Povečati izvoz
Ena izmed najpomembnejših nalog našega gospodarstva v letošnjera letu je povečanje iz-voza. Da bi dosegli zastavljeni cilj, je potrebno marsikaj spre-meniti v dosedanji organizaci-ji našega zunanjetrgovinskega poslovanja. Pokazalo se je namreč, da so poslovne enote v tujini po večini drobne, pod-jetniško izolirane in nesposob-ne večjih skupnih nastopov na tujem tržišču; rezultat vsega tega je, da kljub številnim predstavništvom v tujimd ne dosegamo takih rezultatov, kot bi želeli. Naslednja napaka vseh pred^tavništev je tudi v tem, da .}e orientacija pred-vsem na uvozu y Jugoslavijo in v znatno manjši meri v iz-vozu, pri čemer pa so pred-stavništva tudi zelo slabo raz-porejena, saj jdh je večina v Zahodni Evropd in ZDA (60,4 odstotkov). medtem ko je v deželah v razvoju le 17 odstot-kov vseh predstavništev.
Glede na rnedmarodni poli-tični položaj in usmeritev Ju-goslavije tnoramo prav deže-lam v razvo.iu" in gospodarske-mu sodelovaniu z njimi posve-titi največio pozornost, pri če-mer je treha doseči boljšo or-ganizaranost nastopanja našpsra gospodarstva v teh deželah. Predpogoi za organiziran na-stop v tu.iini pa je samouprav-na organizirarjpst samega gos-podarstva v Jugoslaviji, ki bi se sporazumelo irt oblikovalo poslovne skupnosti. Te skup-nosti bi b:le osnova za usta-novitev skuonih poslovnih enot v tuimi. ki bi omoeročale širšo in koncentrirano ponrd-bo blaga. Istočasno pa b1' od pirale tudi možnosti za višie oblifee gaspodarskega sodelo-vanja, od skutmih vlagani v industrializaciio dežel v razvo-ju, do ureiania dolsoročne.iših povezav za direktno preskrbo naše indust.ri.ie s surovinami iz teh dežeJ
Takšno povezovanje bi-omo-gočilo močneiše In učinkovi-tejše   vktinfVvanje   v   skupne
akcsije jugoslovanskega go-spodarstva, bodisi prl reatliza-ciji meddržavnih gospodarskih sparazumov ali drugih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino. Delovne organizacije bi v taki organizacijski oblikl lažje nosile breme stroškov, ki s tem v zvezd nastajajo, obenem pa bi tudi pri nasto pu v tujtni imele večjo težo. Poslovne skupnosti, ki bi se oblikovale, bodo odprte za vse delovne organizacije jugoslo-vanskega gospodarskega pro-stora, obenem pa bi lahko de-lovne organizacije neokrnjeno poslovale na zunanjem tržišču tudi s svojimi dosedan.iimi po-slovnimi povezavami, ki so jih že -ustvarile.
Do sedaj smo ugotavljali, da naše gospodarško sodelovanje z deželami v razvoju ne dohi-teva ostalih odnosov S' temi državami, in zato ne bi sme-li in ne moremo čakati, da bd še nadalje izgubljali drago-ceni čas. Svetovni gospodarskj položaj sili tako razvite drža-ve, kot tudi dežele v razvo.iu v vedno večje povezovan.ie in iskanje skupnih rešitev. pri če-mer tistemu, ki zamuja nri-ložnosti ne bo ostalo veliko. Če želimo utrditi gospodarske odnose z državarru v razvoiu moramo tako pristopiti k ob-likovanju poslovh;lh skupnosti za posamezna tržišča In vsaj ifa ta način nadoknaditi zamu-jeno.
Verjetno 1e odveč omeniati, kako široke možnosti hostjo-v darskega soripiovania se odpi-raio prav na tem portročivi in prav tako W bilo odveč omo-riati. da si razvite industr;iskp rf«fele prizadsvaio t,e možnosti «m bolie izkoristiti. Samo s h'tro akciio 1»hko ¦DrebTeoimo. da ne bomo Cez nekai let uco-tpvliali, da smo gospodarsko n^kako »izoPran'«. sai bo krivda za tpk«no uirotovit-ev le naša. sai hnmn ueotovili da se nismo 7:npli pravočasno od-ločiti in pravilno organizirfiti
P. B.