učiteljski tova Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Via spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po l-— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Ocnanila sprejema upravništvo lista. I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197 Reklamacije so proste poštnine I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati. Seja širšega pov. Ljubljana, Ob navzočnosti vseh predsednikov okrajnih učit. društev iz Slovence, oz. njihovih namestnikov — izvzemši enega društva — otvori poverjenik Luka Jelene y magistratni dvorani sejo, se spominja poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra, pozdravi navzočega člana Glavnega Odbora UJU, referenta Jovo P. -Jovanoviča in poroča: Poročilo o delovanju poverjeništva. Otvarjajoč III. sejo širjega sosveta UJU. poverjeništvo Ljubljana pozdravljam najiskrenejše vse člane in članico te korporacije. te važne in pomembne institucije v naši organizaciji. Vse učiteljstvo cele Slovenije je zastopano danes tu po najboljših svojih možeh, ki uživajo popolno zauoanie med svojimi tovariši, zastopani po predsednikih okrajnih učiteljskih društev. Od Vas dobi poverjeništvo informacije o delovanju in gibanju celokupnega slovenskega učiteljstva v prospeh in napredek šolstva in dobrobit učiteljskega stanu. Tu sem prinašate želje, nasvete, zahteve, predloge ki naj jih udeistvi pover-ieništvo. Vi mu dajete navodila za delovanje v bližnji bodočnosti. Važna naloga Vaša ie to in odgovornosti polna. Zato sem po pravici in prav umestno pripomnil, da ie širji sosvet ijako pomembna institucija v naši organizaciji. Dolžnost me veže. da Vam, dragi tovariši in cenjena tovarišica, preden preidemo na dnevni red. v kratkih potezah podam poročilo o delovanju našega, poverjeništva od I. pokrajinske skupščine sem v Rogaški Slatini. V podrobnosti se ne bom spuščal, ker bo to naloga tajniko-vega Doročila na II. pokrajinski skupščini. I. pokrajinska skupščina se je vršila v prvi polovici meseca, septembra lanskega leta v lepi Rogaški Slatini. Udeležba ie bila velika, zborovanje je krasno uspelo, in sklepi, ki so se storili na tej skupščini, so se izvršili. Po tej skupščini ie imel ožji sosvet dosedaii 4 seje. na katerih se ie posvetoval in sklepal o došlih predlogih in nasvetih, zasledoval gibanje učiteljstva. zavzel v tem in onem vpraša- sosveta UJU dne 19. junija. niu stališče in podvzel marsikatero iniciativo. V zadnjem času se množe silni napadi na šolo in učiteljstvo. Z lec in na shodih grmi in treska na učiteljstvo. po listih pa se napada, grdi in sramotj na nečuven način. Posebno ono učiteljstvo je izpostavljeno najhujšim inzultom, ki se posveča prosvetnemu delu zunaj šole. Imamo sicer Kancelparagraf, a le na papirju. Zato se ie obrnilo poverjeništvo na višji šolski svet in pokrajinsko upravo da nai ščiti učiteljstvo. če se mu priporoča in nalaga prosvetno delo, naj ga nihče ne moti pri tem poslu. Ker pa obe oblastvi zahtevata konkretne slučaje, se obračam tem potom na učiteljstvo. da nam takoj javi vsak napad. V dneh 8. in 9. novembra lanskega leta se je vršila I. državna skupščina v Zagrebu. Glavna točka dnevnega reda je bila orememba pravil. O premembi se je poprei posvetoval ožji sosvet, izrekla so pa o njej svoje mnenje naša društva. Pravila so se spremenila le nebistveno v našem smislu. Za državno skupščino je poslal ožji sosvet sledeče samostojne predloge: 1. Glavni odbor UJU naj dela na to, da se napravi izvrševalna naredba k zakonu z dne 23. 7. 1919 v zadevi stanarine in kuriva, ki nam je zajamčena v tem zakonu. 2. Glavni odbor UJU nai deluje pri ministrstvu prosvete na to. da pride v to ministrstvo referent za osnovno šolstvo v Sloveniji. 3. Glavni odbor UJU v Beogradu deluje z vso silo na to. da se takoj prekliče naredba v zadevi ukinjenja dnevnic preko 6 mesečnega dopusta. 4. Pojasni nai se razmerje učiteljstva do pragmatike iavnih nameščencev. Prvih treh predlogov glavni odbor ni udejstvil. Kar se pa tiče pragmatike, se ie pojasnilo v toliko, da sta sodelovala v dotični komisiji 2 učitelja. Pri tej priliki nai se dotaknem neke druge zadeve, ki ie v tesni zvezi s prag-matiko. Širila se je med učiteljstvom vest, da se ie narodni poslanec prof. Reisner iziavil na 2 shodih, da ne mislijo priznati učiteljiščni maturi enakoveljavnost srednješolski, kar bi bilo katastrofalno za učiteljstvo. Zato je ožji sosvet sklenil, da gre deputacija k poslancu R., da poizve. kaj ie resnice na tei govorici. Deputacija g. posl. R. ni dobila doma, dobil sem ga pa sam kmalu po tistem ob drugi priliki. Rekel mi ie. da tega na shodu ni govoril, pač pa sta ga po shodu vprašala na dveh krajih 2 učitelja o tej zadevi. Izjavil je. da učiteljiščna matui;a ni ista kakor srednješolska. to ie pa samo njegovo osebno mnenje. Dokazoval sem mu. da je napačno to njegovo mnenje in da ga ne sme zastopati na merodajnem mestu v škodo učiteljstva. Še. enkrat mi je zatrdil, da je to njegovo osebno mnenje, ki ga ne bo nikjer in nikomur usiljeval. Ker ie draginja vseh življenskih potrebščin rasla od dneva do dneva, ie poverjeništvo. neprestano, interveniralo pri glav. odboru, da nai ta deluje z vso silo na to. da zvišajo draginjske doklade. To se je doseglo, a zednačenja dnevnic se m moglo doseči. V okrajnih šolskih svetih na bivšem Kranjskem so sedeli do zadnjih časov še vedno oni člani, ki jih ie leta 1914 imenoval bivši deželni odbor Kranjski, četudi te korporacije od prevrata sem ni bilo več. Neprestano je delalo poverjeništvo na to da imenuie pokrajinska uprava kot naslednica bivšega deželnega odbora nove člane v okrajne šolske svete, kar se je slednjič zgodilo. Radovljiško učiteljsko društvo se je obrnilo na poverieništvo z zahtevo, da dosežemo brezplačno ali vsaj znižano vožnjo po železnicah ob zborovanjih okrajnih učiteljskih društev. Tega nismo mogli izposlovati. Priporočamo pa. da naj vsak posameznik v posameznih slučajih skuša doseči polovično vožnjo pri dotičnih ravnateljstvih. Enako ie ves naš trud zaman, da bi dosegli poseben — Šolski uradni list. Višji šolski svet je od prevrata sem pogosto prideljeval stalno nameščeno učiteljstvo v službovanje na kako drugo mesto. Temu so se uprli zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu,, pa tudi naše poverieništvo. kar ie imelo uspeh. Poverjeništvo je nastopilo proti zasebnim zakotnim šolam, ker ni mogoče kontrolirati, ali se vrši pouk na teh šolah v jugoslovanskem duhu. S posebno vlogo na učno upravo smo zahtevali, da se take šole nemudoma zapro. Enako smo nastopili proti neprestanemu pobiranju denarja med šolsko mladino. Pri stanovanjskem uradu smo večkrat intervenirali za stanovanja za učitelje ki jih nimajo, a vsak korak je bil zaman. Novomeško učiteljsko društvo nas je opozorilo, da se ie bral v cerkvah »Pastirski list« — ki je pisal o tajnem ukazu učiteljstvu. nai vzgaja mladino v sokol-skem duhu, društvo vprašuje, kaj je po-verjeništvu znano o tem. Mi ne vemo ničesar o takem tajnem ukazu, pač pa je izšel svoječasno odlok ministrstva prosvete glede pouka telovadbe po sokoi-sketn Tyršovem telovadnem sestavu. Od več strani prihaja vprašanje, kaj ie z ukinjenjem šolskih maš? Izjavljam, da ie višji šolski svet v eni svojih sei sklenil, da se ukinejo šolske maše. Pa tudi po Vidovdanski ustavi se ne more noben učiteli siliti k verskim vajam. Nihče nas ne more siliti, da bi nadzorovali pri šolskih mašah ali se udeleževali verskih vai. razven o državnih in narodnih praznikih. Slednjič imam še pripomniti, da smo podpisali 5.000 Din državnega posojila in vzeli 10 deležev Tvornice učil in šol. potrebščin. O načrtu šolskega zakona, o uradniški oragmatiki in o šolski upravi z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti ne bom govoril, ker so ta vprašanja itak danes na dnevnem redu. Gospodarsko stanje poveri. UJU. Glavni blagajnik pov. UJU, tov. Mirko Fegic poroča o denarnem stanju, kakor se glasi poročilo v zadnji številki Uč. Tov. Stavi predloe; »Z ozirom na podra-ženje tiska in papirja skleni širji sosvet priporočati pokrajinski skupščini, naj se članarina zviša na 75 Din letno, ožji sosvet se pa pooblašča, da sme z ozirom na va.riranie cen tudi med letom zvišati članarino.« Po daljši debati je bil sprejet predlog tov. Luznarja, ki se' glasi: »Širji sosvet LISTEK. Slovensko učiteljstvo pred 50 leti. (Še en odlomek pred reakcijo.) Iz tega opisa je razvidno, da so morali takratni slovenski učitelji biti hrabri možje, da se niso ustrašili niti uradnega časopisa, ki ie gotovo pisalo po naročilu vlade in v smislu kranjskega deželnega Šolskega sveta in drugih, v katerih rokah ie bila usoda vseh slovenskih učiteliev. Da so se takrat nemškutarii še zelo močne čutili na Kranjskem, temu dokaz sta bila dva nemška dnevnika, ki sta takrat izhajala v Ljubljani in napadala Slovence. Na vseh takratnih shodih slov. učiteljev in tudi na opisanem velevažnem sestanku so se takratni naši tovariši potegnili tudi za zboljšanje tnaterijelnega sta-nia, katero ni bilo še v nobeni slovenski Pokrajini popolnoma urejeno, na Kranjcem oa celo ne. kajti dotični kranjski zakon ie šele aprila 1873. zagledal beli dan. Da so mogli slovenski učitelji v letih 1869.—1872. tako čvrsto nastopati v javnosti. k temu ie pripomoglo takratno za Slovane še precej ugodno politično razpoloženje. Na Dunaju je bilo kratek čas ministrstvo Hohenwartovo. ki je nameravalo biti Slovanom pravično, osobito pa Čehom. Hohenv/art ie bil konservativen kranjski plemič, kot poslanec voljen od kranjskih Slovencev. Naučni minister je bil Čeh Jireček, Poljak Potočki poljedelski minister. Deželni predsednik na Kranjskem je bil Kranjec dr. Wurzbach, deželni glavar Slovenec dr. Razlag, v Gradcu deželni šolski nadzornik Slovenec Močnik, za njim Klodič, v Ljubljani prošt Jarc. Slednji je bil boli mlačen Slovenec, pred dualizmom ie na Hrvatskem moral celo nemščino širiti. Vendar ie bil dosti boljši od kanonika »Savaschniega«. ki ie bil pred letom 1870. škofijski šolskj nadzornik. Ta je bil bolj od vlade, kot od škofa odvisen in nemškutar skozinskoz, ki je rajše čital strupeno-nemški »Laiba-cehr Tagblatt«. kakor slovenske liste. V takih in enakih okolščinah se ie slovensko učiteljstvo po zgledu nemških tova- rišev v Avstriji krepko organiziralo po vseh slovenskih pokrajinah. Takratni list »Slovenski učitelj« je priobčil sledeči imenik učiteljskih društev: Na Kranjskem: 1. »Slovensko učiteljsko društvo«; 2. »Narodna šola«; 3. »Krainischer - Lehrerverein«; 4. »Schul-pfennig-Verein« — vsa v Ljubljani; 5. Okrajno učiteljsko društvo v Črnomlju; 6. Okrajno učiteljsko društvo v Radovljici; 7. Učiteljsko društvo okraine šolske bukvarnice v Idriji; 8. Učiteljsko društvo okraine učiteljske bukvarnice v Vipavi, (V tem imeniku ie bilo izpuščeno »Vdovsko učiteljsko društvo«). Na slovenskem Štajerskem: 9. Učiteljsko društvo v Mariboru; 10. Učiteljsko društvo v Celju; 11. Učiteljsko društvo v Ptuiu; 12. okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru; 13. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev na Vranskem. 14. Učiteljski društvi v Slovenski Bistrici in 15. Brežicah. Na slovenskem Koroškem: 16. Učiteljsko društvo za vso Koroško; 17. Uči-teiska podružnica celovške okolice; 18. Učiteljsko društvo spodnje zilske doline; 19. Učiteljska podružnica v Beljaku; 20. Učiteljska podružnica v Velikovcu. Na Primorskem se je bilo tudi v letih 1872./73. osnovalo »Primorsko učiteljsko društvo«. K temu imeniku naj podamo sledeče pojasnilo: »Narodni šoli«, temu podpornemu šolskemu društvu, je takrat postal predsednik bivši deželni glavar dr. Razlag (rojen v Radoslavcih pri Ljutomeru, velik domoljub iz ilirske dobe, umrl kot advokat v Brežicah). Ta mu je naklonil tudi precejšnje denarne podpore poleg barona Cojza (Ta in baron Barbo sta bila kranjska plemiča ¡n slovenska deželna poslanca). Kar ie bila »Narodna šola« Slovencem, to ie bil »Schulpfennig« Nemcem in nemškutarjem. O »Krainischer Lehrerverein« in njegovih »Zvveigverei-nih« bom govoril pozneje. Omenim pa. da so bila vsa druga maloštevilna uč. društva na Kranjskem in v Ljutomeru slovenska, na spodnjem Štajerskem sloven-sko-nemška. na Koroškem žalibog nemška. V tei deželi so imeli v cerkveni dobi še dokaj pravične, slovensko^-nemške pedagoške voditelje, v novi dobi je bil pa zloglasni slovenski renegat Gobanz ve- predlaga pokrajinski skupščini, da se za 1. 1923 dvigne članarina na 80 Din. ne da bi smel pozneje ožji sosvet med letom zvišati članarino.« Poslovnik UJU — poverjeništvo Ljubljana. Urednik »Uč. Tov.«, tov. Ivan Dimnik poroča o sestavi poslovnika. Poročilo prinesemo v eni prih. štev. Sprejet je bil poročevalčev predlog: »Širši sosvet nai se omeji danes le na generalno debato glede poslovnika, da se zedinimo v smernicah v glavnih vprašanjih. Načrt poslovnika se s temi navodili izroča predsednikom okr. učit. društev, da zaslišijo svoje člane o podrobnih iz-preminievalnih predlogih. Te predloge imaio okr. dr. vposlati poverjeništ-u do 1. avg. t. 1.. za kar poskrbe predsedniki. Širii sosvet poveri ožji sosvet, da v smislu teh izpreminjevalnih predlogov predela načrt poslovnika in izbere referenta. ki predloži predelan načrt delegaciji ob priliki pokrajinske skupščine v ponovno podrobno razpravo in nato pokrajinski skupščini v odobren.ie.« Stališče k zadnjemu načrtu šolskega zakona. Urednik »Popotnika« tov. Pavel Fle-re ie poročal o sedanjem stanju in izpre-membah v načrtu šolskega zakona. Njegovo poročilo prinesemo v celoti v eni prihodnjih številk. Po obširni debati v katero ie posegel z izbornirrii izvajanji tudi tov. Jovo P. Jovanovič ie bil sprejet sledeči predlog poročevalca: »Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj predloži vse izpremembe ljubljanske velikonočne ankete k načrtu z utemeljitvijo nemudoma Glavnemu Odboru UJU v Beogradu s prošnjo da si osvoji te zahteve kot svoie in iih predloži ministru pro-svete s prošnjo, da jih uvažuje, merodaj-nim osebam, narodnim poslancem itd. s prošnio. da zastopajo naše težnje v prid šolstvu in učiteljstvu in s tem v prid razvoju narodne in državne prosvete.« Šolska uprava z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti. Predsednik pov. UJU tov. Anton Gnus ie v izrazitih besedah očrtal boj v preteklosti za odpravo deželnih mej in združitev Slovenije v kulturno enoto in celoto Njegovo poročilo prinesemo v celoti v eni prihodnjih številk. V daljši debati se je povdarialo. nai se učiteljstvu vsestransko pojasni in navede utemeljitve našega stališča. Soglasno ie bil nato sprejet sledeč predloe poročevalca: »Širji sosvet UJU — poverjeništvo Ljubljana se izreče za enotno — nerazdelno za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. V korporaciji, kateri se bo poverila šolska uprava, pa morata biti obe oblasti enakomerno zastopani.« Stališče učiteljstva k načrtu urad. prag-matike. Strokovni tajnik pov. UJU tov. Rudolf Dostal ie podrobno poročal o našem stališču k posameznim glavnim točkam v oragmatiki za državno uradništvo. Označil ie glavne zahteve, ki so jih navedla tudi posamezna društva k praginatiki. Poročilo prinesemo celotno v eni prih. številk Uč. Tov. Nato ie bil sprejet sledeči predlog poročevalca. »Stojimo na stališču, da je treba predlog zakona o drž. činovnikih popra- viti. oziroma izpopolniti zlasti v sledečih ozirih: I. Pravice nameščencev se morajo izraziteje navesti v posebnem poglavju. II. Disciplinarno postopanje in disciplinarne kazni ie primerno ublažiti. III. V pragmatiko je sprejeti določbe, po katerih je država obvezna, da uredi drž. nameščencem v slučaju njih bolezni in smrti potrebno pomoč. Nedostatki predloga naj se odpravijo prevelike ostrine omilijo, predlog naj se izpopolni s pravičnimi in času primernimi določbami, tako da bo pragmatika predstavljala sicer stroge predpise v interesu službe, da pa se v njem ne bodo kakor sedaj pogrešala pravičnost in človekoljubnost napram drž. uradništvu. Čas, kraj in dnevni red II. pokr. skupščine. Poverjenik l J JU tov. Luka Jelene je poročal, da je ožji sosvet na svoji seii sklenil predlagati, da naj se vrši II. pokrajinska skupščina dne 2. in 3. septembra t. 1. na Bledu. Predlog ožjega sosveta je bil sprejet z dodatkom, da naj dnevni red sestavi ožji sosvet sani oziraje se na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu širšega sosveta in ona ki pridejo na dnevni red II. državne skupščine v Sarajevu. Samostojni predlogi okrajnih učiteljskih društev. 1. Učiteljice ženskih ročnih del: Okr. učit. d r. z a Mariborski okraj: Predlog: Organizacija naj stavi __ na višji šolski svet zahtevo oo izboljšanju izobrazbe učit. žen. ročnih del. Ustanovi nai se poseben tečaj za učit. žen. ročnih del. Učiteljice žen. ročnih del naj bodo izobražene tudi kot učiteljice gospodinjstva. da se bo poučevalo gospodinjstvo po vseh šolah na deželi, ne samo v nekaterih gosnodiniskih šolah v mestu. Sklep: Predsednik pojasni, da Je višji šolski svet že sprejel tak predlog v zadnji seji višjega šolskega sveta in bodo sedaj učit. mesta tudi tako razpisana. 2. Učiteljski Ferijalni Savez: Isto društvo: Predlog: Ustanovi naj se Učiteljski Ferijalni Savez sličen dijaškemu. Sklep: Sprejeto in b.o vodstvo podvzelo potrebne korake. 3. Odloki, ki kratijo ugled učiteljstva: Isto društvo: Predlog: Višji šolski svet se naprosi. da se odloki, ki kratijo učiteljstvu ueled- ne objavijo v listih, ampak izdajo samo zaupno. Tak odlok ie bil n. pr. prepoved kajenja v šolskih prostorih. Sklep: Sprejeto, vodstvo napravi vlogo. 4. Javna kvalifikacija učiteljstva: Isto društvo: Predlog: Da bo ocena res javna, nai se na letnih ocenah razvidi tudi kvalifikacija šolskega vodstva. O tem se ie razvila daljša debata, v katero se ie konštatiralo neenotno postopanje pri ocenievanju. Sklep: Organizacija posreduj, da se izda navodilo za enotno postopanje pri ocenjevanju. — Upogled v ocenjevalne pole ima vsakdo, kdor to sam pri vodstvu zahteva. 5. Dnevnice poročenih učiteljic: Isto društvo: Vprašanje: Kaj se ie ukrenilo glede enakopravnosti otnoženih učiteljic? Pojasnilo: Poverjenik je po-iasnil vse dosedai podvzete korake, ki pa niso imeli uspeha. Sedaj ie zadeva Glavnega Odbora UJU. da se z Savezom drž. nameščencey zavzame za stvar, a nale-tava na silne ovire pri posredovanjih. G. Vojaško službovanje učiteljstva: Ljutomersko učit. društvo: Predlog: Kadrski rok, katerega morajo učitelji odslužiti, nai se omeji samo na počitnice. Debata je bila obširna. Sklep: Deluje .naj se na to, da se civilna služba všteje tudi v tem času v napredovanje. Stoji se na stališču, kakor poroča Narodna Prosveta v svojem poročilu štev. 45.. ki se glasi: G. Minisiar Prosvete ponova ie uputio pismo g. Min. Vojnom da učitelji svoj rok u sialnom kadru odsluže za. tri godine u mesecirna julu, avgustu septembru i oktobru, za koje vreme ne bi bili razrešavani od učiteljske dužnosti. Na slučaju da g. Min. Vojni ne mogne ovu stvar sam rešiti, umoljen ie da ie iznese na rešenje Mini-starskom Savetu.« 7. Učiteljstvo pri računskem oddelku viš. š sv. in okr. š. sv.: Isto društvo: Predlog: Učiteljsko društvo .ie proti uporabi učiteljic pri knjigovodstvu kakor pri viš. šol. svetu in okrajnih šol. svetih. Zato-nai se uporabijo starejše izkušene moči in naj se mesta razpišejo. V zelo vsestranski debati se ie navdajalo. da je posebno slabo poslovanje pri knjigovodstvu in nai Rre zdravo učiteljstvo v šolo. Sklep: Merodajni faktorji naj pri oddaji takih mest stopijo v dogovor z učit. društvi, oziroma zastopniki učiteljstva v šol. korporacijah in nai pridejo v poštev res za pouk nezmožne in sposobne osebe. 8. Učne knjige: Isto društvo: Predlog: Udruženje naj posreduje, da bodo knjige, katere priporoča višji šolski svet, oziroma ministrstvo, označene tudi s ceno in založništvom. — Vse stare knjige naj se izločijo iz šol. Enotnost nai se doseže tudi glede knjig. (Priporoča se še vedno zastarel Majcen-Končnik potom Zaloge šolskih knjig). Sklep: Se napravi vloga, da se ne oonatiskuieio zastarele le malo izpreme-niene knjige. 9. Draginjski razredi: Isto društvo in litijsko: Pred l,o g: Učit. apaške kotline prosi, nai se ga stavi v isti plačilni razred draginiskih doklad. kakor Prekmur-ie. kaiti draginja ie v primeri s Prekmur-iem mnogo večja, obenem je učiteljstvo na skrajni periferiji državne meje in je vsled neprijaznosti nemškega prebivalstva prepuščeno lastni preskrbi. Sklep: Ožji sosvet stoji na stališču. da se odpravijo povsod draginjski razredi po krajih. Širji sosvet si osvoji to stališče ki nai se zastopa pri novi ureditvi draginiskih doklad. 10. Razpis stalnih mest v Apaški kotlini: Isto društvo: Predlog: Mesta v Apaški kotlini nai se preikomogoče razpišeio in stalno zasedeio ter tam nastavijo najboljše učne osebe- ki imajo že nekaj službenih let. Sklep: Zastopniki učit. v viš. šol. svetu bodo stavili ta predlog. 11. Razpust krajnih šolskih svetov v Apaški kotlini: Isto društvo: Predlog: Krajne šolske svete Apaške kotline ie brezpogojno razpustiti, ker se ie dokazalo, da so popolnoma nezmožni dela. Razpišeio naj se volitve, oziroma nai se imenuje nove člane. Sklep: Napravi se vloga na okrajni šolski svet, ki je v prvi vrsti poklican razpravljati o tem in predložiti vlogo org. viš. šol. svetu, nakar bodo učit. zastop. niki delovali v smislu predloga. 12. Odprava gotice iz beril: Isto društvo: Predlog: Iz knjig, katere se upo-rabliaio na šolah, kjer se uči nemški učni lezik- naj se odpravi gotica. V debati se ie povdarjalo, da bi s tem tudi sami sebi zaprli pot do nemške literature, ki je pisana v gotici. Sklep: Nai se to priporoča šolski oblasti. 13. Ugodnosti na železnicah za učiteljstvo; Litijsko učit. društvo: Predlog: Poverjeništvo nai deluje na to. da pride učiteljstvo do ugodnosti na državnih oziroma tudi drugih železnicah, proti članskim izkaznicam UJU. Sklep: Ker je že Glavni Odbor UJU v Beogradu sklenil na zadnji seji napraviti enako vlogo za četrtinsko vožnjo, se opuste vsi koraki poverjeništva. 14. Enoten poslovnik za okrajna učit. društva: Učit. društvo za Ptujski o k r a i : Predlog: Društvo predlaga 14 točk tov. Ivo Jančiča. s katerimi nai bi se uvedla enotnost pri delovanju okrajnih učit. društev« in s katerimi naj se društveno delovanje povzdigne in poživi. Sklep: Poverjeništvo pozove vsa društva da oredlože svoie poslovnike, na podlagi katerih sestavi poverjeništvo enoten poslovnik, upoštevaioč teh 14 točk in nasvete društev. Iz Jugoslavije. — Okrajna učiteljska konferenca v Ljubljani. Dne 24. junija se je vršila v »Mestnem domu« v Ljubljani okrajna učiteljska konferenca. Temeljito je bilo poročilo nadzornika Hočevaria, ki je podal moderne smernice tako v pedagoško-di-daktiškem — kakor v splošno prosvetnem oziru. Ne mani temeljit in izboren je bil pa tudi referat tov. Fr. Škulja o ovirah oovomih učnih in vzgojnih uspehov v šoli. Učiteljstvo ie sklenilo prispevati mesečno po 1 Din za okrajno učiteljsko knjižnico v prihodnjem šolskem letu. Poročilo sledi. — Umetniška šoia »Probuda« v Ljubljani. Letos dne 24. junija zabeležu-je ta šola že drugo šolsko leto s končno šolsko razstavo, katera pa se otvori šele v začetku meseca oktobra, ki nam obeta mnogo zanimivega. Dela napravljena v letošnjem šolskem letu bodo vsebovala: portrete in akte j>o naravi, draperija, narodna ornamentika in kompozicije, per-špektiva, arhitektonsko oblikoslovje in anatomija; dalje dela grafičnega in fotografskega tečaja. Kakor je znano je ta šola prva v Sloveniji, ki ima iste akade-mične predmete in predavanja, kakor vse druge slikarske vis_oke šole (akademije), deli se v višji in nižji oddelek. V višjegi se sprejemajo gospodje kot dame s primerno Višjo šolsko izobrazbo; v nižjega je pa omogočen vstop tudi drugim prlja- lik nemškutar. Na Primorsko pa ie b'.l došel v teh letih iz Gradca naš Klodič (rodom beneški Slovenec), ki je veliko let vodil primorsko osnovno šolstvo v narodnem duhu. Bil je. kakor znano, blagi raniki pedagog tudi sam slovenski pisatelj. L. Lapajne. TOMO JEDRLINIČ: Rušenje — gradjenjem! Da se razumemo i sporazumemo! »Svi putevi vode u Rim!« Tako je kod dobromislečih, poštenih i savesnih ljudi. Koliko se taki razilazili u potankostima, cilj im je isti: dobrobit pojedinca, zaied-nice. naroda, države. Ali da! Nismo se svi iednaki izvalili i društvo je vrlo ša-reno: jedan iste nekamo, tumara u tami sveoošteg kaosa, drugi naročito ide stramputice i zavada rnasu, treči obilazi kao mačak oko> vruče kaše, četrti se »sta-ciiouirao« i čeka dok se nebo razvedri ili soava kao Šokac pod dudom. peti živi kao bubreg u loiu, pa ni za što ne mari dok se valja u slasti i masti, šesti se vrti i udara glavom o zid. sedmi traži misli, koje je izgubio (kao Vetranič-Čavčičev »Pelegrin«), osmi se snašao u trbušnoj sferi i udarajuči so po rneŠini i ironično oevajuči: »Lepa naša domovino ...« zlobno se smeši što ie »Rade ostao bez brade«. a deveti se hvata nebeške višine (kao„ indijski fakir), idealizira, propoveda istihu, širi moral, budi ljubav do svega sto ie leoo dobro i plemenito: kara, ukorava i grdi — ter ljubi; traži načine i sredstva za savršeniji život pojedinca i zajednice-države. spreman na sve i sva u korist reda, rada i napredka, spreman na kompro- ' mjise, kao vode k zajedničkom cilju, a da izvira iz srca, iz ljubavi do zajednične stvari i dobrobiti zajednice: ljubi narod i državu svim žarom srca svoga. Ali se razočarava a videči svu nepravdu. zlo i osečajuči tarnne oblake, kako se pribl:-žavaiu on klone, opet se podigne, usplam-ti. krv mu uzavri i hoče — da ruši! ... lest da ruši i da gradi! I potrebno je da se ruši i da se na ruševinama staroga po-disrne novo da sp na ruševinama gn ileži i truleži sagradi nova zgrada da se rodi nov život, život sunce što greje i blaži, život slobode što oplemenjuie i sladi- ži- vot ooštenia i opštega zadovoljstva! Mo-guče je! Mora se! Videste i čuste li top što tuču razganja? Takih nam topova treba! Nema ih — izdelajmo, uzgojimo ih! Uzgoiimo trezvene revolucionarce, koji če da se bune i bore. koji če i krvlju svo-jom da poškrope sveto tlo otaca svojih, koji če i život svoii da polože, boreči se za pravdu i istinu! Stvorimo socijalno biče svesno dužnosti i odgovornosti prema sebi i zaiednici! Pokažimo i dokažimo da u borbi ie život i da borbu moramo izazi-vati ako ie nema! Ona je potrebna! Ali plemenita te — odlučna i neustrašiva! Škola je tvornica ne nemih, več živih topova! Te topove mi izdelavamo, mi pravimo i metke za njih! Mi — učitelji! Jest, samo treba da smo svesni toga izdelavama. treba da smo svesni konačnog cilja, a treba da smo svesni i jedinstvenog tipa toga živog topa! Jedinstvenoga! Nek pristaje metak topu! I kroz decenije videče se silna borba: gruvanje, grmljavine, rušenie ... Jauk. plač, kričanje i škripa-nie — smeh. radost, uživanje, zadovoljstvo. sreča raji Revolucija evoluciom! Nov rod.jiov život, i podiči če se nova kula ne fantastična, sanjarska, nego zbilj- ska: kula kola če kao svetionik zračiti život svetla i istine! .. Osečate li oko sebe s mrad, vonj? Osečate li pocepanost društvenih redova, nadmetanje i liadmu-drivanie? Osečate li glad, bosotu i golo-tu? Osečate li moru, nepravdu, što vas tišti te vam i dihati ne da. Osečate li po-divljalost i razuzdanost okolice vaše? Osečate li slepu. strastvenu i ludu stra-načku borbu i npvinsku nekulturnu karn-Paniu. što mase zavodi i na zlo navodi? Osečate li kako usijane i alkoholom ugre-iane glave fantaziraju i truju narod nekim »oroblemima«, koje dobri ljudi ne vide, ier ih nema? Osečate li mrtvi zadah tru-lih glava, što se iz prošlih godina žalos-nih uspomena pomaljaju na tamnoi vozovnici, da kvare siiu rnržnju i razdor-Osečate li kako su svetli grobovi naših mučenika okaljani? Osečate li kako se uzburkano more igra državnim brodom-Osečate li. no osečate li sveopče zlo u Mojemu se nalazimo mi, narod, država?! O»-i te kako! A još bi mogao da nastavim sa-osečate li? oa da završim izrazimo ma'0" dušnih, bolesnih, oovučenih ljudi, koji s navikli, da se oovuku kao puž u sV0J kučicu čim mu ko rogove dirne! Da- taK p teljem umetnosti. Ima pa še dva posebna tečaja: grafiko in fotografijo teoretičnega kot praktičnega znanja. Prihodnje leto pa se ustanovi še tečaj za slikanje na fresko (stud. slikar Ogrin) in kiparstvo (prof. akad. kipar Bernecker). Učiteljski zbor sestoji iz 12 najboljših znanih umetnikov in znanstvenikov. Vodja šole je znani akad. slikar Franjo Sterle, ki je obenem tudi ustanovitelj te prepotrebne šole. V kuratoriju so zastopani sledeči gg. ume-niki in znanstveniki: vseuč. arhitekt Plečnik, vladni svetnik in ravnatelj tehn. sr. šole Šubic, vseuč. prof. akad. slikar Sternen in prof. akad. kipar Repič. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se vrši koncem meseca septembra, in sicer samo osebno, ne pismeno! Pričetek je meseca oktobra. Natančnejši pogojni sprejemi bodo razvidni na šolski deski in pri por-tirju Finžgarju na tehn. srednji šoli. Vse drugo se bode pravočasno poročalo po časopisih. — Iz mestnega šolskega sveta. O zadnii redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 16. junija 1922, smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik Dr oglasi sklepčnost in otvori sejo. Poročila o kurencijah; personalijah in dopusti izza zadnie upravne dobe vzemo se na znanje. Zapisnik zadnje seje z dne 25. aprila 1922 odobri se brez ugovora. Poročila o nadzorovanju zasebne dekliške osnovne in pa zasebne dekliške meščanske šole v Lichtentliurničnem sirotišču, I. mestne dekliške meščanske šole, IV. mestne deške osnovne šole. zasebne 'deške osnovne šole salezijanske in I. mestne deške meščanske šole — vse za leto 1921 22 vzemo se na znanje in se višjemu šolskemu svetu predlože v končno odo-brenie. Poročilo o razvoju in dosedanji ureditvi centralnega šolskega vrta in pa ž njim združenega mladinskega igrišča za vse tukajšnje šole v trnovskem predme-stiu se vzame na znanje. Razpravlja in sklena se o predlogih učiteljskega zbora mestne pomožne šole o preustroju te šole. Mestni magistrat je naprositi, naj na pristojnem mestu vnovič posreduje, da se za nameravani zgradbi II. mestne dekliške osnovne in III. mestne dekliške meščanske šole v Karol Kotnikovi ulici z ozirom na njih neodložljivost in zares nujno potrebo mestni občini dovoli najeti potrebni kredit. Mestni magistrat je naprositi, naj mladini iz zdravstveno-policijskih razlogov prepove ribolov in stikanje in brskanje po gnusnih kanalih v strugi Ljubljanice. Ko se dado na nekatera interna vprašanja pedagoške in gospodarske vsebine stvarna pojasnila, zaključi predsednik sejo. Z ozirom na članek v Uč. Tov. št. 25 »Po vsej dravski dolini« se prosi, da blagovolite objaviti v Vašem listu nastopno: »Glasom potrdila uredništva »Napreja« z dne 21. junija t. 1. št. 138 naznanjamo, da Viljem Neuner, bivši nad-učit.elj na Muti. ni niti pisec niti pošiljatelj članka v Napreju št. 123 (Šolske razmere ,v Marenbergu.)« S spoštovanjem Viljem Neuner, naduč. v. p. — Zahvala. Odbor podmladka »Rdečega križa« se najsrčneje zahvaljuje g. dr. M. Ambrožiču za strokovnjaška preda-vania Pri zdravstvenih kinematografskih predstavah v kino »Tivoli«. Ljubljanska ljudskošolska mladina, ki je prisostvovala tem predstavam, je sledila z velikim zanimanjem otroškemu razumu dostopnim izvajanjem g. dr. M. Ambrožiča. Odbor podmladka »Rdečega križa«. — Zahvala. »Mariborsko slovensko žensko društvo« se je obrnilo svojčas do Cenjenega učiteljstva vseh naših krajev na Štajerskem, Koroškem in v Prekmur- ie i sve je to sramota i sve to izaziva neko negodovanje i sve to mora da izazove neki otpor. Otpor treba da izazove bas kod nas učitelja, koji smo »pioniri narodne prosvete«, stvaraoci uzdanice naše, stva-raoci naroda! Jest. baš kod nas! I taj otpor treba da je silan pokretač svih živih sila, što ih u nama ima. taj otpor treba da je stvaralac novih sila. svežih i čistih, koie če biti posvečene dobru naroda. Današnje ie društvo pokvareno do temelja! Sloboda se dala sužnju, robu. koji slobodu ceniti ne zna. pa dala se i onomu, koji je zaslužio »kolač il konopae«! Državna vlast neka dade narodu sve što mu je potrebno za ekonomsko i kulturno razvijanje, a na školi ie da dade zemlji poštenih ljudi, radinih i marljivih, prožetih istin-skom Ijubavi do rodene grude i zajedni-čke domovine, na školi je da stvori čove-ka. koji če biti sluga i gospodar svoje zemlje, ljude svesne svoje zadače. ljude nrožete državljanskem svijesti i pojmom, da je narod država i da je sreča poiedinca sreča i blagostanje zajednice, naroda, države! Stvarajmo i stvorimo takve ljude i stvoirili smo — nov svet! A to je naš ideal, to je naš krajni cilj! ju s prošnjo, da bi podprlo našo akcijo v prid »Otroške bolnice kraljice Marije« v Mariboru. Odziv na naš oklic je bil zelo lep. Zato izrekamo vsemu našemu vrlemu učiteljstvu našo prisrčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo šolskim vodstvom in učiteljstvu vseh mariborskih ljudskih in meščanskih šol, za krasno uspeli »Mladinski koncert«, uprizorjen v korist otroške bolnice. Končno se obračamo do vseh šolskih vodstev, ki se še doslej niso odzvala, s prošnjo, da se čim prej odzovejo ter nam dopošljejo nabiralne pole. Šolske zbirke bomo pozneje posebej objavili. Vsak najmanjši dar je s hvaležnostjo sprejet. Odbor »Mariborskega slov. ženskega društva«. —Vpisovanje na državnem moškem učiteljišču v Mariboru se vrši za one dijake, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali pa nastavni razred meščanske šole, v soboto, dne 1 julija od 8.—12. ure za vse ostale učence pa šele 11. septembra t. 1. — Ravnateljstvo. Neodrešena domovina. —r. Kako varstvo pa imajo naše šole v neodrešeni domovini? Tako se vprašamo nehote, ko črtamo sledeča poročila: Beograd. 21. junija. Kakor je bilo v poročilu o seji ministrskega sveta omenjeno, ie poročal zunanji minister dr. Ninčič, ki se je včeraj povrnil z Bleda, vladi o avdi-ienci pri kralju. Zunanji minister je poročal ministrskemu svetu o izmenjavi misli s krono .slede zaključne faze pogajanj z Italijo in ie nadalje v svojem poročilu na-glašal, kako je. Italija koncem koncev odstopila od zahteve, da bi bile italijanske šole v naši kraljevini ood njenim nadzorstvom. Od te točke, ki je bila stavljena v konvencijo o italijanskem šolstvu na našem ozemlju, ie Italija popolnoma odnehala Večina italijanskih šol se otvori po določilih konvencije in po naši uvidevnosti. Učitelje na italijanskih šolah imenuje naša šolska oblast. Italijanske šole stoje pod našo državno šolsko upravo. (Po poročilih beogradskih listov je Italija najprej zahtevala, da so italijanske šole pod nieno šolsko upravo in da učiteljstvo ime-nuie italijanska vlada.) —r. Italijanske šole v kraljevini SHS. Minister dr. Krstelj je dalje zelo obširno poročal o italijanskih šolah. Posebna konvencija vsebuje več točk o šolstvu. Po saintgermainski mirovni pogodbi v členu 8 ie naša država obvezana dovoliti šole narodnim manjšinam ni oa obvezana tem manjšinam dajati špecijalnih strokovnih šol. Saintgermainska pogodba pa dovo-liuie Italiji večje pravice v iezikovnoprav-nem oziru. Po tej pogodbi ima jugoslo-venski državljan italijanske narodnosti ali kratko Italran pravico, da vloži pri oblast-vih v naši državi prvi spis oziroma prvi akt in prvo vlogo v italijanskem ieziku. Po saintgermainski in deloma rapallski pogodbi so koncedirane osnovne državne šole za italijansko narodno manjšino. Italija oa skuša sedaj odnehati od državnih osnovnih šol in bi raie imela privatne osnovne šole za italijansko manjšino, toda brez reciprocitete. Dr. Krsteljevo poročilo ie klub sprejel z zadovoljstvom na znanje, razvila na se je daljša debata posebno glede šolskega vprašanja, glede katerega obstojalo še vedno težkoče. Demokratski klub ie izrazil zahtevo, da mo-raio biti oo predlogih ministra orosvete na šolah italijanske narodne manjšine v naši kraljevini učitelji naši državljani, da ministrstvo prosvete vodi nadzor nad temi šolami in da ima edinole ono pravico urejevati šolski pouk. Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva. »ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«. (Piše: R. S.) (Dalje.) Število vzorcev mora seveda določiti učiteljica sama vpoštevaje krajevne razmere. Zadostuje vobče, da se na vzorčnem traku nauči deklica raznih ubodov in se vglobi v to tehniko toliko, da zna posneti preproste uzorce na podlagi izdelkov slik. opisov. Tem vajam sledi izdelovanje raznih predmetov. Še bolj nego pri kvačkanju pogrešamo na šolah učnih pripomočkov in knjige za pletenje. Brez zvezkov, kjer bi si napisale deklice teorijo nogavice, raznih pletenih predmetov in uzorcev ni mogoče misliti povoljnih uspehov, oziroma izkoriščanja v šoli pridobljene znanosti v po-šolski dobi. Pletenih čipk. kapic in jopic za najmanjše zemljane osnovna šola ne izdeluje več. (Mi smo jih izdelovale v 4. razr. osnovne šole.) Ti predmeti se morajo izde- lati le iz zelo tanke niti in zahtevajo elastičnost zajnk katero zmore le roka po večletni vaji. Tudi nam izdelujejo tovarne premnogo takega blaga, ki tvori le nek okras v otrokovi opremi. Stroji za pletenie nogavic se širijo po deželi, vendar more rabiti stroj za izdelovanje nogavic le kdor pozna teorijo po kateri je izdelati ta predmet. Tudi svetovna vojna nas ni pripravila do tega, da bi nosili iz raznega blaga zašite nogavice kakor so se nosile v 10. stoletju. Saj imamo doma lan in volno, ki nam daiieta uit za nogavice. V Julijskih planinah pletejo moški pozimi nogavice, katere hodijo prodajat v milejšem letnem času. Pletenje je bilo v 16. in 17. stoletju sploh moško r. d. Uvedel (1564.) in širil ga je po Angleškem William Ridex. Naučil se je te tehnike na Španskem, odkoder je dobil Henrik VIII. v dar iz svile pletene hlače. ki so bile takrat pre'dmet splošnega občudovanja. Koncem 16. stoletja so nosili po Angleškem že kmetje pletene nogavice. Od Anglije se je razširilo to ročno delo oo Nemčijji. kjer so začetkom pletli naibnli hlače. Po drugih virih ie bilo pletenje znano po Italiji že v 13. stoletju. La-hinie izvršujejo to tehniko še dandanes drugače nego severno evropski narodi. One drže nit v desni roki in jo mečejo pri vsaki zajnki na iglo, katero opirajo v pas. Samo severni kraji naše domovine pletejo po angleški nemški metodi. Južni kralji imajo svojo metodo (Istra. Dalmaci-| ia) ali pa taki izvršujejo pletenje kakor je I to po Italiji običaino. To nam