st. 8.
.SLOVENKA'
Str. 7
Po noči.
Spisala Milka.
„Mama, mamica, čuj, ali čuješ ? Oh, kako je mene
strah* šepetalo je in pritiskalo se štirilatno dekletce k
materi pod odejo. „Mama ali čuješ, kako tolče; mama,
mene je strah". — Utihnilo je in sopelo pod težko odejo,
"Str. 8
.SLOVENKA"
Št. 8
ki mu je branila prosto dihati. „Čuj, čuj in zopet ropoče;
kdo pa je tam zunaj mama?" — - „Tiho, tiho bodi
Anica, le zaspi lepo, saj ni nič, burja piha in ropoče.
Le naj razbija tam zunaj, saj k tebi ne more".....i
Utolažilo se je dete ter kmalu v sladkem snu pozabilo
burjo in strahove.
,0, hvala Bogu, da je burja, naj piha, piha naj
¦še vedno huje", mrmrala je mati v postelji zroča proti
oknu, ali ne bi morda tam zapazila znamenja dneva. In
kakor bi hotela burja odzvati se njenej pohvali zažvižga,
zatuli, zamijavka ; potrese z vrati in loputne z vetrni-
cami, ki so ovirale svetlobi v sobo. Bile so ob steno, hiša
se je tresla, burja tulila in stokala krog vogla. Sunek za
sunkom je udarjal ob nizko ogljarsko kočo, kakor bi se
ob tej hotel skušati, ali ima kraška burja še kaj moči.
Tresk ! in vetrnica ni več kljubovala. Odtrgalo jo je in
neslo jo daleč v vas; a jutri bode že morda plavala po
kakej kraškej mlaki. — Tam bode maMm Kraševcem
danes ladija, jutri voz, a kmalu streha ali zid v vedno
istej prvotnej obliki.
..Svetli se že in še jih ni. Nekdo ropoče, morda je
Ive". Hitro ustane mlada mati, obleče se in hiti odpirat
vežina vrata. Burja jo sune s tako silo nazaj, da je omo-
taje se iskala zaslombe, da ne bi treščila na tla. „Dobro
jutro strina!' — »Bog ga daj stric!" — «Strina Lojza,
meni je bui'ja' pri hlevu streho odnesla, pusti no, prosim
te, da svoje koze spravim v tvoj hlev' : ogovarja in prosi
stari Ivica. — „Stric Ivica, še zdaj jih ni iz Trsta. Mislila
sem, da bodo že po noči tukaj." — „Nič ne boj se,
strina, Ćić je hudič. Tvoj Ive ne pride jim tako hitro v
pest, znam jaz, poznam ga. Z menoj je hodil mnogo let,
in kogar on vodi, gotovo srečno odnese pete, a tudi svoj
tovor spravi v denar. Ali imajo kaj svile pri sebi?-' —
,Ne, samo s kavo so se založili" ....
Kdor pozna Kras z njegovimi duphnami in dolinami,
skalami in prepadi, lahko si misli kako težavno pot in
še težavnejšo hojo so si izvolili tihotapci, da bi srečno
odnesli kavo, ki so jo za malo ceno kupili v Trstu. Po
'deželi jo bodo prodajali za dober dobiček, dasi jo odda-
jajo ceneje nego vsak drug trgovec. Temne, viharne noči
so jim dobro došle ....
Že tretjo noč plazi desetorica mož med kraškimi
skalami. Zdaj hitro pomikajo se naprej, zdaj na trebuhu
leže gleda, ali se kje ne zablišči finančarjeva puška.
Kolikokrat so svoje vreče vrgli v dupline skal in
razpršili se ter zginili brez sledu, dokler se ni zopet od-
daljila sumna jim prikazen. Nocojšna noč bila jim je po-
sebno ljuba, dasi so morali z vso človeško silo upirali
se močnej burji. Koral«ili so polagoma a brez strahu,
kajti bali se niso, da bi jih nocoj, pri tem vremenu raz-
podil finančar. Potne kaplje rosile so jim čelo. Težka je
bila vreča, težka. A naj bo, saj dobiček bo tudi lep.
Odložili so bremena, da si oddahnejo. Vse nevarne vasi
so že za njimi ; pred jutrom bodo že doma.
,Čujte, kako nocoj burja tuli ! Pravijo, da kedar
se kdo obesi, ali pa če kdo ne umrje naravne smrti,
vselej tako močno piha." — ,Ne znam zakaj, pa morda
je istina" pritrjuje Ive, vodja tihotapcev. . .
,Pok, pok!... »vra* .... in človeško truplo zvali
se na tla. Burja zažvižga, zatuli in s peskom posiplje
umirajočega, ki v smrtnem boju stiska in krči pesti. . .
Vse tiho in mirno za trenutek. Tudi burja so je oddah-
nila. S podvojenimi močmi upira se v one človeške sence
ob kraških skalah, da bi jih ali s peskom zasula ali
odnesla. Toda kakor nocoj oblaki pod nebom, .tako se
tudi te hitro pomikajo naprej; saj jim je smrt za petami.....
,Frane, Miško, Juri !.....ali ste vsi ? Kje je
Ive? .... ,Kje je Ive?" upraša tudi strina Lojza ; ali
burja ji vzame besedo in prihrani sosedom odgovor.
Na priprostih nosilih prinesli so ji moža mrtvega,
okrvavljenega, s peskom in listjem odetega. Zažvižga, za-
tuli in zacvili burja, plaka žena vdova, in plaka sirota
Anica, ki jo je bilo po noči tako strah ; tako strah ravno
tedaj, ko je njenega ateja zadela finančarjeva kroglja.