obliki. Res je, da so živila v zadnjem času tako v ceni poskočila, kakor do sedaj Se nobenkrst ne, in delavec z družino prav težko izhaja. Morda bi se bilo doseglo oziraje se na nenavadno dra ginjo knj malega priboljška, ako bi se bilo v drugi oblki prosilo na ministrstvo. A ker se je zahtevalo, tirialo, nekako kategorično zapovedovalo in celo grozilo, nas ni presenetil tsk odgovor.
i Na naši novi občinski hiii so napravili dve zehajoči, levu podobni zveri. Dolgo čaBa niso ljudje vedeli, kaj pomenijo. Četudi smo prej brali v našem lokalnem a zgodaj zamrlem lističu vedno izraz »iro, žro>, vendar nam ni došlo v glavo, kdo vedno „žre". Sedaj so nam je posvetile. Dovtipnež jo je zadel z opombo: Ta hiša hoče vedno »žreti« ; bost i videli, tudi 75% doklade bo še premalo.
i Prvi maj D ;!avci socialdemckraške stranke eo slovesno praznovali 1. maj. Na
jutro ob 5. uri so z godbo korakali skozi mesto. Bilo je 200 možakov in osemdeset žensk v sprevodu. Popoludne je Slo nekako isto število v Podrctejo, kjer so imeli na prostem veselico.
i Umrl je v Idriji 741etni rudar v pok., Anton L g«r, oče blage gospe Ant. Golijeve, Ob 50,etnici vladanja ga je presvetli cesar odlikoval s srebrnim križcem. Naj počiva v miru !
i Zopet občinski računi. Sami ne vemo, gje da smo. Ža mesec majnik 1904 je nastopil, pa še sedaj nimamo potrjenega računskega sklepa iz leta 1902 Kako neki nadzoruie na* deželni odbor občinsko gospodarstvo ? Šele ko je podregal naš odbornik Kavčič, izročili eo v pregled letos predlanske račune članu pregledovalnega od seka davkarju A. Krapšu. Sedaj čakamo, da sporoči, kaj je videl sam in kaj njegov tovariš v odseku — tretjega člana odseka ni več, kakor znano -»- ako bo tako srečen, da dobi račun v pregled, pa toliko priden, da bo vse natančno pregledal. Radovedni smo tudi. ali je dobil računski odsek letni račun 1908 že v roke. Pri sejah župan o tem le molči.
i Davkar Anton Krapi odstopil je
ot član pregledovalnega odseka, predno je podal sporočilo, kakšni se mu zde računi iz 1. 1902, dasi jih je dolgo pregledoval. Ta odstop je značilen, ker je Krapš zvest pristaš liberalne stranke, račune je pa napravil neklerikalni Dragotin Lapajne. Vedno se bolj čudna plete !
i Generalni štab je dospel k nam v petek ob pol 1. popoldne. Mesto je bilo v zastavah, na sredi trga so čakali različni ur di, vet^ranci z godbo in oddelek požarne brambe. E<scelenco barona Beck a pozdravil je tukajšnji rudniški voditelj, nadsvetnik Šmid, na kar se je baron Beck prisrčno zahvalil in obenem obžaloval, da so ga morda gospodje dalj časa čakaii na pekočem solncu. Videlo se je, d« ga je taka pozornost zelo razveselila. Povabil jo k sebi g. dekana in mu po^al roko, predstavil se mu je še g. župan Šepetavec, potem je jezdil ob fronti uradnikov dalje. Na koncu vrste mu je re portiral stotnik vetarancev gosp. Kos. Jutri zjutraj od ineio preti Vipavi.
Jeseniške novice.
j Kmetje in delavci gorenjski! V
nedeljo. 8 t. m., popoldne ob 3. uri na Ferjanov vrt na Savi, kjer bo velik političen shod. Govorila bosta g g. poslanca dr. Susteršič in dr. Krek.
j Zopet vre zelo vre med tovarniškimi delavci, sier je g. Luckmann vrgel med nje izjavo, d* 8 starko niso nič dosegli.
j »Slov. Narod" ima močnega pokro vitelja. Na Luckmannovo povelje se pišejo »imenitno« budalasti članki, in po tovarni je vse polno lakajev Luckmatinovih, ki delavcem uailjujejo in maše v žepe -Slovenski Narod".
j Obrtnega reda ne pozna tov. mojster, seveda trd Nemec in hajlovec, g Ril t her. Če ne verjame, naj vpraša ona dva delavca, ki ju je kaznoval z globo 10 kron. Ce bo treba, bomo o tem še več govorili.
j O bratovski akladnlci b katero se lahko bahata, g Luckmann, ker imate dobi ček od n|e Vi in Vaši hajlovski uradniki, bomo tu<ii natančneje šo govorili danes teden.
j Pravila za delavsko strokovno društvo s sedežem na S».vi so že pri sladi. To je s*d tovarniškega pritiska.
j Pozabili so židovski podjetniki na Mirci, da je v novem testamentu pri kri stjanih nedelja Gospodov dan. Preteklo nedeljo so, kakor nalašč streljali kamenje, da se je vse treslo, ravno med službo božjo zjutraj, dopoidne in popoldne. Ali to smejo ali ne, ve g. državni pravdnik,
j Umrl je na Jesenicah tovarniški de lavec Jakob Zupan. Zapustil je vdovo in šest nedorailih otr< k.
j Delo pri tunelu na Hrušci sedaj napreduie mnogo hitreje nego pred nekaj časom. Zemeljske plasti niso več tako trde.
j Štrajka se boji podjetništvo na Hrušici. Informirali amo se in zvedeli, da ni nikake nevarn' sti.
j Občinski odbor na Jesenicah se bavi z vprašanjem, kako vpeljati električno razsvetljavo.
j Tatinski hlapec. Florijan Horvath, v Kaldu na Ofc'rsk< m doma, sedaj hlapec pri trgovcu Josipu Gotzlnu v Mirci pri Jesenicah, je izmaknil raznega blaga v skupni vrednosti 48 K 10 v. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Ribniški »prešičarji« pravijo v »Narodu«, da streha na krasni ribniški cerkvi pušča na sedmih krajih, in da jo dragocena slika na oboku radi tega pokvarjena Drugi pr. nikjer ne z*ciazijo enih groznih sledtj. Bržkone je sedmim »prešičarjem« takrat od nosa teklo da jo bila cerkev na s«dmih krajih mokra, ko so jo ogledovali!
kč Isti preiičarji se v svojem svinjaku »Sl Narodu" prav divje zaletavajo v ribniško in okoliško duhovščino in si izmišljajo o nji najnesrečnejšo laži. Dobro, da si še sami ne verjamejo! In nekdo izmed pri/ih liberalnih glav v Ribnici jo dejal o prešičar-jih: „Od hudiča so ti ljudje grdi!« Prav res! Kaj, ko bi »novičar" začel podobno pisati o prešičarjih! Pa bi pisal resnico ! Pa bi lahko prav pikantno opisal onega naprednega — pa pod imenom —, ki je vpričo njega pred leti zdihoval, ko sta se v mraku sprehajala, rekoč: »Hu, hu, koliko trp m !" Novičar :
»Zakaj pa, gospod —--?« Napredni:
»Že zopet nocoi mi je ušla moja žana
z —--!." Ali hočeš ime gospoda? Ali
hočeš še kaj jednakih in podobnih slučajev? Ali hočeš tudi več imen ? To bi bila za liberalno gospodo premrzla kopel !
kč Nemškutarski trgovec v Ribnici, ki ga zmerjajo z Jaklinom, je po vseh ribniških vaseh nabil plakate, vabeč občinstvo v svojo prodajalno. Pa noben liberalni trgovec si ne upa proti temu črhniti. Ssmo za svojim »pudelnom" kolnejo, da v razlož-bah šklefetajo šipe! Elen hodi po vaseh s plakati, drueri s šnopsom, in tako lovijo — slepe miši. Kaj bi neki počeli, ko bi kak njihov političen nssprotnik storil kaj enakega? Popokaliwbi!
kč Čudno je pa vendarle! Če v Ribnici vloži kak duhovnik tožbo pri sodišču je gotovo že pred obravnavo tožba eks-cerpirana v »Narodu". To je bilo o pustu, to je bilo tudi ravno sedaj pred nekaj dnevi! In iz take tožbe se petem naredi kak »dvo govor«. Kaj pač to pomeni ? Saj nikogar ničesar ne dolžimo, pa vendar bi bilo morda dobro, komu stopiti na rep, četudi bi hudo cvilil in rjul! G.spodje, ki so pri tem prizadeti, nai bi to poskusili!
kč Uboga ribniška gospoda! Tako se ta gospoda često jezi nad nesratrnimi „prešičarji«, ker tako ostudno pisarijo v »Narod«, pa nima korajže, da bi se temu ustavila. Ljudje najnižjega kalibra pišejo — na račun gospode ! Dober tek, slavna gospoda, da te reprezontirajo ljudje take vrste, kakor so----! Gospoda ve, kaj mislimo reči!
kč Torbo na usta so dobili preteklo soboto »ribniški prešičarji« s »preklicom" v »Slovencu". Kaj bodo neki eedaj rekli ? — Morda b'do kljub temu lajali !
kč Roko porezalo jo predpretekli pondeljek v tovarni v Goriči vasi nekemu pisaču iz Ribnice, ki sliši na ime Klavs. — Prejšnjo nedeljo je še z isto roko vihtel po trgu »Siov. Narod" ter kričal: „Ali ste že brali, kai stoji notri?" Nekateri so se mu v pondeljek že smejali!
kč »Slab far, ki išče pri sodniji časti in zadoščenja", pravijo »prešičarji« preteklo soboto v »Narodu". — Če je že duhovnik slab, ki pride enkrat iskat zadoščenja in pravice v sodnijo, kskšni so šele tisti, ki ao vedno v sodniji!
kč Kakor menimo, ne bo tistih 400 K za občinske reveže v Ribnici. — Seda| se začne za reveže glavni past — toda ne! Saj bodo snedli — dva moža!
kč Draga Dne 1. majnika začela je poslovati hranilnica in posojilnica v Dragi. Zanimanje zanjo je vedno večje, savražniki se jeze pene Dal Bog novo ustanovljeni posojilnici svoj blagoslov. !
kč Paragrafe pozna edino lo dragarski oče župan P. 6. Turk. Nepostavno poklical je štirikrat k občinskim sejam nekega poldrugo uro oddaljenega namestnika iz prvega razreda, čeravno so odborniki tega razreda vedno poinoštevilno zastopani. Stvar se mu je že pojasnila, zato k a je še četrtič po-kličal. Kaj bi bilo, oče iupan, ko bi ta revež naenkrat se predrznil zahtevati od Vas odškodnino za zsmujeni čas in storjeno pot? Oče župan naj se priuči še §22. obč. reda, da ne bodo nami stniki — boječ se bazni — hodili gledati njegovega reBnega in človekoljubnega — obraza.
kč Olikan iupan je P. S. Turk v Dragi, ki "pričo mož psuje našega gospoda takole: „Če je „far" zraven, nimam jaz ničesir opraviti". Hvaležen naj bo ta župan olikanec, da ga gospod ni šel tožit.
kč Dar. C. k. kmetijska družba je darovala po žledu oškodovanim sadjerojcem v tbMni Sv. Gregor 200 cepljenih drevesc in 300 divjakov.
Kamniške novice.
V	Kamniku ostavi v kratkem stare prostore c. k. davkarija in se preseli v druge. Z njo se preseli tudi znani dopisnik umazanega »Slov. Naroda«. Ali morajo res c. k r. uradi biti vedno dopisovalaico »Sl. Naroda« ?
V	kamniškem kotu je v sredo med hudim nalivom in nevihto padala debela toča.
Belokranjske novice.
b Potrdil, koliko je žo vrnil dolžnik in koliko je ie plačal obresti, so pogreša
pri prvi dolenjski posojilnici. To je vendar čudno!
b V Gradacu priredi ondotna požarna bramba v nedeljo popoldne veselico s tombolo, pri kateri bode igrala črnomaljska godba.
b V Križevski vasi poleg Metlike si je odžagal neki posestnik pri delu roko, b Na Radovico so pripeljali te dni orgle, katere je izvršil erglarski mojster Kriegl iz Liubliane.
b V Metliki jo bila zadnji teden do polnilna volitev pri prvi dolanisk: posojil niči, a občni zbor ni bil sklepčen radi nezadostnega števil« »adružnikov.
b Radi I. dolenjske posojilu oe ni »Narodu« všeč, če je zahteval »Slovenec«, da se mora vršiti revizija za vseh trideset let njenega obstanka, z/i danes povemo »Narodu« le toliko, da se pametni ljudje smejejo njegovi nemajhni jez ci, ker časi so mi« nuli, ko je metliški občmski tajnik s svojimi pogledi na desno in levo krotil someščane.
b Metliški občinski tajnik si do mneva, da bode baje razbil ondotne Marijine družbe. Si pač dosti misli o svoji moči ta — cerkveni k'jučar!
b V Knežini, dragatuške župnije, je pogorel po 1 Matija Loparca dne 28 aprila zvečer. Pravilo, da si je posestnik sam za-žgal, da .bi tako dobil zavarovalnico.
Loške novice.
1 Pri Francet' pred kapucini se zbira prifarških liberalcev cvet. Tam prebirajo svoj evangeh| ia ogorčeni poslušajo »Slovenčeve« k ške novice. Vsi od Fortunovega Petra pa dol do Konovega Toneta se osramočeni po samezno vrsčaio domov.
1 Baharija in neumnost „S1. Nar." presega že vse meje. V sobotni številki se liberalci tolažijo, da Novakovi volilci po razumnosti in po premoženju odvagajo vse klerikalce. Da, liberalci imajo prav, ker se imajo v svojem „duzeljnuu za silno „kunštne" in prebrisane. Tudi po premoženju odvagajo vse klerikalce. Liberalec, kadar baha s svojim premoženjem, pa vselej pozabi na svoje dolgove. Dolg pa liberalec, to je kakor rdeča barva in puran. Slišali smo, da je na starološkem shodu neki strašno zbodla Fortunovega Petra in Joškovega Frencka opazka, da so liberalci dolžni našim posojilnicam. Nista se dala utolažiti. Če je pa res, kar trdi „Narod", se bo vsak kmet vprašal, zakaj so ravno mnogi „bogatinci" liberalni ? Našim ljudem ni treba liberalne razumnosti, da bi tega ne videli okoli sebe v svoji domači občini. Najboljši gospodarji so glasovali za Novaka, tako se bije liberalec v „Slov. Narodu" ob prsi. Res, najboljši so oni liberalci, ki imajo svoje premoženje prepisano na svoje žene, najboljši so oni, katerim gospodarijo njihove ženske, vsaj zapravljati ne morejo.
Rusko-japonska vojska.
Pretekli teden je bil znamenit. Prva japonska armada je prekoračila reko Jalu in s toliko premočjo naskočila obrežje na desnem bregu, da so se Rusi morali umakniti proti Fenvančenu. Poroča se, da je bilo na obeh straneh veliko izgub. Londonska današnja poročila celo trdijo, da so Rusi izgubili 5000 mož, Japonci pa 3000. Okolu 48 ruskim topovom je stalo nasproti 130 japonskih topov, zato ni čuda, ako so Rusi, ki so ob Jalu-reki imeli samo 18.000 mož, dočim so Japonci imeli 70.000 mož, morali Japoncem prepustiti tudi mnogo topov, katere so pa predno so se umaknili, tako pokvarili, da so nerabljivi.
Rusi so se umaknili v Fenvančen, kjer je baje pod poveljstvom generala Linjeviča 12.000 mož infanterije in pod poveljstvom Miščenka 8000 kozakov. Ako se tudi temu številu prišteje število v Fenvančen se umikajočih Rusov, imajo vendar prodirajoči Japonci še znatno premoč in treba bo Kuropatkinu Rusom v Fenvančen poslati novih čet, ako se hočejo pri Fenvančenu uspešno ustaviti Japoncem. Ker se sedaj poroča, da Japonci izkrcavajo svoje čete tudi na raznih vzhodnih krajih poluotoka Liaotung in da je vsak trenotek pričakovati japonskega napada na Niučvan, kjer so že videli japonske bojne ladje pri Inkavu, je vprašanje, ako se bodo Rusi sploh skušali razdeljeni upirati Japoncem na raznih točkah, ali pa se bodo združili in združeni počakali nadalnjega prodiranja Japoncev v Mandžurijo. Mogoče pa je, kakor smo že omenili, da se bodo Japonci popolnoma zadovoljili, ako dobe v roke poluotok Liaotung in potem bo stvar ruske armade, jih z veliko silo od tu pregnati.
Poleg zgoraj omenjenega števila Rusov v Fenvančenu je še pri železnici pri Taši-kianu 20.000 Rusov, v Hajčengu 5000, med Mukdenom in Liaojangorn 70.000 mož, na polotoku Kvantung 22.000 mož in sicer 11.000 v Port Arturju in 6000 v Dalnjem in Kincovu.
Iz japonskega vira se poroča, da so Japonci radi tega toliko časa čakali s prodiranjem, ker bi prezgodnja ofenziva povzročila, da bi se Rusi brez bojev umikali proti severu in ker še vedno ni Japonska popolna gospodarica morja. Vladivostoško rusko brodovje je napravilo Japoncem že mnogo škode in nedavno so celo ruski ru-šilci torped ustavili ladje v pečilski morski cesti, kjer je vožnja radi številnih min jako nevarna. O drugi japonski armadi se poroča, da še ni popolnoma mobilizirana, vsaj tako trdijo japonski viri, mogoče je pa, da razširjajo nalašč take trditve, da bi zakrili pravo stanje svoje mobilizacije.
O tem, ali se je pri ponedaljskem na padu Japoncem posrečilo zapreti izhod iz portartursko luke, so različna poročila. Boja so je i c v e n luke udeleževalo nekaj ruskih ladij; če bi se torej Japoncem posrečilo zapreti vhod v luko, bi te ladje ne mogle nazaj. „Neue Freie Presse« izraža mnenje, da za ladje s 5 metri globočine, posebno pa za torpedokrižarice, rušiloe torped in torpedovke, Port Artur ni zaprt.
O položaju na bojišču smo dobili Se naslednie brzojavke:
Berolin, 6 maja. Iz Petrograda se poroča : Tu so mnenja, da bodo sedaj Japonci tudi drugo armado izkrcali ob izlivu reke Jalu in pričeli prodiranje prt ti man džurski železnici. Južno od črte Liaojang-Fenvančen je krajina za topničarstvo ugod nejša, nego severno, zato sa prodiranje skoro gotovo izvrši tu. Koncentracije bodo skoro gotovo trajale en teden. Ali se bo prodiranje skoro pričelo, ali pa bodo Ja ponci s prodiranjem nekoliko počakali, je
London, 6. maja. Iz Petrcgrada je došla sem brzojavka, ki pravi, da so Japonci pri Port Adam v bližini Pičena izkrcali čete in da je Port Artur v nevarnosti.
Petrograd, 6. maja. Potrjuje se, da so Japonci v noči 5, maja pričeli pri Pičevu izkrcavati čete. Podpiralo jih je pri izkrcavanju japonsko brodovje. Danes zju traj se je pojavila južno od posta e Pulan Tien japonska patrulja, ki je streljala na sanitetni vlak rudečega križa, k i jez ranjenci prišel iz Port Arturja.
Petrograd, 6. maja. General Pflug brzojavlja vojnemu ministru: Pred Pičevo je najprej priplulo sedem japonskih bojnih ladij, nakar je priplulo o k o 1 u 4 0 8 o v r a ž n i h transportnih ladij. Danes zjutraj so se Japonci pričeli izkroavati v Pičevu in na obrežju kap Gercninala. Izkrcavanje je podoiral ogenj japonskih topov. Naši mali oddelki so vzeli seboj papirje poštnega urada v Pičevu in so se umaknili od obrežja. Kakor poročajo Kitajci se ie že včeraj zvečer izkrcalo 10.000 Japoncev, ki bo se nastanili v kitajskih vaseh. Sovražnik je poslal dva oddelka, ki sta po številu enaka enemu polku, v smeri proti zahodu, kjer leži Port Artur.
Pariz, 6 maja. Večerni listi pravijo, da so Rusi zapustili Fenvančen.
Petrograd, 6. maja. Bivši finančni minister Witte pravi, da je bil proti temu, da bi Rusi zasedli Port Artnr in proti prodiranju Rusov v Mandžurijo, ker se je s tem dala Japoncem prilika pričeti že davno pri-
Projektor.
V sedanji rusko-japonski vojski igrajo važno vlogo takoimenovani projektorji. To so velikanski svetilniki, ki mečejo svetlobo daleč v eni črti. Tak svetlobni trak je silno močan in močno razsvetli kraj, kamor se nameri. Ako se ponoči dve ladji vojskujeta, druga na drugo nameri to luč, da vidi, kam streljati. Kadar ladja križa po morju, se pa projektor obrača, da obsvetljuje morje od vseh strani. Naša slika nam kaže tak velikanski projektor, ki sveti z električno lučjo in ki ga poleg stoječi mašinist z elektriko obrača. Seveda
navadni projektorji niso tako velikanski.
odvisno deloma tudi od stališča kitajskega podkralja Juana Šikaja, ki je po jap nskih prvih uspehih dobil veselje, Japoncem pomagati. Kliub temu so tu mnenja, da se Japonci prihodnje dni ne bodo spustili v kako veliko bitko.
Č i t u , 6. maja. Japonci so včeraj n a vzhodnem obrežju poluotoka Liaotunga nasproti E 1 i o t -otokom pričeli izkrcavati čete. Njihova opazovanja so dognala, da imajo Rusi od Takušana proti jugu le male kavalerijsko oddelke.
London, 6 maja Japonci priprav ljajo izkrcavanja. da odrežejo Port Artur. Odpotevanie Alekseeva iz Port Arturja tu smatrajo kot d< kaz, da je Port Artur v ve liki nevarnosti. Dve brodovji japonskih transportnih ladij eta pripravljeni, da izkrcata čete; eno brodovje pri Pičevu na juž nem obrežju drugo v zalivu Kiučou na za hodnem obrežju. V Londonu so mnenja, da je izhod iz luke Port Artur zaprt, ker japonske transportne ladje lahko neovirano vozijo.
London, 6. maja. Iz Tokia poročajo : Japonsko brodovje se še ni vrnilo, ampak izvršuje svoj načrt. Skoro gotovo se bo druga japonska armada izkrcala pri Niučvan u.
pravljeno vojsko, dočim bo bili RuBi ša nepripravljeni. Bodočnost Rmije je kljub temu zasigurana.
Pariz, 6. maja. Iz Petrograda se po roča »Matinu«, da je mogoče, da s 5 pred koncemjulija izvrši mobilizacija vse ruske armade. V četrtek bo car, povodom velike parade, imel pomombe-n nagovor na častnike.
London, 6. maja. Iz Pariza poroča »Daily Mail": Naročila ruske vlade za pre mog baltiškega brodovja so odpovedana, ker bo baltiško rusko brodovje skoro gotovo ostalo v Evropi (!)
Berolin, 6 maja. Iz Petrograda se poroča, da je ondi razširjena vest o neki ruski zmagi nad Japonci na suhem. Potrjena ta vest ni.
Tokio, 6. maja. General Kuroki poroča, da jo dne 3. t. m. japonska patrulja 14 mož pri Tenšanaongu premagala rusko patruljo, ki io je napadla. Rusi so se umaknili proti Fenvančenu. Japonci so zasledovali Ruse do reke tri milje južno vzhodno od Kavlimena, kjer so opaz<li ruske prednje straže na višinah ob obeh straneh ceste. Neki dnmačinec je pripovedoval Japoncem, da je 2000 ruskih vojakov, ki so stali na višinah pri Fenvančenu, imelo to dni neki ruski oddelek 200 mož, ki se je umikal
proti Fenvančenu, za Japonce — ter so pričeli nanje streljati. Manjši oddelek je tudi pričel streljati. Pri tem nespcrazumljenju je bilo 110 mož ubit h, 70 ranjenih.
Tokio, 6. maja. General Kuroki poroča, da so po marljivem preiskovanju bojišča ob Jalu nt,šli še 200 mrtvih in ranjenih Rusov. Pričakuje se, da jih bodo še več našli.
Niučvan, 6. maja. Ako se Japonoi polaste pristanišča, se je bati velikega ropanja in sicer ne od sovražnikove armade, ampak od roparjev, ki komaj čakajo, da bi se jim nudila prilika pleniti mesto. Okolu mesta je do 6000 roparjev.
London, 6. maja. Tu prevladuje v vojaških krogih mnenje, da se bo Port Artur pri sedaniem položaju na bojišču zamogel braniti le do srede junija. S tem v zvezi je tudi odpotovanje velikega kneza Borisa iz Port Arturja V Petrogradu so o usodi Port Arturja baje istega mnenja.
Petrograd, 6. maja. Vojaške oblasti so pričele z mobilizacijo 10. in 18. vojnega kora.
Pariz, 6. maja. »Pet t Pdrisien« poroča iz Petrograda: Generalni štab dela noč in dan nov mobilizijski načit, ker ie večino sedanjega načrta neki varšavski častnik izdal Japoncem.
Preskrbovanje japonske armade
Japonska armada je preskrbljena s posušenimi in stisnenimi ribami. Porcije teh rib so zelo podobne pisanim bananam ter zadostujejo za 7 do 8 dni, ako se pridene še malo riža. Japonsko vojno vodstvo upa, da bodo te armadne konserve zadostovale, ne da bi se bilo treba vojakom ozirati na deželne pridelke. Seveda se to zelo čudno zdi Amerikancem, toda pomisliti je treba, da so Japonci Azijatje in ne Amerikanci ali pa Evropejci.
Stališče Kitajske
London, 6. maja. V Ameriki se stališče Kitajske v sedanji vojski zasleduje z največjo pezljivostjo. Poslanik C o n g e r je brzojavil iz Pekinga na ameriški drž. urad, da je kitajska vlada zopet zagotovila z največjo odločnostjo, da b de v sedanji rusko-japonski vojski ostala nevtralna. Pomnoženje armade generala Ma, ki ima r.a razpolago 5000 dobro izurjen h in za vojsko pripravljenih mož, se opravičuje s tem, da mora imeti kitajska vlada cb mandžurski meji močno armado za opazovanje ruskih čet, pa tudi zato, da se zaduie morebitni vstanki. V Washingtonu so mnenja, da Rusija ne verjame dosti kitajskim mirovnim zatrdilom, marveč pričakuje, da se bedo K.tajci ob prvi priložnosti maščevali nad Rusi. Situacija )ode poatala nevarna, če se prikaže ob Liao reki močna in zmagovita japonska armada.
Pri nas poldne, v Port Arturja 7. zvečer.
Ko je pri nas poldne, je v Port Arturju 7. ura zvečer, v Viadivostoku skoraj osma, v Tokiju nekaj minut čez osmo uro. Podnebje bojišča je, kakor znano, zelo neugodno in neprijetno. V Viadivostoku je srednja temperatura v januarju in februarju 14* C jod ničlo, komaj meseca aprila zraste srednja temperatura do 4° C nad ničlo. V Soulu je navadno 4°—5° pod ničlo do srede marca. Na Japonskem je ps podnebje mi-
Posledice vojske
postajajo že sedaj jako občutne Japonski, ndubtrialni in krmercielni krogi tožijo radi popolne stagnaci-e njih kupčij. Oni govore d neizogibni p< trebi, da se grade novo že leznice. Ali m denarja! Vlada se je odlrčila zaprositi ptuji kapital za sodelovanje. Pre pričani moremo biti — pravi »Charbinski Vestnik« — da bodo japonske železnice le po imenu še japonske, v resnici pa bodo v amerikanskih rokah. To bo začetek procesa, ki napravi iz japonskih Filipinske otoke.
Državni zbor.
Včerajšnja seja je trajala do 4. ure. Ko so bile prečitane interpelacije in je bilo končano dvakratno glasovanje po imenih, sta češka poslanca Černy in dr. Šilenj utemeljevala nujni predlog glede obrtnega reda. Zbornica pa je z večino glasov odklonila nujnost predloga. Prihodnja seja je v torek.
Skupili proračun.
Dunaj, 6. maja. »Fremdenblatt« poroča iz B u d i m p e š t e : Pri včerajšnjem posvetovanju o skupnem proračunu za 1.1905. se še ni doseglo v vseh točkah sporazum-ljenja Osobito so še nesporazumljenja, kako naj se pokrijejo stroški za novo oboroženje topn čarstva. Vprašanje je, ali naj ae za te stroške najame novo pos< jilo ali naj se jih pokrije ustavnim potom. Preporne zadeve sa bodo v nekaj dneh rešile.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj. 6 maja. Pri današnjih ob-čirsk h volitvah v I. volilnem
raz
Dalje v prilogi H.
11. Priloga 104. štev. ..Slovenca" dn6 3(X aprila 1904.
redu bo izgubili liberalci pet mandatov. Okraja Wieden in Margareten »ta za liberaloe izgubljena. Notranje mesto, Leopold etadt, Alsergrund in DObling bo volili liberalce. Libenlna opozicija v dunajskem obč. svetu šteje sedaj samo 20 mož.
Poljski protestni sliod.
V nedeljo so imeli v Berolinu stanujoči Poljaki protestni shod, da protestirajo proti novemu pruskemu naselievalnemu zakonu. Na shod je došlo nad 2000 Poljakov. Na shodu je govoril zelo ostro državni poslanec Kulerski. Soglasno je bila vsprejeta re-solueija, v kateri se odločno protestira proti nezakonitim proti poljskim predlogom ter po zivlje poljske poslance, naj odločno nasto pijo proti temu nemškemu predlogu ter proglase njih predlagatelje za barbare.
Nasijev škandal.
Rim, 6 maja. Proti poročilu lista »Messagero«, ki trdi, da je bivši naučni minister Nasi pobegnil, zagotavljajo čbbo pisi, da se Nasi nahaja v svoji hiši, kjer ga straži|o. Včeraj je pravdni zastopnik Nasijev izročil ministru O r 1 a n d o 2500 lir za po kritje stroškov za dela, katera je pustil ne opravičono izvršiti v svoji hiši.
Protest apostolske stolice.
Pariz. 6. maja. Francoski minister za zunanje stvari Delcasse je iranco Bkemu pcslaniku pri Vatikanu naročil naznaniti državnemu tajniku M e r r y del Valu, da Frarcoska smatra protest apo stolske stolice proti potovanju predsednika Loubeta v Rim za ničeven in kot ne-vložen.
Delavsko ministrstvo.
V Avstralili imajo sedaj novo delavsko ministrstvo. Delavski voditelji so zlasti na Angleškem že dosegli v državni upravi vi soka mesta in tudi na Francotkem je bil že delavski voditelj Millerand minister. Ministr stva pa, ki bi bilo popolnoma sestavljeno iz delavskih zastopnikov, dosedaj še ni bilo 2e nekaj let sem se vlada v Avstraliji v delavsko prijaznem smislu in Kar se tiče de lavskega varstva, nadkriljuje Avstralija ostale države, zlasti v Novi Seelandiji. Vse delavnice, in če tudi delujeta le dva delavca v njih, so podvržene postavi in predpisom za tovarne in zato so skoraj vsi delavci podvrženi tovarniškemu nadzorstvu. Kdor ni dovršil še 14. leta, ne sme biti spreiet v delo kot delavec, in oni med 14. in 16. letom z omejitvami in ne nad 45 ur na teden. Izdelki domača industrije morajo biti zaznamo yani s posebno znamko. V Novi Seelandiji in v Novem južnem Walesu so že nekaj let sem vpeljana prisilna razsodišča, ki razso jajo v vseh onih slučajih, v katerih se ni po spravnih sodiščih doseglo sporazumljenje. Obsodbi razsodišča se moreta obe Btranki brezpogojno podvreči Prisilna razsodišča se bodo sedaj v celi Avstraliji vpeljala. Ta pred log podpira tudi mnogo liberalcev, ki so iz prevideli že zdavnaj, da imajo delavci tudi pravico, zastopati svojo koristi, in zato je zagotovljena postava, da bodo prisilna so dišča svoj delokrog razširila tudi na državna podjetja. Temu predlogu se je uprla prejšnja vlada in je zato odstopila, in nato se je sestavilo novo ministrstvo, izvztmši glavnega pravdnika, iz zgolj delavskih zastopnikov. Neznano je, koliko časa bode vladalo delav sko ministrstvo. V tbornici je namreč izmed 75 poslancev 'e 22 in v senatu izmed 36 senatorjev le 14 delavskih zastopnikov. Med tem ko so zastopniki meščanskih strank raz deljeni v razne s.trenke, pa nastopajo delav ski zastopniki edino in krepko. Končno pripomnimo, da avstralski delavci niso so cialni demokratje, marveč tvrrijo delavsko stranko brez primesi soclalnodemokratičnih sanj in brezbožnosti.
Klanje krščanskih Armencev.
Velike nemire so povzročili v armenski vasi Hunan davčni iztirjovalci. S silo in z odiranjem so iztirjavale te turške pijavke davek toliko časa, da je armenskim kmetom zavrela kri. Oboroženi vaščani so zahtevali, da naj br turške pijavke odstranijo, ker so dobile, kar jim je šlo. Turki so pa postali še nesramneji in Armenci so te izsesevalce zapodili iz vasi. htiruni turški briči s j so pritožili zaradi tega pri turških oblastvih v Mušu, ki so poslala 15 orožnikov v Hunan. Orožnike spremljala je velika oborožena četa Mohamedancev. Ko so zapazili Armenci, da se bliža Hunanu turška sodrga, se ji je postavilo 20 oboroženih Armencev v bran. Armenci bo bili zbrani v neki hiši, katero so Turki napadli. Hrabri Armenci so zapodili turško svojat v beg. Dva orožnika sta bila ubita v boju in več jih jo bilo ranjenih Turki so pa nato poslali vojaštvo v ne srečno vas. Te premoči seveda Armenci niso mogli premagati in Turki so pričeli s svojim priljubljenim klanjem. Vas so požgali in storili grozna zlodejstva. Turški vojaki so sktunili celo 8- do lOletne deklice in jih potem umorili. Vsi Armenci v turški
pokrajini Muš so zaradi tega zlodejstva raz burjeni in bati se je splošnega vstanka Ar mencev. Armenski škof in armenski veljaki so brzojavili patriarhu Ormamainu naj posreduje pri porti. Zaradi to brzojavke so bili škof in plemeniti Armenoi na povelje turSke vlade zaprti. Tako pc stopajo Turki z uboero krščansko rajo cačctktm prosvitljenega 20. stoletja.
Preosnova angleške armade.
Na vso moč in z vso hitrostjo reorganizira Angleška svojo mornarico. Spremembe, ki se v organizaciji armade nameravajo hočemo kratko označiti. Prej ko slej cstane vojni minister odgovoren za vse, kar se tiče armade, izobrazbe v miru in vojnih priprav. Spremeniti in omejiti sa pa hoče sedaj tudi moč vojnega ministra.
Namerava ee uvesti odbor za brambo dežele, kojemu naj bo predsedoval ministrski predsednik. Ta odbor bi nadzoroval delovanje vo nega ministrstva. Poleg odbora za brambo dežele je vojni svet, ki naj bi bil nekak generalni štab. Vso pozornost pa Angleži osredočujejo na vojno mornarico. Prej ko slej hočejo ostati neomejeni gospodarji na morju.
Lansko leto so je angleško brodovje pomnožilo za dvainštirideset novih ladij, med njimi 6 bojnih ladij in 9 oklopnih križaric. — Na novo je pa v delu 47 vojnih ladij med njimi 8 velikih bojnih ladij, 13 oklopnih križaric in 11 podmorskih čolnov.
Svoje morsko bojno brodovje imajo Angleži nad vse dobro razvrščeno. Samo v sredozemskem morju je 68 bcjnih ladij, glavno bojno pristanišče imajo na Malti, kjer imajo koncentriranih 41 ladij. — V vzhodnji Aziji imajo pa 6 oklopnic in 21 drugih ladij.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. maja.
Občinske volitve v Mirni peči
5. maja so se
Dne
vršile volitve v občinski zastop v Mirni peči, ki so sijajno uspele. Izmed 26 izvoljenih odbornikov jih je nad dvajset odločno katoliško - narodnega mišljenja.
„Narod" prodan! »Narod« je pisal te dni članke, ki so očividno naproSeni od kranjske industrijske družbe. »Narod« leži v prahu pred družbo. Njegova neumnost se vidi iz vseh člankov. Člankar posluša le kranjsko industrijsko družbo in njene informacije, za vse drugo ima pa gluha ušesa. Noben narod v takih slučajih nima lista, ki bi se tako podlo prodajal, kakor »Narod«. „Na-rod" je tako neumen, da meni, da bi družba lahko tuje delavce dobila namestu domačih pod istimi pogoji. Delavstvo je drugod tako organizirano, da pod te pogoje, kakoršne ima sedaj družba, nihče ne mara iti in je družba o tem dobila že kategorično pod nos iz Donavitz*. Tudi noben nemški delavec bi ne pripustil, da bi tovarna ž njim pometala ali pa mu prikrajševals. Tu pri nem škem delavcu neha nemštvo. Delavstvo od drugod bi stavilo še hujše zahteve, kakor jih stavi tukajšnje delavstvo, končno pa tuje delavstvo, n. pr. iz »rajha«, ni tako nespametno, da bi ondotne delavske urejene razmere zamenjavalo z avstrijskimi delavskimi razmerami. Najsramotnejše je, da grozi slovenski list a takimi bedastočami. Diužba bi morala odpreti najširšo svojo mošnjo, ako bi kaj takega hotela storiti, in storila bi to le sebi v ogromno škodo. »Naš cilj mora biti, da spravimo v tovarno kar največ Sloven cev«, pravi „Narod". To bi bilo sicer lepo, a »Narod« naj pa ne pričakuje, da bo potem naše domače delavstvo samo suženj tujemu kapitalu in da ne sme dvigniti glave za svoje pravice! Ali menite, da smo res Slovenci UBtvarjeni samo za hlapčevske vloge in daližemo pete onim ki hočejo delavstvu odtrga-vati krvavo zasluženi denar? Ali je tako vaše slovensko rodoljubje? S tajum stališčem si niste za narodno, šo manj pa za delavsko stvar pridobili nobenih zaslug, ampak ste pokazali, da ste ob vsaki pri liki izdajice svojega naroda. Tako nizko stojite, da si upate ponatiskovati celo laž, da je Luckmann rmel pooblastilo, zapreti tovarno, če treba, za več
mesecev, kajti tiste grožnje ao navadna stvar pri vsaki stavki, a tovarna si bo pač premislila, preden bi si napravila tako ogromno škodo. Če bi bil živ Jurčič, oklciutal bi ured ništvo »Naroda« za take članke, in sram bi ga bilo, da sa je »Narod« pogreznil tako nizko, da je postal glasilo nemškemu nasilju.
Res jasna beseda! »Sloven. Narod" je te dni povedal res tako jasne besede, da se mora vsak pristen slovenski rodoljub obrniti s studom proč od lista, ki se je dal na razpolago, da bi na korist tujcu oškodoval domače delavstvo. Znano je, da je delavstvo na Javorniku pričelo stavko samo od sebe, ker je bilo zatirano in prikrajševano. Vsak poštenjak bi v tem boju stal na strani de lavstva, ker jasno je, da boljše situirano de lavstvo pride na dobro splošnosti in da je najmanje, kar moremo zahtevati cd tuje industrije, da nam našega delavstva ne izmoz-gava in ne zapira preveč svojih žepov. In priznati se mora, da tuja industrija pri nas v primeri z drugod jako slabo plačuje, dasi ima pri nas najizbornejše, in tako močno ter krepko delavstvo, kakršnega drugod zaman išče. „Narod« bo je o tej priliki postavil — proti slovenskemu delavstvu na način, ki je za vsakega pametnega človeka jasen dovolj. Pri stavki ni bilo nobenega politič. ozadja, napravil ga je »Narod" sam, da se je mogel postaviti proti delavstvu, ker bilo bi pač preveč za tak kapitalističen list, ako bi se postavil na upravičeno delavsko stališče. Mej stavkujočimi delavci se ni delalo nobene razlike in bili so vsi složni in edini. Ko je delavstvo zvedelo, da stavkajo tovariši na Javorniku, postavilo se je na stališče „eden za druzega, vsi za enega«. »Narod" nekaj govori, kakor bi se stavka vzdržati ne mogla, češ, „rejeni gospodje imajo sicer denarja, ali pri štrajkih ne dajo od Bebe nobene fige." »Narod" je tu gotovo mislil na dr. Tavčarja, za druge pa to ne velja, kar stav-kujoče delavstvo najbolj ve. Gospodje pri »Narodu« o delavski organizaciji še pojma nimajo. Ko so delavci videli, da se Luckmann noče podati, pošiljali so od raznih krajev svoje prispevke stavkujočim. Ljubljansko delavstvo pri tem ni bi!o zadnje in pripravilo je občno organizacijo, po kateri bi somišljeniki podpirali stavko s tedenskimi doneski in bi tako po celi deželi stali možje na strani delavstva za njihovo praviS-no stvar. — Naš list je bil pripravljen v Blučaju, da traja ta stavka daljo, ugoditi želji delavstva in odpreti v ta namen svoje „Narod" se laže, ko pravi, da ee je
Strokovna dru-ne pa socialno-
predale. „
„obrnilo delavstvo z milo prošnjo do organizacije nemških socialnih demokratov, da naj iz svoje zaloge kaj da, a ko se je ta nemška pomoč odrekla, padlo je vse skupaj kakor hišica iz kart«. Odbor stavkujočih se ni obrnil do socialnih demokratov, delavstvo tudi ne, pač pa je pisal v Gradec neki osamljeni socialni demokrat, in ko sta nato res prišla dva socialnodemokraška voditelja, jim je delavstvo samo pokazalo vrata, ker je vi delo, da so že začetkom stavke vodilni so-cialnodemokratični krogi gledali le, kje bi delavstvu kaj vzeli, ne pa dali. Povrh sta iz Ljubljane in Gradca priromana socialna demokrata šla po informacije k Luckmannu, ne pa k delavstvu, in taka »delavska prija telja" naj bi mi priznavali! Stavka se je končala le vsled moško in častne besede Luckmannove, ki ima sedaj priliko pokazati se moža, katerega bo delavstvo spoštovalo, ali pa kaj — druzega. Vse „Narodovo" pso vanje o »pijanem Kreku" — pisatelj onih pBOvk naj pove Tavčarju, da je dr. Krek abstinent — nas ne spravi iz ravnotežja. »Narod" tudi pravi, da jo bila vsa pisarija o posiljevanju delavk »gola šteletarija in nič druzega". Gospodje pri »Narodu" so dobri prijatelji gospoda državnega pravdnika; naj ga torej nagovore, da povpraša nekoliko tem pri onih, ki so prizadeti, — pri delavkah. Potem bo izvedel marsikatera dejstva in imena. Končno šo enkrat pribijemo, da »Narod" ne more videti močnega, trdnega, vzdigajočega so ljudstva, in to priznanje je bila od njegovo strani res — „jasna bo-soda". Ostanite torej sami in sram naj bo »Narodovega" članknrja, da ee še kedaj obleče v sokolsko srajco 1 Na takega Sokola,
ki ga imajo na verigi naši narodni nasprotniki, bi češko sokolstvo pluvalo!
„Rdeči Prapor" je čudno delavsko glasilo. Glede delavske stavke se je postavil na stališče — .Narodovega" in tovarniškega poročila. Svoje srčne želje razodevajo socialni demokratje v tem, da hočejo na vsak način dokazati, da je delavstvo propadlo in tovarna zmagala. Te ljudi proč od delavske organizacije! štva naj bodo strokovna, demokraška!
—	Prekoračenje proračuna pri gradnji nove planinske železnice. Do-
znalo se je, da «t;aša dosedanii prekoračenje prvotnega približnega proračuna 169 milijonov kron, kar znaša skoraj tret|in« vae
svoto. S'jupni stroški znašali bodo do konca leta 1905 približno 220 do 230 milijonov kron. Prekoračenje prvotnega proračuna pri novih planinskih železnicah povzročile so geolegišUe težkoče.
—	Samomori. V Gradcu se je ustrelila 22 kt stara prodajalka Nežika S t r m š e k. Vzrok »nesreSna ljubezen«. — V Ihanu se je obesil kočar Jernej Rak.
—	Drevo je ubilo 60 let starega delavca Jožeta P r e š a Podkorenom pri Kranjski gori.
—	Hrvaške novice. Češki umetniki prirede izložbo v Zagrebu. — „Ka-t o 1 i č k i List" je sedaj pod uredništvom dr. Jos. Poznana prinesel oklic škofov za osnovanje hrvaškega katoliškega tiskovnega društva. List zagovarja sedaj vrlo „Hrvat-stvo". — Moža ubila je 47 let stara tmetica iz Honetiča, okraj karlovški, ker jo je brez vzroka pretepaval. Sodišče jo je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora. — Ustnici odgriznil je v tepežu jos. Seremet v Rugvici svojemu bratu Miji.
—	Pokopali so v Novem mestu v starosti 18 let umrlo gdč. Frančiško S m o 1 i k, hčerko c. kr. sodnijskega ofi-cijala.
—	Mlinsko kolo je zagrabilo v
umetnem mlinu veleposestnika Karola Gruča v Mačeh deklo Katarino Jankovič. Zavrtelo jo je parkrat okolu in jo težko poškodovalo.
—	Izpod Grintovca. V nedeljo, dne 24. aprila, je v cerkljanskem izobraževalnem društvu predaval g. dr. J o s. D e b e v c o zanimivi tvarini: „ N i č novega na svetu«. Pokazal je v živih barvah s prikladnimi vzgledi, kako so bistveno dogodki isti v starih časih kot zdaj, samo oblika je različna. Vsi udje bo izrekli po predavanju le eno željo, da bi g. dr. Jos. Debevca še večkrat videli v svoji sredi!
—	Iz Borovnice se nam piše: NaSa kantonska cesta proti kolodvoru je za se-danji promet zelo napačno speljana, toda delala s« je ob času, ko bo ni nadejalo, da bode na borovniškem kolodvoru toliko prometa. Za zboljšanje te ceste se ni storilo ničesar. Nasprotno, neki tukajšnji posestnik in gostilničar je zgradil pred dvema letoma tik ceste šupo ter se od te kap na cesto odceja, da je ondi vedno blato. Ali se to godi z dovoljenjem ali brez dovoljenja cestnega odbora, ne vem, na vsak način pa je to protipostavno. Od lanske jeseni sem pa nasiplje že tako na največjem klancu debelo šuto, da mu bode mogoče ložje voziti v njegov novo postavljeni kozolec, ne oziraje se na to, da s tem promet jako ovira. Mož se Čuti precej varnega, ker za večkratne pritožbe prizadetih se niti ne zmeni. Mož je liberalnega kalibra ter meni, da mu je kot takemu vso dovoljeno. Kak uspeh bodo imele te vrstice, vam prav v kratkem sporočim.
—	Slovensko planinsko društvo
išče za Aljažev dom v Vrat.h gospodinjo ali oženjenega gospodarja, ki ima ženo dobro kuharico. Aljažev dom leži v dolini 2!/,
ure
od Dovjega ter bode odprt od julija do konca septembra. Plača po dogovoru. Na-tančneja poročila daje odbor „Slov. planinskega društva" v Ljubljani.
—	Častno odlikovanje domačega izdelka. Na mednarodni razstavi živil v Parizu pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva za obrt in trgovino so bili higi-jenični izdelki »Kranjske rastlinske destilacije »Florian« (lastt nik g. E d m u n d Kavčič) v Ljubljani«: Rastlinski liker, rastlinski ferne-(grenčica) in rastlinski fluid odlikovani z zlatosvetinjo in diplomo. Z veseljem objavimo to dobro priporočilo za dobroto in vrednost domačega izdelka, kateri je dosegel, kakor se čuje, tudi že precejšnji izvoz na tuje.
—	Iz kopališča Daruvar se javlja, da se zakupnik tega kopališča lotos posebno prizadeva, da čim najbolje poskrbi za udobnost kopaliških gostov in povzdigo kopališča parnega. Takozvano Ivanovo kopališče je dobilo novo impozantno poslopje, v katerem so v pritličju kopeli, v prvem nadstropju pa lepo šle vilo elegantnih stanovanj. Naprava
kurjenih koridorjev je omogočila otvoritev zimske sezone. Na novo se otvori atnina kopelj. Ta ia druga adapcjska dela bodo pripomogla kopališču do odličnega mesta v vrati hrvatsko-alavonskih kopališč.
— Strajk v Kropi in Kamni gorioi. Poročali smo že, da je štrajk v Kropi in Kamni gorioi, ki se je pričel 3. maja, srečno končan. Ako si pogledamo razmere teh delavcev, potem se začudeuo vprašamo, kako da do tega koraka že prej ni prišlo. Težavno delo, slaba hrano, zaslužka skoro nič. Otrcci, stari komaj 10 let, že morajo stopiti v pomcč svojim starišem. Hudo trpljenje in slaba hrana, ko bi se morali otroci šele razvijati, jih uniči skcro popolnoma. Le poglejte te obraze, te postave! J ali to znak gorenjske telesne kreposti in zdravja ? Zraven tega še slabe delavnice, v katerih je prepih, pozimi mraz, poleti pa neznosna vročina. In to za zelo malo plačo, in ta plača se redno manjša, medtem, ko se živila vedno draže Toda tudi to draženje živil nekaterim še ni bilo dovolj. Zgodilo ee je, da ker je delavec kupil za denar v drugi trgov i, ni živil, ne pa pri svojem gospodarju, ki na knjižico pro daj a moko pri kg 2 kr., slanino 4 kr., vino pri enem četrtlitru 2 kr. dražje, m u je gospodar odvzel delo. To je pač v nebo vpijoč greh, in delavci so izpre-videli, da tako ne gre več dalje. Začeli so se izseljevati na ptuje, doma pa je začela padati tudi obrt zaradi pomanjkanja delavcev.
V	tej stavki se je delavcem za sedaj v v s e h točkah popolnoma ugodila. 01-pravilo se ]e kupovanje živil na knjižica, plača se je pri vseh delih zdatno zboljšala in tudi delalo se je na znižanje delavnega časa. To pri delavc h. Gospodje trgovci in »Zadruga« pa so sklenili, ne več med seboj konkurirati, marveč vzajemno staviti blagu cene in ga pod enakimi cenami prodajati.
V	tem štrajku so dela ci dosegli zboljšanje, dosegli pa tudi popolno sporazumljenje z gospodarji, kar ie gotovo v veliko korist stari ^rebljarski industriji v Kropi in Kamni gorici. Želeti je, naj bi i v prihodnje vladalo vedno sporazumljenje med delavci in gospodarji pod senčnato Jelovco! Ta kratka stavka nas pa tudi uči, da imajo slovenski delodajalci z redkimi izjemami več sočustva in srca za delavca, kakor tuji ali pa potujčeni naši kapitalisti.
—	V Ambrusu bode dne 16. maja konfarenca sa. C I. sodalitatis za žužem-bersko dekaniio.
—	Predavanje 6. gosp kanonika Sušnika o »bojnem brodovju«, katerega amo priobčili v podiiiku »Slovenca«, priobčuje ameri^k* „Nova Domovina".
—	Iz Novega mesta. Pri nas smo kaj napredni, donaz t mu je kip na Fiori-janovem trgu. Kip predstavlja žensKo kaj lahko oblečeno ali bolje neotlečeno. Na sa-manji dan so se ljudje spodtikaii nad to ne dostojno „Staturo". Možje so se smejali, neka kmetica pa je dejala vsa nevoljna: »Ali smo samo ženske zato, da se iz nas norču jejo.« N»j bi za spremembo enkrat enega li beralnega gospoda slekli in postavili na vodnjak. — S;cer kmetska kritika ali — zanimiva! ?
—	Poroka. Poročil se je danes 7. maja er. Josip Brmar, učitelj in pisatelj, z gospico Evgenijo Cvenkelnovo, hčerko znane narodne rodbine (Jvenkelnove v Sovnici.
—	Potovanje Minoli teden je nastopil naš celjski rojak, pravnik Bogumil Vošnjak s Dunaja svoje potovanje v Rusijo in je došel v Petrograd. kjer ostane šest tednov. Oltod potuje B. V. čez Moskvo v azijsko in julno Rusijo od koder se vrne proti jeseni nazaj v domovino.
—	Strašna nesreča. Franc Peršin iz Rakitno št. 84 upreget je danes kravo in junca, ki ga je pri upregi tako poškodoval, da je Peršinu trebuh preparal.
—	Železniška nesreča v Kranju pred sod sčem O železniški nesreči na kranjskem kolodvoru dne 18. okt se je vršila včeraj obravnava pri tukajšnjem dež. sodišSu. Obravnava je trajala od 9. ure zju traj do 9 ure zvečer ter so bili obtožcnci asistent R e b o 1, strojevodja Tavčar in vlakovodja Košir oproščeni, sprevodnik Anton Adamič, ki je nadzoroval premikanje je bil pa obsojen na en mesec strogega s posti poestrenepa zapora. Sodišče je sma tralo, da je Adamič kot premikač ukazal strojevodji Janezu Tavčarju, da naj se umakne na tir, po katerem je imel priti te kom 11 minut drug vlak, kar je d»lo po vod nesreči. Zaslišan h je bilo 15 prič in dva strokovnjaka izvedenca. D ž. pravdnik je vložil ničnestno pritožbo proti oprostitvi zgoraj omenjenih obdolžencev.
—	Ponočne uradne ure novo meškega dacarja. Piše se nam iz Novega mesta: Dne 3. maja se je vršila kazenska obravnava radi razžaljenja časti, obrekovanja in goljufije užitninskega uradnika I. Milavca, dacarja užitnine, proti Antoniji Pavčič. Slednja je poizvedela po svoji služkinji, da je dacar Milavc v sporazumu s svojo ljubimko I. Spacapan, bivšo natakarico v Hotelu „Pavčič" ponoči med 11. in 12.
uro izvrševal uradni posel v kleti. Po pričah se je dokazalo, da je dacar na prošnjo natakarice popravljal uradne pečate, baje ker so bili isti odstranjeni. Med tem ko je bil dacar v kleti, je nosila I. Spacapan v škafih vodo, s katero sta zalivala vino po odstranitvi pečatov. Delala sta to v sporazumu; bilo je v korist natakarici, ki je imela na račun cele sode zadacanega vina po primerni plači od iztočenega vina. Možno je, da se je to večkrat ponavljalo v škodo A. Pavčiču. Gospa A. Pavčič je to naznanila užitninskemu vodju g. Hrvatu da naj dožene je li res, kar se o služkinji zatrjuje. Mešala se je med pristna vina voda, in tako je gospa plačevala natakarici za iztočeno vodo enako kot za pristno vino. S tem se je tudi ostanek vina pokončal in konečno radi tega prišla gostilna v slab glas, da se toči brozga mesto dobrega pristnega vina. Mesto da bi se I. Milavc opravičil mirnim potom, je vložil ovadbo v navedenem zmislu, na kar se je vjel sam v past, ker se je po pričah dognalo, da je res na nepošten način manipuliral z vinom v sporazumu z natakarico in v škodo toženki in stem kršil uradno oblast. Toženka gospa Pavčič je bila oproščena, proti I. Milavcu pa se zato zna uvesti od strani drž. pravdništva nadaljna preiskava. Gostilničarji, pozor, da se kaj enakega še vam ne dogodi!
—	Iaseljevanje. Brzoparnik »La Tou raine«, »francoske prekmorske družbe« (zastop potovalna pisarna Ei Smarda v Ljubljani) je odplul izHavra 28. aprila in srečno dospel v New-York 30iaprila. Vozil je 6 dai 23 ur.
—	Cesarska kopelj v Rogaški Slatini Deželni odbor štajerski je sklenil imenovati novo zdravilišče za bydro-, elektro in mehano therapijo v Rogaški Slatini »Ca-sarska kopelj«, dosedanje zdravilišče pa dobi ime »Styria-kopelj«. Novo zdravilišča se otvori v mesecu juniju, ker še niso dogo tovljena dela v raznih kepeljih. Velika na prava za napolnjevanje steklenic z rogaškim kislecem, ki je zvezana z dovlačnico z rogaško lokalno železnico, se še tekom tega meseca izroči prometu in je kot secesioni stiška monumentalna zgradba kras zdravilišča. Sezon« se prične 15 maja. Cene do 20 junija so znatno znižane.
—	Is Studenega se nam piše: Andrej Kobal razlaga liberaine nauke, dasi ne zna brati ne pisati. 0.1 jn torej pravi vzor libe ralne »inteligence«. Bodi mu povedano, da katol.-narodna stranka ne obatruira zaradi škofovih zavodov, ki nimajo nobeno zveze z obstrukcijo, ampak zato, ker hoče pribo riti slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetom, pravično zastopstvo v dež. zboru. Okrajni šolski svet v Postojni pa opozarjamo, naj se vendar že enkrat gane in kaj stori v zadevi učitelja Mežana. Pritožba, ki govori o nje govi žganjarski slabosti, vsled katere je še celo učence iz šole pošiljal po žganje, je vendar tam. Aene v občini Bukovju so vesele, odkar njega ni več tam, ker imajo zdaj mir Naj se naredi tudi pri nas red I
Ljubljanska novice.
Ljubljansko meso. V glavne dolžnosti občine spada gotovo, da nadzira prodajo živil. In če se meso v kratkem času tako podraži, kakor se je zgodilo v Ljubljani, je dolžnost občine, da preiskuje vzroke in poizkuša doaeči ravnotežje med interesi mesar jev in kupujočega občinstva. V zadnji seji občinskega sveta je g. župan iz zraka potegnil nekaj številk, ki naj opravičujejo to podraži me. A proti tamu mi poudarjamo, da v istem času, ko se je meso podražilo za 25 %, se živina ni podražila za toliko. Dolž nest občine je, da takoj uvede natančno preiskavo in stori vse, da varuje ljubljansko prebivalstvo. — Na eni strani je organizirana družba mesarjev, na drugi strani pa so odjemalci, ki niso nikakor organizirani, ampak morajo kupovati za vsako ceno. Z dai smo na najboljši peti k temu, da postane Ljubljana daleč naokoli najdražje mesto. Aso dobiva vojaštvo kilogram po 40 kr., kako pridejo drugi odjemalci do teg», da naj plačujejo »izgube", katere imsjo baje nekateri masarji pri vojakih. Da je po-draženje mesa umetno, ee vidi iz tega, ker se vrši vedno po dogovoru in skokoma. Ko bero mesarji po deželi, da so ljubljanski mesarji zvišali ceno, pa še oni poskočijo, če tudi na živinskem sejmu ni razloga s« to. (Jana mesa gre vedno le gor, tudi takrat, če pri živini cena ne raste.
Špecerijsko trgovino je prevzel gospod Valentin Leskovic, kakor je raz-videti iz oznanila v današnjem listu, v hiši svojega strica gospoda Frana Leskovi c a , bivšega špecerijskega trgovca v F i o r i j a n s k i h ulicah št. 1 (prej dr. J. Drč). Trgovina je bila dosedaj last gospoda Petra Storka. Mlademu možu želimo mnogo Breče!
Zidarski shod prirede socialni demokratje danes zvečer ob 7. uri v Puntigamski pivnici. Poročala bosta Linhart v slovenskem in Spongia v laškem jeziku. Po Ljubljani se govori, da se pripravlja stavka zidarjev.
Velika ljudska veselica Piše se nam, da se za slavnost ob II. vsesokolskem izletu, ki se bo vršila v Ljubljani dne 16., 17. in 18. julija, delajo že sedaj priprave. Ljudska veselica bo v največjem slogu. Prireditev so prevzele ljubljanske gospe in gospodične. Prvo posvetovanje so imele dame v četrtek popoldne. Sklenile so, da prirede veselico pod T i v o 1 i j e m , slično Prešernovi, ki se je vršila lansko leto v „ Zvezdi".
Izlet na Rožnik je imela danes mladina iz šole na Vrtači. Ob l/,8 je bral sv. mašo g. katehet Č a d e ž.
Javno predavanje bo priredila krščanska ženska zveza prihoanji petek, 13. t. m., ob 4 popoldne.
V mednarodni panorami na Pogačar-jevem trgu bodo jutri še raistavljene slike o Japonski.
Vojaška godba bo svirala jutri od l/, 12. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne v »Zvezdi«.
Umrla ie v 67. letu svoje dobe crospa Marija Skrinar, mati gospe Marije Eberl. N. v m. p.!
Povišanje cen za vožnjo stavbenega ma-terijala. Piso se uam : Včerajšnji Vod cenjeni list je priobčil dopis stavbinskih moj-stov, podjetnikov in posestnikov opekarn, a blagovolilo nam je slavno uredništvo tudi obljubiti prostora za odgovor, za kar izrekamo zahvalo ter prosimo, di priobčite sle deče pojasnilo : Popolno napačno je, da so tukajšnji in okoličanski prevozniki stavili svoje zahteva na podlagi dunajskega cenika. Nasprotno so plačilne zshteve še vedno jalro nizke in današnjim razmeram primerne. Ž3 mnogo let sem so plačila za prevozniška dela tukaj tako nizka, da so bili prevozniki prisiljeni na nekem prod kratkim sa vrše čem sestanku soglasno skleniti malo zvišanje cen 'n ta sklep naznaniti stavbenikom, kakor tudi posestnikom opekarn E iog'asno so prevozniki sklenili pri svoji pravičai za hte »i vztrajati, in če bi se te nizko zvišane cene od stavbenikov in posestnikov opekarn r.e sprejele, bi voženj več ne izvrševali Izgredov se ni bati.
Slovensko trgovstvo društvo opozarja svoje člane m prijatelie društva še enkrat na jutrajšnji izltt na Vrhniko. Zoira-lišče je v „Narodnem domu" ter odhod ob ugodnem vremenu ob pol 2. uri popoldne z vozovi. Društvo si bo ob tej priliki ogledalo z dovoljenlem gospoda Lenarčiča tovarno za lesne izdelke.
Na dopust je odšel za mesec dni gosp. policijski svetuik Podgoršek. Njegove posle vodi g. dr Zarnik.
Draginja živil v Ljubljani. Iz ljubljanske okolice se nam piše: Glede draginje, ki vlada sedaj na ljubljanskem trgu, sodimo mi okoličanski kmečki posestniki ne koliko drugače, kakor se je svoj čas poročalo. Klicalo se ie na p-moč oblast', naj urede cene živil na trgu Žalibog, da so res cene živil na ljubljanskem trgu nad vse visoke, toda tega je kriv mestni magistrat ljubljanski. Magistrat zatira kmete tako, da razun ob tržnih dneh ne smejo prodajati svojih pridelkov na trgu. Zakaj kmetje ne bi imeli pravice prodajati ob drugih dneh na trgu, saj plačujemo tudi mi davke! Zahtevamo za vse enako pravico! Ljubljansina policija ima veliko nujnejšega in važnejšega posla, kakor da preganja kmečko ljudi ob netržnih dneh, če prineso živila na trg. Vzrok draginje živil je: ker mora občinstvo živila kupo vati od prekupcev, k i d r a ž č živila. Policijski organi pre ganjajo kmečko ljudstvo, če ob netržnih dneh prinese živila na trg, ne vidijo pa še danes nepostavnostij, ki se gode pri prodajanju mleka. Se sedaj se mleko prodaja v Ljubljani po stari meri. Kje so litri? V vsaki hribovski vasi merijo že po litrih, samo v Ljubljani ne.
Sitnosti ljubljanske policije nasproti kmečkim voznikom. Ie ljubljanske okolice se nam piše: S /ojo ^ljubezen« nasproti okoličanom izkazuje ljubljanska policija posebno na tale način: Prepo?edano je imeti dva voza uprežena skupaj. Če se pelje skozi mesto. Posestniki iz ljubljanske okolica vozimo ob košnji sano iz barja. Zaradi ogromnega dela smo prisiljeni, da zvežemo dva voza skupaj, kar je popolnoma brez vsake nevarnosti. — Toda le poskusi to v mestu! Takoj te ustavi mož postave in u preči moraš v vsak voz po eno iivinče. — S tem sa povzroči kmetom mnogo neprilike in poleg je pa še ta sitnost, da večina konj ne zna voziti samotež. Lihko se tako zgodi nesreča, da uide živina. Ako pa sta dva voza skupaj pripeta, izključena je vsaka nevarnost, ker vozi vsak voz nik gotovo počasi, ako ima skupaj pripeta dva voza Strogo je zapovedano, da mora imeti vsak voznik (gospoda je menda izvzeta, ker se vozi z avtomobilom) coklo pri vozu. To po mnenju voznikov ni pametno. Cokla trga cesto bolj kakor kolo in je uporaba cokle nevarna. Ca skoči cokla v klancu izpod kolesa, kar se mnogokrat pripeti, kakšna nesreia Be lahko zgodi ? Ča zavira voznik voz z navadno verigo, kar je sedaj strogo
prepovedano, sta vsaj voznik in živina varnaT kar pa sedaj nista. Kmetje sološno menijo, da je »postava o cokli" zelo slaba in pravijo, da se odpravi in dovoli zopet zaviranje voz na gričih z verigo.
Meteorologično mesečno poročilo. Minoli mesec mati traven je bil nastopivši spomladi pooolnoma primeren, mil in dosti moker, — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Uelsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj 7 2 stopinj, ob dveh popoldne 15 3 stopinj, ob devetih zvečer 10 0 stopinj, tako da znaša srednja zračna temoeratura tega meseca 108 atopinj, za 11 stopinj nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7356 mm. kot srednji zračni tlak tega me-saoa, za 0 4 mm. pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa 77 8 mm. dežja. — Med vetrovi sta jugozahodai in severovzhodni nekolikokrat s precejšnjo močjo nastopila; tako pogostouna, pa ne s tako močjo, je pihal tudi jugovzhodni veter.
Socalnodemokratični shod v kazini. V
nedeljo se je vršil shod ljuoijanske socialne demokracije, saveda v nemški kazini, ker menda L,ubljana nima druzega pripravnega prostora «a shode. Na shodu jo bilo približno 250 socialnih domokratov, 8 krščanskih socialcev in nekaj inditerentnih in liberalnih radovednežev. G banja delavstva v tukajšnji tobačni tovarni in zadnja stavka na Jesenicah izveatnim ljudem v rdečem taboru povzroča nemirno spanje. Socialnodemokra-tične voditelje skrbi, ker celo najbolj zagri-zeni njihovi pristasi sprevidevajo, da vodstvo krščanskosccialnega delavstva v Ljubliani ni nikakor tako, kakoršnegi jim ga slika njihovo glasilo in jim vpijejo po shodih njihovi iz krvavih delavskih žuljev sijajno plačani — voditelji in Časnikarji. Zato sta pa v nedeljo nastopila v ljubljanski kazini kar dva gluvna govornika: Etbin Kristan in Linhart. Na shodu se ni govorilo niti o dslav-ski strokovni organizaciji, niti o abstinenci, ki sta drugod sedaj najbolj običajni točki na socialnodemokratičnih shodih. Shod je zboroval v znamenju boja proti »klarika-litmu«. Prvi je nastopil Kristan. Začetkom svojega govora je rakel, da ao dr. Lueger
in njegovi tovariši »p.......banda«.
Nadalje je trdil, da je škof Jaglič neomejeni gospodar slovenskega ljudstva Priznal je, da imata dr. Krek in dr. Šusteršič še moč med delavstvom, toda nekaj pa — dejal je Kristan — gospoda ne moreta utajiti, da se njih moč manjša. Kristanu so pač sanja; dogodki na Savi in v Ljubljani dokazujejo nasprotno. Trdil je nadal|e, da so večinoma delavci sužnji, a so deloma sami krivi, ker nočejo streti okov klerikalnega suženjstva. In ako bi prišla dr. Krek in dr. Ušeničnik k tam sužnjem in jim povedala, da jih ona rešita, takoj bi verjeli tema novodobnima rešiteljema in jim klicala: hozana! slava! — 1. maj nik ni za to tu, da bi se ga praznovalo s pijačo in z veselicami, marveč, da bi morali vsak 1. majnik delati nekako bilanco o pridobitvah med socialnodemokra-škimi vrstami. To je vsa Kristanova modrost. Sedaj je prišel glavni revolucionarni socialist mali Korlčak L nhart do besede. Metal je iz svojih ipternacionalnih, vulgo nemških ust, goreče žveplo na te prekl cane »ileri-Ualce«. Rlečkarji so bili popolnoma prepričani, da ie Linhart 1. majoika v nemški kazini zadal tam vražjim »klerikalcem« in krščanskim socialcem smrtni udarec. Toda k stvari. Linhart se je prvo spravil n a črno tobačno tovarno, kjer je dr. Krek »neomejeni gospodar«, pital je delavca in delavke kot nezavedne, ker so se pustili vpreči v »klerikalni jarem«. Ia trdil je, da ko bi ne bilo nekaj zavednih mož (ki poročajo v »Narod«, op. por.), bi morala že davno viseti nad tovarno črna namesto črno žolte zastave. Potem se je spravil nad Javornik ter tudi tem delavc am očital nezavednost, da niso organizirani; seveda je moral tudi pri tej priliki zabavljati čez dr. Kreka in Gostinčarja. Sadaj pride pa naj-hu ša s Poživljal je delavce, naj z odločnostjo vodijo boj proti klerikalizmu. „Črna gospoda" nagaja soc dem posebno na Vipavskem, kjer »popi« hujskajo proti »Rleč. praporu« in preklinjajo soc. demokrate. Nakaj nam je pa Linhart interesantnega povedal, namreč tole: Liberalci se že desat let bojujejo proti »klerikalizmu«, a vkljub temu se klerikalci vedao rapidneje množe. »Slov. Nar « dan za dnem ne prinaša druzega, kakor osebne napade na duhovne, ki največ klerikalcem koristijo. Nekoliko je oštel nato ljubljanske soc. demokrate, ker so po njegovem mnenju prezaspani in poživljal vse soc. demokrate na smrtni boj proti klerikalizmu v društvih z agitacijo in organizacijo. In tako bomo lahko obhajali enkrat 1. majnik z zmago nad „črno temo". Za nameček so h koncu vrgli yun enega kršč. soc., ker je bil tako predrzen, da se je upal ugovarjati, ko se jo zabavljalo proti delavstvu v tobačni tovarni.
Umrli so: Dne 29. aprila: Franja Liber-šar, delavka, 34 let, Hrenove ulice štev. 10 jetika. Pavlina Nered, ključarjeva žena, 29 1.' Rfdeckega cesta št 4, jetika. — 30. aprila: Marija Iludovernik, črevljarjeva h3i, 3 leta, Streliške ulice št. 15, Mennigitia basilaris
tuberculosa. Albert Omota, uradnega sluge ein, 2 i dnij, Florijanske ulioe štev. 21, črevesni katar. — Ivan Leintellner, pečarjev sin. 8 mesecev, KonjuSne ulioe št. 2, Bron ehitis c * pili. — l. maja: Karol. Levstek, delavka, 16 let, Karolinška zemlja štev. 13, Tubercul. pulm. Karolina Kyika, želez, asi stenta bSi, 19 mee., OradtšKe ulioe stev. 8 jetika. — V bolnišnici: Dne 26. apr.: Ivan Puntar, gostač, 80 let, Marasm. senil — Die 27. aprila: Antonija Perko, delavka, 73 let, ostarelost. — Dne 29 aprila : Mariia Darčar, posestnikova hči, 7 let, Cjmbustio Paralysis cordis. — Dna 1. maja: Gregor Prek, hlapac, 48 let, jetika. Ivan Zijc, dela vec, 63 let, jetika.
Umrl je danes gostilničar gospod Ivan V a v p o t i č.
Iz brzojavk,
Dunaj. Z orirom na izjavo Čehov, da opuste obstrukcijo le na korist rtf.rme opravilnika, bodo nemške stranke izdale skupno izjavo, v kateri bodo zavzele tudi stališče napram avstro ogrski nagodbi. Vlada hoče zasedanje državnega zbora v sredo od goditi. Poljaki žele, naj vlada zasedanja mej aborovanjem delegacije ne zakliuči, ker še vedno ujjajo, da so jim p isreč', doseči spravo, ako se jim da za to dovolj čapa. Korber je imel z dr. Pacakom brezuspešen pogovor.
Dunaj. Obrtni odsek držav, zbora je sklenil pozvati vlado, naj pojasni zakaj xa vlaČu|e predložitev načrta obrtnega zakona, ako hoče to storiti vsaj pred koncem teko čega zasedanja in ako jo voljna proglasiti obrtni odsek za toliko £a;a permanentnim, da reši predlogo.
Dunaj. Nekateri tukajšnji listi potrjujejo vest, da je cesar prestolonaslednikovo soprogo povišal in ji dal naslov v o j v o -d i n j a.
Lvov. »blovo polskie" poroča iz Kolomeje, da so bile v Zabicu povodom novačenja demonstracije proti Židom. Kmetje so poizkusili pretrgati brzojavno žico med Žabico in Kosovo. Iz Kolomeje jc baje prišla ena stotnija vojakov.
Berolin. Guje se, da so Hereri v južno-zapadni Afriki izgubili neko bitko. Število vstašev je okolu 25.000 mož, ki imajo 5000 pušk. Nemci imajo doslej na bojišču 2045 mož. Sosedje Hererov so se uprli proti portugalski oblasti, ki pošlje tja vojaško ekspedicijo.
Berolin. O dmburška vlada namerava predložiti drž. zboru, da si razdruži kneževina Liibek radi clabega denarnega položaja. Ondi ee ustanovi glavarstvo.
Budimpešta, 6. maja. Pogreb Morica Jokaj-a bede v ponedeljek na državne stroške.
Književnost in umetnost,
*	V koncertu »Glasbene Matice*,
ki se vrši v soboto, dne 14. majnika, na korist pentijskemu fondu v' veliki dvorani .^Narodnega Doma", bodo sodelovali: gdf. Vida Prelesnik, gdč. Ana K i 1 a r , g. dr. G v i d o Sernec, Niko S t r i -i o f, ensemble goslarskih učencev glasbene šole, oddelek ženskega zbora „Glasbene Matice", šolški dekliški zbor, dijaški zbor„Gias-bene Matice" in popolna vojaška godba pešpolka št. 27.
*	Musica saera V stolni cerkvi v nedeljo, 8. maja, velika maša ob 10. uri: cilijino mašo in aleluja z verzoma zložil Anton Foerster, po tfartoriju „L*udate pueri Dominum", zl. Kašpar Ett.
Makedonija.
Carigrad, 5. maja. V Carigradu zaprti Bolgari še niso pomiloščani in so že v zaporih.
London, 6. marca. V angleški gosposki zbornici je minister za zunanje zadeve Marqu s of Lansdovae iz:avil, da je dovolj povoda glede napredka rtfjrm biti razočaran. Če se reforme ne bodo izvršile, je povoda dovolj imeti skrbi lijavil se jo proti mednarodni kot f jrenci. ki naj bi v Makedoniji uredila razmere Obžaluje, da niso civilni agentje mogli izvršiti rtfjm. Vlada bode porabila vet svoj upliv, da se pospeše reforme
b o f i j a. 01 24000 makedonskih be guncev, ki so nthajajo na bolgarskem ozemlju, se še ni noben vrnil v Makedonijo. Kljub opetovanim pozivom, Turčija ne naznani točke, na k»teri bi lahko šli preko meje. Tako pretečo dob», ki je pripravna sa obdelovanje polja. Bolgarska vlada se je radi tega poitopaaja Turčije obrnila do Rusije in Avstrije.
Iz Makedonije prihajajo poročila, da Turki iz ječ izpuš)en8 pomiloščene Bolgare more. — Vsled tega narašča novo vstaško gibanje.
Listnica uredništva:
Zaostala poročila o občnem zboru železničarske prometne zveze i. t. d. priobčimo v pondeljek,
Telefonska In brzojavn« poročila.
Japonsko-ruska vojska.
London, 7, maja. Jutranji listi smatrajo izoliranje in o b k o -ljenje Port Arturja na suhem in na morju za izvršeno dejstvo.
Tokio, 7. maja. Admiral Nosoja poroča: Dne 5. maja cb pol šesti uti zjutraj je prišla v reko Liao torpedovka »Ko« in prevozni ladji „IIonkonmaru" in „Nipon m»ru". Ker ie bt!a voda plitva, so p o -skakali Japonci v reko in bredli v vodi do prsi cel kilo meter daleč. Ob 7. uri in 20 mit.ut so bili na suhem in brez boja vieii gri<\ na katerem so razvili japonsko zrslavc. M, d tem so topničario« »Akagi«, *Osun»« in „0o-kaj«, ki so imeie namen, sovražnika od->ra čati, zasledile kakih 100 ruskih vojukov. L\ čele so nanje streljati in jih več pobiie. Med tem je prišlo prvo prevozno brodovje, iri ko je aagledilo zastavo na višini, je začelo '7,'-srca •"h t i Japonci) ob 8. uri
TrBt, 7. maja. Tukaišaji listi poročijo, da bo bile včeraj razširjene na tržaški borzi vesti ic Pariza in Petrograda, da ho jo pri Kiulienčenu zopet vršila ve ika b tka, v ka teri jo bilo 17 000 mrtvih, in sicer na ruski strani 7000 na japonski tt-ani pa 10 000. Po obupnem odporu so se Japonci uosaa nili v velikem neredu. (D:siej ta vest šo ni potrjena in j« tudi malo verjetna. Ufed.)
Dunaj, 7. maia. (Kor. urad ) li Soila poroča Reuterjev urad, da poročilo iz Aa-luna trdi, da j e F e n v a n č e n 4. t. m. po hudem boju padel. — Na obeh straneh je mnot?o izgub.
London, 7. maja. Kitajski ogledu hi poročajo, da imajo Ruai v Mandžuriji 150.000 mež infanterije, 12.000 konjenikov, 224 topov. V vzhodni Sibiriji imajo Rusi 22.000 mož infanterije, 5000 konjenikov in 32 topov.
London, 7. maja. O ogleduštvu Japoncev se poroča, da so japonski častniki bili kot obrtniki v Port Arturju in Viadivostoku. Dva častnika, katera so Rusi opazili sta pravočasno pobegnila. Japonci so bili preoblečeni tudi v ruske mornarje. Enega takega Japonca je vstavil pokojni Makarov. Japonec mu je dejal, da je mornar na „Petropavlovsku". Japonski ogleduhi so s svetilkami naznanjali položaj japonskemu brodovju.
Petrograd 7. maja. Kakor so zvedela „Novoje Vremja" je vest „Nevv-York He-rolda", da se je s „Petropavlovskim" potopilo do 14 milijonov denarja, popolnoma neresnična. Kakor se poroča iz Port Arturja, ni bilo v blagajni oklopnice nad 60.000 rubljev.
Dunaj, 7 maja. Po včerajšnjih dopolnilnih občinskih volitvah šteje dunajski občinski zastop 186 krščanskih socialcev, 20 liberalcev in 2 socialna demokrata.
Dunaj, 7. maia. Poljski klub je sklen 1 članstvo poslanca W^ltwikega toliki čaan suspendirati, da izreče sod šče, fcli je \W l<wjki kriv sleparije in izrabljevanja mandata ali ne.
Dunaj, 7. maja. Kvotria deputacija jo izvolila za predsednika Ch'umeck^ga, za podpredsednika Jivorskega, za rffsrenta Sohw-gta.
Budimpešta, 7. maja. (Kor. urad Danes je zopet pričel zborovati ogrski državni zbor. Cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim sklicuje tretje zasedanje drž. zbora je bilo vzeto na znanje. Po izjavi sožalja povodom Jokajeve smrti je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Zagreb, 7. maja. Nameravala škofov ska kooforenca v zadevi glagolice je radi nepredvidenih okoIrioBti, ki za sedaj še niso za javnost, odgodena na poznejši čas. Daj stvo je, da bo bila za škofa ža naročena stanovanja.
Bruselj, 7. maja. S»ojo mater je umo rila v Alostu v B algi ji mlada deklica, ker ji mati ni dovolila možitve. Truplo je s pomočjo svojega ljubimca razrezala na kose.
Rim, 7. maja. Bivši minister Nasi je pobegnil v Švico. Od tam je brzojavil rodbini, naj vse proda in pride za njim.
Uradnikom s plačo od 1800 K dalje dovoljuje posojila proti malim odplačilom in zmernim obrestim ',Praisk& zšložna v Pragi, Ferdinandova ulica.
MLeteorologtČno poročilo.
?ifiina nad morjem 3C62 m, irednji tračni tlak 736-0 ma
m ! Cu opa-* »vsaja	Stujt! b«ro-mlrj. ▼ mv.	Tomp«. rater. <M*H*	V»tr«»l.	Neb«	fi!
6 J. « ,	sr«;	9-e	nrezveir	ja-ino |	00
7 ijutr. 1 2. popol.	730 7 7Ž9' 6	5-9 41	sl. jvzh. sl. vzh.	megla obl.	
iluiiaiskii borza
dnč 9. maja.
Sknpni državni dolg v notab.....100 30
Skupni državni dolg v srebru.....110 30
Avstrijska zlata renta 4% .....119 10
Avstrijska kronska renta 1 «4.....99110
Avstrijska inv. renta 3'/a%......91-26
Ogreta zlata renta ..............11»
Odrska kronska renta 4% ... . .	9790
Ogrska inv renta 3'/i% ......8915
Avstro-ogrske bančne delnice.....1«02
Kreditne delnice ... ..........652-75
London vista ..........2h9 40
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-221/«
Izjava.
820
Ker se tudi meni od Skofje'o5kega novičarja prizadete osebe očitajo, da jaz piStm loSke novice, zato podpisani izjavljam, da j a« Se nobenkrat nisem ni<5 pisal v »Sli. venca« in da sploh z nobenim dopisnikom nimam nikakc zveze
Iver me neka oseba obrekuje, da sem v svojem času pisal raznim osebam ratžaljiva pisma, izjavljam, da je res, da sem enkrat napisni na željo nesaterib dve pismi, na osebo, katere pa sedai ni več v našem kraju za drugo sem pa ja/. povsem nedolžen.
Ako Se za naprej ne bo miru, se bova z dotič-nikoin drugje dogovor Ia.
Junez Avguštin
Reteče p. Skofji Loki.
Osebam
se uporaba
fraiicovo-varskega jfataliC Vrčka
=rzr= Lithion-kiseline
izredno priporoča.
Pcailimoti'	Ima najmenj apna!
I I uUllUoll. Vspesno žene na vodo!
Ima prav posebno prijeten okus!
I)olii se v vseli zalogah mineralnih voda in v lekarnah, kakor tudi naravnost pri franeovo-varski razpošiljalnici mineralnih vodi.
Prodajalna na Starem trgu št. 26
pripravna posebno za 828 3-1
—- prodajo —
prekajenega mesa = in klobas =
se takoj odda v najem.
Pogoji pozvedo se istotam ali pa na Mestnem trgu št. 7, I. nadstropje.
JOSIP MAKOVEC
Založnik '' zveze c. kr. \ J§
819 12-1 "3
avst. državnih uradnikov
slikarski in pleskarski mojster c. kr. državne železnice, si usoja slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je premestil svojo obi t z Brega št. 20 v
Kolodvorske ulice št. 6 v Ljubljani,
ter se priporoča v najzanesljivejšo izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikarstva napisov.
Specijalist za flodranje, posnemanje lesne barve in moderno ■	slikanje sob. =====
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv. j
otdie
snažitelj stanovanj
- Sv. Petra nasip št. 25, -
najvljudneje p n. občinstvu priporoča svoje podjetje, ter jamči za točno in solidno
delO.	7*2 3-3
mr JI i š
Z lepim Vrtom, priuravna va	obrt,
tik državne ceste V Spodnji Šiški
se proda pod ugodnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje upravništvo »Slovenca*.
798 3-2
Danes in jutri
koncert
društvene godbe v restavraciji
Jarodnega doma"
Začetek vselej ob polu 9. uri zvečer
Vstopnina 20 vin. 827 1

Cerkvena glasba
za največje in večje praznike celega leta.
Zložil za mešan zbor
Ign. Hladnik, Op. 48.
T	. VNEBOHOD, BINK0ŠT1 ln PONDELJEK, Sr.
1. LiLLLh. r. TELO, Sv. PETER ln PAVEL, VeliMARN.
Ofertoriji so zloženi v istem slogu kot op. 36. Moteti za sv. R. Telo (Lauda Sion).
Cena 1-05 K.
Dobi se v Kat. Bukvami, pri Schvventnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. 815 2—1
t^Tf
6d 1. maja nadalje dcbiua
v ^blciearni
alaznil^a
na ^tarem trga,
u filijall^al} na
1V(e$tnem trga S
in na
petra ee^ti 5t. 26. ;78

Vydim'e žitno
VzcroK <?r»p,c vr.ij-io. Pogina 6 kg. poiilj'*! <1 K J O h t.
DOMAČI PRIJAV l.I. J"
»»»m ofi,om*i'.»-n t it I'.	■ c »
Zj/drcin IcitrKE,7./vr' AOIC .	\
liišci
mma
v dobre in stanu, pripravna za vsak obrt tik novega centralnega kolodvora na Jesenicah se proda pod ugodnimi pogoji
Natančneje se izve pri lastniku Janez Vilmanu, h. št. 4, na Jesenicah. si7 1—1
Častiti botri in botrce!
Priporočam vam svojo lepo zalogo birmanskih daril, vsakovrstne zlatnine, srebrnine, namiz-«= nega orodja (Besteck) in žepnih ur. Za obilni obisk prosi
z velespoštovanjem
Karol Januš, juvelir in zlatar
821 (1)	Ljubljana, Židovske ulice 3.
Sprejmem
pridnega in poštenega
S? hlapca
za trgovino.
11. Jliklavc, 818 2—2	Špitalske ulice štev. 5.
Kuharica,
v starosti 35 l<t, vtšča vse kuhinjske stroke in druee ob tonske doižntst', ob iednern šivilja, želi si službo dobiti pri kaki slovenski hiši, na deželi aii v mestu.
Naslov se ii\e pri upravništvu Slovencu" pod imenom „feuharicaa. 812 3-3

;f f f ffff ff f f f f f
JOSIP STUPICA
sedlarski in jermenarski mojster
k. J i
naznanja, da se je preselil v svojo delavnico
v Kolodvorske ulice štev. 6.
ter se cenjenim svojim naročnikom vnovič priporoča, zagotavljajoč jih točne in solidne postrežbe	777 3-3
ffiHfS
naravna
alkalična kislina
najboljša <1 ij et i ni a in osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehnrnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno	podpiralno sredstvo
pn karlovovnrijskom in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
24 38 kopeljih v trajno porabo. (VII.)
iivnek. Giesshubl Sauerbrunn,
telez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in frunhtt.
V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih •peoerijskih prodajalnieah in trgovinah 1 jestvinauii it <inom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u t LJubljani.
proda se
1 salonska oprava in otomana
807 (4) po nizki ceni.
Več se izve pri Itfan Galetu,
Tržaška cesta št. 2.
Službo organista
sprejme takoj »u 3-1 večleten, izurjen orglavec.
Več po'e upravništvo „S ovr,nc»".
816 1—3
Dobro izvežbane
STOLARSKE POMOČNIKE
vsprejmem takoj v službovanje. Plača po dogovoru.
Fran Švigelj,
tovarna stolov na Bregu pri Borovnici.


449 52-3
Samo
6 dni!
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske prekoinorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz i« Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu«.
panorama infernacional
Ljubljana, pogačarjev trg.
Fofoplasfi. Naravnim slicn% potovanj«!.
Svetovnozgodovinski in patriotični prigodki.
V nedeljo, dne 8. maja 1904 zadnji razstavni dan:
Velezanimiva serija
JAPONSKO
Dežela in prebivalci, Jokohama in Tokio.
Razstavljeno od t).—14. maja i 904:
i
-ja
in tovarišev proti Spitzbergom
in zanimivo dviganje zrakoplova.
Najvišja cesarska, kraljevska, knežja in vatikanska odlikovanja itd.
Odprto, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 9. ure zvečer. 822 i_i	Šole in društva imajo znižane cene
P. 7.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem prevzel doslej pod tvrdko ?eter $ter^ (Pri Petru) v hiši svojega Strica gospoda Prana JLefkovica (prej dr. Srca), v Jlorijans^ih ulicah it. 1
prodajalnico speceYijsKc9a, folonijalnega blaga
- in slanine =—
in bodem nadalje vodil isto pod tvrdko
V. Leskovic.
Najuljudneje vabim slctvno občinstvo, da se pri nakupovanju poslužuje moje prodajalne ter zagotavljam vje naprej, da si bodem najskrbneje prizadeval postreči slav. občinstvu točno 2 najboljšim blagom in po mojno ni^ih cenah.
dostavljam še, da sem priredil svežo zalogo kave, riža in olja najboljše vrste, ter beležim, v nadeji da me bode slavno občinstvo počastilo z mnogobrojnim posetom.
2 odličnim spoštovanjem
823 1-1
V. JLcskovic.
°SS5S° pciizioiiat TAl flcklice
v zve/.i z razširjeno nadaljevalno in gospodinjsko šolo gospe A. Kryzanowska
HftfT S tem je združeno učilišče za ženska ročna dela gospe L. Miillner "Va
Dunaj I., Franziskanerplatz 5.	824 5 — 1
Poučujejo preizkušene učne moči. Vestna izborna postrežba in nadzorstvo. Francozinja in Angležinja v hiši. Prospekti in priporočila na razpolago.
Reference: Gospa odvetnika dr. Schvceitzerja, Ljubljana.
Preselitev gostilne I


glavnemu občinstvu dovoljujem si uljudno naznanjali, da sem dosedaj obstoječo gostilno „?od s^alco" 13 testnega trga štev. 11 premestila v J^rijevniike ulice jtev. J (hiša gospe j-amšekove), kjer jo bodem nadaljevala mesto pod prvotnim imenom „Pod skalco" 3 majhno izpremeno
„?od skalo".
Cenjeni moji dosedanji obiskovalci blagovoli naj upoštevati to premestitev ter me počaščati še v bodoče z dragim mi obiskom.
JY{oja prva naloga bode vedno, da postrežem svoje goste 5 pristnimi domačimi in drugimi vini ter bodem skuŠctla tudi v kuhinjski ^adevi zadovoljiti svoje goste vsestransko-
Zahvaljujoč sc vsem p. n. gostom za dosedanji poset gostilne, priporočam se jim i v nadalje; istotako blagovole naj sc tudi v bližini stanujoči ozirati na novo prevzetje gostilne.
i
Velespoštovanjem
797 3-1
Antonija tfovač.



I

w JT
j^umberško, belgijsko in Šlezijsk0 platno v vseh širinah, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci, šlf°ni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo za opreme nevest
ja hotele in Yesiavracije
^čšfpo izvirnih tvorniških cenah.
J zborno blago!	Velika izbera.
Priporočam se preč. duhovščini in sl- P■ n. občinstvu v obilni obisk-
y Velespoštovanjem
J\nfOn ^CtTCf specialna trgovina
v Ljubljani, Su- Petra cc^a štev. 8. 809 62-i
i <f\Vi
l¥
kaj je „Klatorog"?
. , je	zdravniško preizkušeni rastlinski liker,
OTfi ie	jamčeno, brez primesi zdravju škodljivega špirita, I UlU" ^ pri^etno aron,atifien' grenčastega okusa, je najboljše okrepčilo zjutraj in na večer,
je	izborno na želodec in mišice vplivajoč,
,, je	izvrstno vplivajoč na prebavo in tek,
t" je	priporočljiv za hribolazce in izletnike,
je	sploh priporočljiv na želodcu bolehnim,
je	vsled svoje pristnosti zdravju neškodljiv,
je	sploh najboljše okrepčilo.
- Ik Ljubljane v Mew Tork
z brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", ..Kronprlnz Wllh».-šm". »Kaiser Wilhelm der Crosse1 „Kalserin Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
s poštnimi parniki veliko ceneje. Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice št. 35
! 30-16	nasproti stari »TlŠIerjevI" gostilni.
Registrovana znamka in ime pod št. 209 od 15. aprila 1903
Edini izdelovatelj in lastnik: J. RICHAR, destilacija v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
Ponatis iz certifikata Kmetijsko-kemijskega preiz-kuševališča" v Ljubljani:
Štev, anal. 2360
Preskušnja likerja „.Zlatorog" od J. Richarja, destilacija v Zg. Šiški, je pokazala, da jc preskušeni liker „Zlatorogiz sladkega sadja in raznih zelišč napravljena prekapavina (destilat) izvrstne kakovosti.
Ljubljana, dne IS. aprila 1904.
Dr. B. Kramar l. r.
zelo znižane vozne cene v
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
It Ljubljane samo 70 Šld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
mt^^i^Bnafe ...... v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Mantana, Califor-
V Novi-Vork itd' toliko višje> kollkor je tarifna cena po ameriški že-
............. ............nam............m leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov. 1153 52—31	fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
♦ Prodaja Leup. jeran v Ljubljani, Sv. Petra cesta, t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t*«««******«*«*«*«*««*«*««««««**
oooo
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in
navadna strešna opeka, opeka za zidovje itd.
rečoc in $ ^treji narejena,
<loM se po nizki ceni pri
Avgustu Aita, Ig - Draga.
Blagovolite se prepričati s poskušnjo ?
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 franko Ljubljana, 2% popusta.
Zanesljivo najboljši
v večjem trgu na Gorenjskem, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, s pripravnimi prostori in stanovanji, se odda za več let v najem
zaradi družinskih razmer,
eventuelno se tudi proda
je in ostane
Ponudbe sprejme pod šifro „Trgovina upravništvo „Slovenca".	802 3—
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta.
V ponedeljek, 9. t. m., se odpre JŠubeljnova apnenica
na Glincah pri St Vidu.
„	792 2-2
katerega
izdeluje in prodaja
Josip Jebačin
v Ljubljani. 72i
30001
nagelnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, ponajveč nasadnih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih, visokih in lepih
fJa prodaj sta 286 12-11
ki je zmožen samostojn:) izvrševati sobna 794 3—3 slikarska dela
2 križeva pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250 — ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F**. Toman
padobarju In pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg štev. i
Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo uposlati pod nasl. „Sobni slikar'' na upravništvo »Slovenca«.
agr Samo prepričati se prosim!
Kje? pove upravništvo „Slovenca
Prva kranjska mizarska zadruga
151	v ^ent Vidu nad Iijubljatio
"^jjjl	sc priporoča sl. občinstvu v naročitev
sffi^fsfelfPI	raznovrstne temne in Ukane sobne
W I^Jfl	oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-
IM	Ji	ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
•jjjjjjf 11 SI 'I ! i j!'!. || ! |	Velika zaloga raznovrstne izdelane
i j ii li'i r |f ; jI	oprave za salone, spalne in jedilne ialrr^jlsobe je na izbero cenjenim naročnikom
Ife^lilž^SI'	v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-
>" . '	marjih. — V prav obilno naročitev se
j5i	priporoča	jos. Arhar, načelnik.
lVAfi DOGRfi	^
mizarski mojster v LJubljani, (Medjatova liiša štev. 19)
priporoča ^ „ jj^, 4 a	KM sPalnetcrJedilne
voio booato Isr!:!!: f	Iftll sobe za salone.
Divane vsake vrste
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd,
Mnro^ftl srn. w«»	m«> lavr^ngelo
,	Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 23
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se produ j a les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689	cenali.	52-21
	Smreka koroška			Mecesen koroški		
	in gorenjska			In štajerski		
Dilje	i		| III	i	| II	i III
Debelina	' ena c o 1 a			ena c o 1 a		
						
		vin.			vin.	
v.	6	5	4	14	1 tO	8
•i.	8	7	6	14	1 10	8
41 ■ 4	10	8	7	15	1 13	10
6/ '4	12	11	10	20	18	16
7.	15	14	12	24	22	19
/4	18	16	15	28	24	22
7.	20	18	16	40	30	26
	—		—	54	34	29
Remelnl						
V.	36	32	26			
7,	52	45	42			
7.	72	62	56			
	110	100	90			
It 0	—	16	—			
KI 1*0		19				
1
Fileri od '/, do */„ a čevelj' K —-54 Trami „ \ „ >•/„ „ „ , -"70
^ ot—ST 16R lapBjg A	'
J9|i|a|d f v ao))!u4o|bz ipjoAp j>f o
A0>jnq0|>j tfiieupoi
E0O|BZ B>jS!UjBA01
•ijBnao q!5)zin oujauiud E/h?]q i}soaisjAonz\!j od
'OjdaD 'A0>|nq0|>j qi)js -jsunj 'A0)jnq0|)g ijjpjj
U\ Ljl)jlj3UJ ' A0.ipllj[p
oSo\vz OfOAS oajoqz| iia^^p uu ui qi}sain a iuisu!?qo ntuaaAB[s ni jaijsAOijnp iipsspoad Bjoiedud
x oou-bjx poj 'in«fjqn!>i a
| DHHOSf
102 52-15
M0T0R1
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mlineinžage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalrtik za kose, cena 8 K za komad Nutrin, redilna štupaza živino; 1 kg.K 6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman-a
Ljubij inPoljanska cesta št. 24.
Kdor čipke za cerkve
Božidar Giinther v Gottesgabu (Češko).
520 10-5
Jernej Bahovec||
trgovina papirja, pisalnega in ri- 'MM salnega orodja v Ljubljani M'M
Sv. Petra cesta štev. 2 jfji|fjj
2 52-20 Filijalka	8 S
Resi jeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, £
, I V .	T	.|	, ,
\m
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
immm
1
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
i T Intimni? v Lijubljani lastni Hiši $
•Vv^s^v^vrs/vt	tVVVVVVVC
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—37
4
ii o; 2 o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V . A «O	7
posojilnice znaša	A 4,y40./yU Z/.
stZhran K 4,703.762-02. promet K 20,24671213. 8SSUTK 77.979-34.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
iS
„C iinar«l Line"
Edino direktno prevažanje potnikov v vseli razredih in tovora
„Trsf-Newyork"
Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna hrana in pijača — sedaj najnižje cene. — Vsak, ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro-
brodue družbe
„Cunard Line"
Ljubljana, Marijin trg 1.
511 9-8
Tovarna pečij
5o.J 2ti -T™
Ustanovljena 1888
Založnik zveze c. kr/avstr. drž. uradnikov
Alojzij Večaj,
Ljubljana Trnov«, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanoe, barok, gotsko, seceslon itd, kakor tudi štedilnike in kruhue peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno.
4*
Gamaše, galoše. Zaloga obuval
D. H. POLLAK & Go. Dunaj,
1335 52-29
Pri nakupovanju
= suknenega = in rnanufakturnega ===== blaga =====
se opozarja na tvrdko

f	4.4,.^ 4,4.4.4.4.4.4,4.4.4.4,4 f || 1 hq ffff
Naivečia 7/ilO071 naiboI^a m najcenejša tvrdka za iiuj > wtja ^aiUgaj naročevanje ozir. nakupovanje £
Copičev za pleskarje, sobne giikarje, zidarje in mizarja.
Lakov, pristnih «ngU'škib, za vo
sove.
Emajlne prevlake, pristne, v
potr.dicah po '/,, V« 7» 'n 1 kur.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipčžno m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarv-
nt-g- in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega at.i vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanju naravnrga iesa ir< pobištvjj.	288 60—22
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sol Oi.feida.
Firneža, priročnega iz lanenega olja, lastnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, ittjamCeno trpežnega.
Gipsa, alabasterukega in štukaturnega.
Karbolineja, najbolj^ ga.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prste n i h in rudninskih.
Kleja za mizuri« in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmaiin
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ============== v Ljubljani. =====
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52—14
suknenih ostankov.
>

4.44.4.4.4.4.4.4.44.4.44.4.4,^4.4.4,4,4,44.4.4.4.4,44.4.4.^
Varstvena znamka: Sidro.
UNINENT. CAPSICI Gomp.
i* lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K --80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
V Pragi, Eliaabethstrasse 5. Lj ^ 1313 34—34	f-Nk. '
MAGGI 'EVA ZABELA
Je edino in staroznano sredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sočivju itd. v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zelo Izdatno, zato naj se ne doda prevod !
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
479 104 lq
A
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnike obleke
iz trpežnega in solidnega blat« po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
- Izgotovijene obleko
posebno na haveloke v na(-večji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj aulform avstrijskega društva železniških uradnikov
mmwm¥mwwmmmw
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifom.
Zdravilišče
na Hrvaškem
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Obiskalo je v 1.1903 4737 oseb. Od postaje Zabok-Krapina - Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k dopoldanskim vlakom. 30 do 35" R (37s — 43i0 C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebna kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška Šved zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča i. t. d. Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekti v vseh knjigarnah, pojasnila daje	701 3—B
Kopališko ravnateljstvo.
ms®
/9H 100—91
m
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko tiOO podobami
ur. zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
1 Nik.- rcm.nra gi. 2.50 tovarna za ure ln Izvozna trgovina I uro 5 leta pisni. jam. Most št. 520, Češko
150.000 k^
dobrega sena
prve in druge košnje domačih travnikov
Več pove llija Predovič Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 9
J®
/\'<<y\' -f.v
Kopališče v hotelu ,pri Slonu'
• e « © v Ljubljani. • • e •
Udano podpisana si usoja gospodom zdravnikom, kakor tudi vsem p. n. obiskovalcem kopališča uljudno naznaniti, da je nastavila novega kopališkega mojstra, ki je glasom izbornih spričeval odličnih kopališč najboljše priporočen v izvrševanje masaže, hydrotherapeutiških procedur in operacij kurjih očes, ter se nadja torej s tem kakor tudi z izvedbo času primernih prenovitev in adaptacij pri parnih kopelih v basenih in banjah ter posebno kopeli v železnati barjevini, ki jih je uvel gosp. deželno-vladni svetnik profesor dr. Valenta pl. Marchthurn, biti v prijetnem položaju, da more popolnoma vstrezati vsem zahtevam sedanjosti.
SL
v.-/. \W.
<TAVV,<
S/> ,W> \v/. V-/.
W<</v
Velespoštovanjem
763 3-3
Josipina Gnesda.

r-^r* sr-^-« tr—^ »"-m-""" i^-ji a.-^-jo bl^-JI Sv.-1*-JS	»."^Jtak-^-j«	s^-®-,« ^-"-JS '
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
PIP železolivarnss, -m
strojna in ključavničarska tovarna
V
I fi H
M
^ priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko 'i? b« spadajočih predmetov:
H, == napravo in popravo različnih strojev	^
inskih in poljubni
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
^ fj - jjlup^iuvu m jjujjiavu la^uv/uiu otiujev__
PS? izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	JI
l„,l..„i„!3.	rS
ss	$
U	Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^
krile, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe *a vodo itd. ^
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- ^ stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
l? Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
A	~~---A
'ul Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. U
jfjj 472 50-15
^iP8	'"-gr"* r-w:v "'-vr* "'tr* ^-m^9 ^-g?-^ »V?-'* -n-"* ^^^ r^L ^
V-^VS Pu. v- ti.-"5-.« o.-^*.« -^jn&Jt-js.	ji si.SCj, »JJEji
* ANTON SCHUSTER A
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
== n©ue$ti =
v konfekciji za dame in ^ deklice; hlnze,deške obleke, Ll 1110(11110 hlaso za dame in [j gospode, Voile, Satln, Le-vantiii, preproga, najboljše platno, perilo za gospode ===== in kravate. =
Solidno blago! >< Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
470 12 — 10
S čim ste si ohranili tako lepe zobe
Enostavno z vporabo
7
fl ^pir lnup odlikovane kosmetiške vode c	za zone, ki higieniški vpliva
na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
497 12-5
Zdravilnica in W vodozdravilnica ^
Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začet, sezone 15. maja. £1 Prospekte pošilja vodstvo. Pr. Rudolf Raabe,
zdravnik voditelj.
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
Zahtevajte pfi nakupu
671 60-6
chicht-ovo š
Ono je
W zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Domača nmetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
^ s sfeulom z umefno slikarijo
Rokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najp.iprostejšega do najtiejšega
>
rt „.
a £
O 0)
S. a
© <V
a
O A tS
M
a * ® ->
M CB
T
s "S
" a
* £ d P*
s
»i >
J4 O
S1 «
f* >H


1
Prevz,ema tudi vsa sfavblnska steklarska dela
zaloge vsakovrstnega steklarskega blaga.
št. 50 iz.	Spričalo,
S katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
In "^etno steklarstvo AVGUST AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
ter priporoča svojo izborno
927 52—35
O
(D 0
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
279 12
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe m vprašanja sprejema K Meglič, Ljubljana, Rimska cesta st 20 ■ ustmene informacije se dobe i*t Um vsak dan (d 12. do 2 ure popoldan. 8l3 14-3 '
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Puch-oio fifiiotor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Pucliovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
...............................^immmmmmmmmmBmmmaP		
		
Lepo posestvo,
trlčetrt ure oddaljeno od Ljubljane, v bližini velike ceste, pripravno m gostilno, v obsegu, 18 oralov, arondlrano, s krasnim sadnim vrtom,
EGsr se proda

skupno z živino in opravo, ali pa tudi brez tega. Pogoji	so zelo ugodni!
°	803 3-2
Naslov prodajalca pove upravništvo našega lista.

i-odpisana ima v raloifi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluvialo, dalmatike, ve-.
lume, albe, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsu popra-vila. - Izdeluje ročno in pofiteno po najnižji oeui bandera in vso drugro obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujeio tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-48
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkveno obleke, orodja :n posode
v LJubljani, Wolfove nlioe 4.
Stanje ?log 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron.
Najboljša m najsigurnejša f----
Denarni promet v leta 1903: čez 46 milijonov kron.
mm prilika za šfedenje! mm
Ppe\e: Gtfadišee št. 1,
OJIL
scdai: Kongresni tPQ št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme q vložnik od vsacih vioženih 100 K čistih --h K 50 h na leto,
Stanj« Vlog 31. deeembfa 1903: 9,000.790 V. 39 h. Denarni pfromet v 1. 1903: 46,898.497 ^ 53 h HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904.
I)r. Ivan Šusteršič,
Bi D 14—4	predsednik
Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej K&rlin,stolm kanonik v Ljubljani. — Karol Kauachegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar. svet. trg. in ebrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek LeBkovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Siibar, župnik na Rudniku, — Dr. Ale« Ufieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
IV Haknp ln prodaj«
v ■ » k o v r s t n i h državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. lavartivacja >a rgube pri ftrobanjlh, pn izžrcbaDju najmanj-ftegh dobitka — FroKoio za vsako iiebanje. Knlazitna i « v r S i t e v na rodil na borzi.
Menjarična delniška družba
E IS CJ BJ
I , »Ollalli ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
HHMHBMHHRMMBIHMHHMMi
66
Hgdt Pojasnila ""^a v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh čpoknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoCe viiocega obreilovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 327
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.