Posamezna Številka 1 K. SlEV. 07. PoSfnlna plačana ir gotovini. v LioDliflDi, v Ceirlek, dne n anrna m Leto KLVBL •SLOVENEC« velja M pottl u va« strani Jugo- ■Uvi|« la v I»|nbl|anl: n Mlo lato aapn]. k 1M*— sa pol leta m .. m 9J«— »a m trt leta „ ... 45— n ea meeec „ .. H is te laosamstvo celoletao K 240-- ■ Sobotna Izdaja: ss te o*lo loto.....K 30-— M I——»trt • • . . „ 35 — Inserati: Unostolpns petltvrsia (89 mm ilroka ta 3 mta visoka alt n|« proator) n eaVrat ... po K < M trsdnl razglasi, poslana Itd. .... po K fr—< Prt Teč|em naročile popust. Ksjmanj&l oglas ^9/Smm &M, Uhaja vsak dan Isvsemil p®, nedelje* in dsn po prasnlk^ ob S. uri sjniraj. W D»otel«t?e je v Kopitarjevi nltel Jtev. 6/111. Ban opisi se ne vračajo: nefrentirana pisma se u spre|e».fe. 9r*«a. telet Str. 50, oprava. 8tv. 320. f olitičen list za slovenski mil 1. Opravs je v Kooltarjerl nI. S. — Račun po&tae hran. llablganske 81. 650 sa naročal no in St 349 ss oglase, eistr ta čeSie 24.797, ogr. 24.511, bosa.-bero. 7563. M& razgkdn. So v življenju vsakeg a človeka tre-flotki, ko mu obstane noga sredi dnevnega vrvenja in se — mož na hribu — razgleda naprej in nazaj. In ti najdragocenejši hipi, ko ločen od vsega prehodnega in malenkostnega, tehta svojo lastno vrednost in koplje do korenin, ii hipi so odločilne važnosti zanj. Tudi narodi imajo ure, v katerih se odtrgajo od zamotanih vezi, prepletajočih dnevno življenje in se odločijo za dejanja, — navzgor ali navzdol. Brez dvoma doživljamo te dni tako vaipo odločitev, vsi, vse politične skupine, predvsem pa organizirano krščansko ljudstvo. S tiho skrbjo smo gledali boj države s peščico prevratnih elementov, ki «0 skušali vzburiti ljudstvo. V tem boju se jfa molče a odločno postavil ogromen del naroda na stran države, mali kmet, delavec in obrtnik, ki tvorijo armado SLS, so vedeli, kje je njih mesto, takoj, ko so videli, da ne gre za izboljšanje delavskih 51ač, ampak za komunistični puč, ki je otel pognati Jugoslavijo v zrak. Ljudstvo se je zavedalo: ž!o je za golo (eksistenco države. Da, še več: Vršila se je borba, ki naj bi odločila, ali bo vse naše gospodarstvo, vsa kultura izročena v roke par pustolovcem, ki bi uničili z blodnimi poizkusi naše poljedelstvo, industrijo in obrt in vrgli delavne stanove v bedo. Krščansko ljudstvo j« pa še posebej hipoma razumelo, da je motor njegovega mišljenja, riajsilnejša gonilna sila in najdražji zaklad v nevarnosti, — vera. Zato je šlo preudarno in odločno svojo pot in sc z vso moralno silo uprlo komunističnemu terorju in podprlo vlado. Prvo dejanje tega boja je zaključeno. Kdo ve, je li zadnje? Zato jc dolžnost v eh pripadnikov krščanskega gibanja, da jasno vedo, kam gre v bodočnosti naša pot. Osebe pridejo in gredo, dogodki vzkale, vzburijo za nekaj časa javnost in utonejo ▼ morju pozabljenja, eno pa ostane neomajno sredi bežnih valov: Velika vodilna misel, ki goni razvoj in reže gaz ljudskim množicam. Taka velika sila, ki je rhozi leta dajala močno življenje naši stranki, je načelo: Krščansko delo za ljudstvo! Predvsem za delavno ljudstvo vseh stanov, za ljudstvo, ki koplje, orje, streže strojem, ustvarja nove vrednote, — temu ljudstvu služi v prvi vrsti ljudska stranka že od svojega rojstva in mu bo vedno služila. V tem je njena moč in njena zmaga. In ker je to življenjska naloga stranke, je jasno, da odklanja vse, kar je kmetu, delavcu in obrtniku sovražno. V prvi vrsti odločno odklanja sedanji kapitalistični družabni red, v jasni zavesti, da skuša kapitalizem streti gospodarsko samostojnost našega malega človeka in da ga tudi duševno ubija. Mimo nas gredo deklice, ki imajo tudi stariše, brate in sestre, in so morda imele topel dom; ker nimajo kruha, ker je veliki kapital razdejal vse gospodarstvo, omahnejo, izločene iz družbe, obsojene v sramoto. Na stotine je kmetskih mater, ki morajo brez pomoči gledati svojo bolno deco, ki bi jo rešilo bivanje na planinah in boliša oskrba. Delavci v steklarnah, ki izdelujejo dragoceno steklenino za na mize bogatih, gredo nasproti gotovi tuberkulozi. Na drugi strani sc je nakupičilo v rokah posameznih orjaško premoženje, ne morda s poštenim produktivnim delom, ampak z vse drugimi sredstvi. Vse £tospod*rc{Vo jc dobilo velikanske razpoke; skozi nje prodira v osrčje družbe duh nezadovoljstva in zagrenjenosti, nabira sc eksplozivna snov, ki bi mogla lepega dne razgnati gospodarstvo v zrak in ga razbiti na drobne kosce. Na koga naj se nasloni organizirano krščansko ljudstvo, videč naraščajočo moč kapitalizma, strašno bedo ljudstva in prevratne namene ljudi, ki bi hoteli z nasiljem razbiti vse naše gospodarstvo? Osloniti sc more samo na eno: N a lastno moč. Imelo bo samo to, Var samo ustvari. Narod bo imel samo to, kar z lastno silo in s trdim naporom zasluži. In prvo, kar si mora priboriti, ne s prevratom in krvjo, ampak z mirnim, treznim delom, je: Na mesto anarhičnega kapitalističnega družbanega reda mora stopiti nova, resnično socialna družba, zgrajena na dolžnosti do dela. na pravici do poštene eksistence. Predno delavno ljudstvo vseh stanov doseže ta rilj, bo treba težke borbe in težkih gospodarskih operacij. Gospodarsko revolucijo mora izveati krščansko delavno IjudMtvo, ne s krvjo in na razvalinah vsega gospodarstva, ampak s tem, da z zakoni onemogoči bohotno rast kapitalizma in da organizira produkcijo ln konsum pod socialno kontrolo. Ko bo država in z njo ves narod v nevarnosti, sc bodo zbrali pošteni in trezni ljudje vseh strank krog nje, da jo branijo. In nikdo ne bo mogel in smel zahtevati, da odstopijo za las od poti, ki so jo spoznali za edino pravo. Zato proglašamo tudi mi slej kot prej: Proti diktaturi prevratnih elementov — vlado vsega ljudstva! Proti kapitalizmu — socialno organizacijo gospodarstva! Proti materializmtt krščansko srčno in umsko kulturo! Za hip smo obst?'' »n se razgledali naprej in nazaj, na levo in na desno. Tot je strma, cilj je l*p: organizirano krščansko ljudstvo ga bo doseglo z lastno močjo. Molifue u Čsškcsloiifsšfei Češki narod je poslal 18. t. m. nove možo v poslansko zbornico. Volitve so se vršile izredno mirno, osebni boji so stopili precej v ozadje, borili so se v prvi vrsti programi in praktični uspehi delovanja strank. Kot najmočnejša skupina pride v zbornico 74 čeških socialnih demokr-lov, katerih večina ie orientirana na levo. Proti njim in brez njih ne bo nobena vlada mogla obstati. V prejšnji zbornici slabotna in le malo upoštevana ljudska stranica si je s trdim organizacijskim delom priborila lep uspeh. Njenih 33 poslancev tvor skupino, ki je po moči na drugem mestu. Poudariti je treba, da si je stranka v praškem volilnem okrožju, ki je nenavadno razsežno (obsega glavno mesto, 46 sodnih okrajev in voli 45 poslancev), dobila tri mandate. Pri zadnjih volitvah 1. 1913 ni ljudska stranka v celi češki kraljevini dobila niti enega mandata in le malo glasov. Moravska se je še bolj oklenila ljudske stranke, na Slovaškem pa je bilo pričakovati večjih uspehov. Kot tretja skupina so z 28 možmi izšli iz volitev agrarci, nekdaj neomejeni gospodarji nad kmetsLim ljudstvom; izgubili so v korist socialnim demokratom in ljudski stranki. Narod«*.«. soc»alci imajo 24 poslancev, Kramafpvi narodni demokratje pa 19. Zadnjim so prinesle volitve popoln poraz, če pomislimo, da je ta stranka (bivši Mladočehi) štela v avstrijskem parlamentu 28 poslancev in da je bila najmočnejša češka skupina. Obrtniška stranka, ki ji načeluje Mlčocb, ima 6 sedežev, slovaška vladna strani-« je pod Šro-banevim vodstvom priborila ii mandatov, toda vse težji problem so postavili pred češko državo Nemci, ki so izvehli 72 svo-iih mož, to je 24 odsioikav vseh poslancev. Čisto nemška volilna okraja sta bila samo dva, Karlove vari z 12 in Češka lipa s 13 mandati; vse druge nemške pokrajine so bile združene s češkimi volilnimi okraji. Tako je n. pr, največje nemško mesto Li-bcrce voliio z inladobolečlavskim okrajem. Odločilnega pomena bo, ali se bodo nemški socialni demokratje odločili od nemškega bloka in stvorili skupno s tremi češkimi socialističnimi strankami socialističen blok, ali nc. Zdi se, da so preveč ostro irs'opili proti češki državi, da bi mogli sedai na to pot. Slovaška, ki je narodno zo'o mešana, je poslala v zbornico 10 Maorov. Poljak ni bil izvoljen nobeden, pač pa pride še n Kusinov iz podkarpatske F.i»'-»np're. Zbornica bo torej zelo pestro barvana in približno isto sliko bo kazal tudi senat. Ustva- riti iz teh mnogobarvnih skupin močno in traiuo delovno večino ne bo lahko in bo več kot enkrat privedlo do težkih parlamentarnih kriz. 5 telita železnforfeu končana. Uradno poročilo. LDU Ljubljana, 28. aprila. Uradno 5« poroča; Na južni železnici se je danes prijavilo skoro vse osobje v službo. Vozili so na vseh progah osebni vlaki, kakor včeraj, na progi Logatec—Spilje tudi več tovornih, oziroma živilskih vlakov, nadalje tudi eks-presni vlaki Belgrad—Pariz v obeh smereh. V vseh večjih postajah, kakor tudi v rudniških postajah, se premika in ranžira tovor. Jutri 29. t. m. bodo vozili na vseh progah osebni vlaki, med Ljubljano in Mariborom, razen dosedanjih mešanih vlakov, še v vsaki smeri po en osebni vlak, nadalje med Ljubljano in Zidanim mostom jutranji in večerni osebni vlak za šolarje in uradnike itd. Istotako zjutraj in popoldne po en osebni vlak med Ljubljano in Borovnico, Zveza osebnih vlakov med Mariborom in Dunajem se zopet vzpostavi. Eks-presni vlaki Dunaj—Trst pričnejo voziti v ponedeljek 3. maja. Na progah državnih železnic v Sloveniji je od danes opoldne vzpostavljen ves osebni in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. Železničarska stavka je smatrati dejanski, četudi ne formelno, končana. Tudi vse drugo delavstvo po Sloveniji dela, stavkajo samo še rudarji, Mir in red se ni nikjer kalil. Železniški promet v Bosni normalen. LDU Sarajevo, 27. aprila. Položaj na progah železniškega ravnateljstva v Sarajevu dne 27. t. m. ob 18. uri: Vse železniško osobje je nastopilo službo, vsled česar se z jutrišnjim dnem otvarja popolni redni Rromet na progi Sarajevo-Bosanski Brod. a progi Sarajevo-Gruž se vzpostavi normalni promet dne 30. t. m. Do tega dne se bodo med Konjičem in Jablanico očistile postaje, kjer je polno vagonov, in v mo-starski delavnici popravile lokomotive. Na progah Doboj-Tuzla, Lavša-Jajce-bu-gojno, Sarajevo-Vardište - Uvac, Podlugo-vi-Vareš in Semizovac - Čembljanovici je poslednja dva dni vzpostavljen redni promet. Drugi osebni vlak na progi Sarajevo. Brod se uvede takoj, čim se otvori promet na progi Zagreb-Belgrad. Smatrati se more, da je na bosansko-hercegovinskih železnicah stavka končana. Energičnim odredbam vlade, ki so streznile zavedene LISTEK. Spomini starega dekleta. Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P. Hrast (Dalje.) Ženska, ki je stanovala v hiši — ni še tako dolgo tega — že dolgo ni prestopila iz mesta, kamor je prišla po poroki, kjer je živela nekdaj srečna in obdana od mnogih dragih, sedaj pa kot vdova čisto sama, ker je imela le še sina, ki je preživel vsako leto mesec avgust v Kolovratu. Prihajal je iz Pariza z vlakom, ki se je ustavljal pri vhodu v majhno pristanišče na oni strani morske ožine in se prepeljaval s čolnom preko ozke vode. Gospa Gučmene ga je čakala vedno pri obrežju. Skupaj sta hodila potem po pokriti in vijugasti cesti, tej krasni cesti, ki jima je bila draga kot knji- ![a, v kateri so živele njune misli. Ustavlja-a sta se in si ponavljala, vsa srečna in vesela radi sinovega povratka: »Zredil si sc! — Tako je prav, vidišl — In pravi mož si že! Res! Gospod financier, v orijentalskih deželah bi Vas imeli za grofa, ker imate tako lepo plavo brado i — Poglej me, veš, da si že zrastel? Sama sebi se čudim, da imam že tako velikega sina! — In jaz, da imam mamico, ki se ni postarala, Niti enega belega lasu nimate.« Drobna gospa Gučmčnčjeva, finega obraza in že pri petdesetih letih, je ohranila še iz svojih mladih, da celo iz otroških let neki izrazit nasmeh, ki se je razlival po vsem njenem obrazu in ki so ga leta izpremenila in ma dala nekak melanholičen značaj. Njen sin je prihajal ves navdan z duhom pariškega življenja. Pravil je o industrijskih stvareh, ki jih je študiral in ld so ga zanimale čez vse, o gledališčih, razstavah, koncertih in toku sveta, to se pravi o pravzaprav dosti ozkem krogu, v katerem vsakdo živi. Ona ga je poslušala; zanimalo jo jc vse to, včasi jo celo zabavalo; ni mu pa očitala ničesar. In on se je čudil. »To je zame čudež,« jc dejal. »Kako morete živeti sami celo leto v tem kolovratu? Poleti že še gre: tupatam vas obiščejo gostje, ki stanujejo po obrežnih vilah; nekaj tednov sem pri Vas tudi jaz. Toda pozimi? In spomladi in jeseni? Saj vem, da Vaši pomenki s kmeti, z vašimi I hlapci, pericami in vašim vrtnarjem niso kdovekako zabavni in razposajeni.. « »Razposajeni ne; ampak jaz nisem več mlada, dragi moj... Ti pogovori so zanimivejši in koristnejši kakor sc ti morda zdi. In potem pozabljaš, da sc pogovarjam šc z nekom.« »S kom?* »Sama s seboj — in s seboj te more pogovarjati človek le v samoti.* »O čem in o kom pa govorite sami s seboj?« »Predvsem o tebi.« »Pa saj me ne poznate skoro več!« »Dovolj, da s<- te morem predstavljati, si delati skrbi se vznemiriati radi tebe: vidiš, to je življenje, to!« In mogočne zelene bukve s- /ačule njun smeh. Nekaj časa sčm je čutil gosped Gue-mčnč, kako raste v njem občudovanje do njegove matere. Prišel jc do zaključka, ki se mu je zdel odkritje, da mora biti njegova mati ženska nekih višjih duševnih sil in da je bilo škoda, da je živela tako same zase. Kako to, da ni opazil lega preje? »Kako slabo znamo presojati,« si je mislil, »mi, ki svoje matere samo ljubimo, r.e znamo pa ceniti njihovih zaslug in vilin preje, ko se že bliža njihovo življenia koncu!« Povedal ji je to in njegova mali je bila šc tako duhovita, da se je šc smejala. »Po pravici rečeno, dragi moj, zdi se I mi, da se motiš,« je rekla. »Zens'vc slutijo, več in bolje kakor moški. One imajo neko razumno nežnost, ki ni nikdar odvisna od njihovega položaja, ki se obrača najprejc napram otrokom in od tam se razširi potem več ali manj na svet. Če je čl >vek večkrat bi! v straliu in trepetal za druge, za njihove duše, telesa in premožaje, je to veliko izkustvo in skoro vedno pravi kažipot. Da človek v živl,enju ne pade, ampak da gre naravnost, zato k sreči ni treba kake višje kreposti in inteligence, ampak jc treba izrabiti tisto luč in svetloDO. ki v> meče prah izhojenih poti na nevarne jarke. In treba je še nekaj, namreč dobre volje.« »Ta je redka, ta!« »Silno redka. Da se človek pametno odloči, da žrtvuje, kar mu je drago onemu, kar mu je jasno, da pozabi, po čemur je bil hrepenel in zahoče kaj drugega: vidiš, to je težko in to jc, kar tvori take prepade med ljudmi...« Toda on, ki mu je njegova *nati tako govorila, je bil brez dvoma Je jiremlad zato. Ni ji odgovoril, ampak si mislil: »To so samo besede, nihče ne more boteti proti sebi samemu, kaj šele, da bi hotel to zmerom ali vsaj pogosto.« In preteklo je eno leto. Nislednjega leta so videle bukve nad viiugasio cesto korakati troje ljudi mesto dveh. Gospod Gučmene je pripeljal svojo mlado ženo s seboj v Kolovrat; polagal ji je bil ua sice: »Moja mati sc jc v zadnjih šestih mesecih zelo izpremenila; postala je slabejša, treba bo imeti obzir in potrpljenje z njo; če te povabi, da bi šla stanovat k njej, tega seveda ne storiva, ampak pustiva ji vseeno malo iluzije.« Ko sta odhajala, je sprumila mati svoja dva otroka do obrežja, kjer je bil privezan čoln. Sama je odvezala vrv in rekla: »Torej prihodnje leto na svideajel Upam, da nas bo že četvero?« Mnogo časa jc šc preteklo od tedaj. Gospa Gučmdnč se je postarala, tako postarala, da se je morala ustaviti, čakajoč ljudi, jc uspelo, na bosansko-hercegovin-skih progah najprej uvesti redni železniški promet. nosti proti ententi. Za isto svrho je bila v proračunu za leto 1919. vsota 17 milijard mark. potem odgovorila tolpa, ki je planila na zdravnike, opljuvala usmiljenke, pretepla duhovnika, tuleč in brizgajoč s kletvami. Da, to je bil odgovor, ki ga je čul straho-ma vsakdo. Zato je prišlo do tega, ker je socialna demokracija skozi leta vodila svoje pristaše v šolo podivjanosti, ker mu je pplnila duše * srdom proti vsemu, kar mu je bilo sveto. In njih dediči, komunisti, so hoteli krvi. Ali naj »Napreju« pokličemo v spomin besedo srbskega komunističnega voditelja TopaJoviča ,ki je govoril tik pred ustajo v Subotici: »V državljanski vojski, ki bi tako nastala, pa bo naša bodočnost zmagala. Narod bi bil masakriran, a zmagal bi komunizem.« Narod bi bil masakri-raji, tisoče bi pobijaJi, davili, obeSali, — toda zmagal bi komunizem ... In če pošten človek gleda to cinično igro s tisoči človeških življenj in se zmisli na žalostne žrtve sobotnih dogodkov, po^em jasno zazveni testament z Zaloške ceste; »Vi vsi, ki mislite pošteno, čujte nas: Vaša dolžnost do naših otrok in delavnega ljudstva je ,da uničite hujskače, ki bi hoteli masa-krirati narod tako, kot so nas pognali v smrt! Pognali so nas v štrajk, — brez naše volje. In še po smrti nas izrabljajo, noseč naša trupla kot ščite pred seboj.« -f Komunistom v odgovor. Očita sc mi, da sem peljal prvi vlalc na Gorenjsko. Zakaj sem to storil, Vam hočem, gg. komunisti razložiti. Leta 1916., ko sem bil obsojen na 7 let težke ječe po § 327, voj. kaz. zakona, je ostala moja soproga brez sredstev. Prišla je k Vara, nekdanjim interaa-cionalcem, in prosila, da bi se pobiralo v kurilnici, ker je bila odrezana od vsake podpore od strani mojih staršev, ker je bil ves privatni promet ustavljen. Organiziran sem bil takrat pri Vas. In kaj ste naredili, gg. internacionalci, sedanji komunisti? Ogibaj ste se nje, kakor da bi bila okužena in Vaš odgovor je bil: — »za izdajalca Avstrije nimamo ničesar!« Prva Vaša žrtev je bil nato moj nedolžni otrok, ki je umrl radi pomanjkanja, ker ste odpovedali vsako podporo. Vi, gg. komunisti, osvojevalci proletarijata, kje ste bili med vojno? V zaledju! Dajali ste za vojna posojila in za Rdeči križ, toda ne Vašega denarja, temveč delavski denar, da ste sami lažje verižili, ali pa kakor g. narednik Jaka Žorga tirali naš narod v smrt. Danes ste razkrinkani. Tujci, ki prihajajo iz Beljaka in drugod, pripovedujejo, da so imeli v Beljaku in drugih krajih veselice že pred 14 dnevi, ker bo Jugoslavija razpadla in bodo nastale prejšnje meje, med tem ko Vašim članom niti o stavki ni bilo še nič znanega, Gotovo ste mislili, gg. komunisti, da pridete kot ministri v novo avstrijsko vlado, ker v našo ne morete priti. Povem Vam pa še nadalje, zakaj vozim: 1. Ker me je Jugoslavija osvobodila in ker ne maram biti v družbi onih, ki delajo proti njej; 2. ker sem član Zveze in ker je Zveza stopila iz pasive, ker je bilo ugodeno v6em njenim zahtevam; 3. ker ne maram iti zopet v zapore. Da pa ne boste govorili, da delam službo iz drugih vzrokov, Vam še povem, da sem bil 1. 1919. tudi soudeležen, ko smo zlomili tudi mariborsko stavko in sem po 60urni službi peljal prvi jugoslovanski vojaški vlak na Koroško, da smo jo zasedli in osvobodili. Tudi takrat, kakor sedaj, je bila moja narodna dožnost, da sem to storil. Vi niste vpostavili Jugoslavije, pa je tudi podrli ne boste. In kakor jaz, tako misli še tisoče in tisoče zavednega delavstva, ki so tvegali svoje življenje za vpostavitev Jugoslavije, ne zato, da jo boste Vi podrli. — Jožef Breskvar, strojevodja. Dnevne novice. — Dopošillanje »Slovenca« se ustavi z dnem 4, maja vsem onim naročnikom, ki doslej niso obnovili naročnine za novo četrtletje oziroma poravnali event. zaostankov. Po prejemu denarne pošiljatve bomo doposlali pridržane številke, v kolikor bodo še na razpolago. Vsak naj se torej v lastnem interesu podviza, da izpolni položnico, ki jo je prejel v »Slovencu«. ««- Osebne novico s pošto. Imenovani so: za poštarja poštni oliciant A. Babič v Starem trgu pri Kočevju ter za poštarico poštna odpravnica Matilda Ferenčakova v Ribnici na Pohorju. — Podeljena so poštna odpravniška mesta: Nemška Loka poštni pomočnici A. Panekovi, Libeliče poštni pomočnici Tončki Šlebenikovi, Galicija poštni pomočnici Lini Petelenkovj in Draga pri Kočevju poštnemu pomočniku A. Defarju. — Premeščeni so: poštni oficiant C. Lilek od poštnega urada v Črnomlju k poštnemu uradu v Ljubljani, Lucija Cuder-manova iz Kočevja v Ljubljano, poštna ofi-ciantka Jožica Grilčeva iz Maribora v Konjice ter poštna oficiantka A. Hitijeva iz Konjic v Metliko. — Odvezana je poštne službe poštna oficiantka Mina Vrhovčeva v Borovljah. — Poštarica Frančiška Ma-yerjeva v Ljubljani je začasno vpokojena. — Uredništvo slovenskega dela »Li-ječničkog Vijesnika« je prevzel gospod dr. Franc Dplšak, Ljubljana, Gospodje zdravniki, ki dopisujejo v ta list, sc prosijo, da pošljejo svoje rokopise imenovanemu gospodu. -— Ljudski oder gostuje v Kranju. V nedeljo, dne 2. maja gostuje v Kranju »Ljudski oder* iz Ljubljane z igro »Otroška komedija«. Igral bo v Ljudskem domu v Kranju. Opozarjamo na to predstavo. — Promet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Priften&i danes, v Četrtek 20. aprila vozijo do nadaljnjega nastopni osebni vlaki: Na progi Logatec—Zidani most—Zagreb—Si-sek—Beigrad ekspresna vlaka št. 14 In 15, na progi Maribor—Ljubljana vlaka St 35 a in 36 a, na progi Zidani most—LJubljana vlaka št. 37 a in 42, na progi Ljubljana—Logatec vlaka St. 87 a in 84 a, na prog! LJubljana—Borovnica vlaka št. 35 o in 60 a, na progi Zidani most—Zagreb— Sisek vlaka St 502 in 509, na progi Maribor— Spil je—Gradec—Dun;j j vlaka St 85 858, na progi Maribor—špilje—Ljutomer vlaka St 50/1801 in 1820 a/l 821 a, na progi Maribor—Grabštajn vlaka št. 474/415 in 414/480, na progi Maribor—Pragersko—. Kotoriba vlaka Št. 356/205 in 228 b. Razen iega prevajata, osebo do preklica še vlaka na progi Ljubljana—Maribor St. 858 In 831. — Splošne stavke v Tržiču ni, Delavstvo, organizirano v JSZ. je odločno nastopilo proti stavki, ki je politična. Delavke predilnice so šle skupno do tovarnarja Glauzmana in zahtevale delo. Obljubil je, ako ne bi mogla predilnica v ponedeljek delati, da jim odkaže drugo delo, da ne izgube zaslužka. — Prav tako je zahtevalo naše delavstvo v tovarni Kozina, da je pripravljeno delati in da zahteva plačo za dni. ko bo stal obrat proti njihovi volji. —-Električna centrala vodi obrat. Delo vrSe člani naše organizacije, V čevljarski in strojarski tovarni Mally je prišlo skoro vse delavstvo na delo, tudi papirnica je delala. Kovinarski delavci v Fužinah so delali, ravnotako tudi strojarji v strojarni Rajtha-rek ter čevljarji v vfeh drugih podjetjih, n, pr. Klofutar, Gregorec, Peharc i. dr. Mnogi socialisti bi šli takoj na delo, le pre* malo poguma imajo, boje se bojaželjnih so-drugov. Poročilo nedeljskega Slovenca, da se je v tovarni Kozina delalo, ni pravilno. Delavske naše organizacije so zahtevale delo, a delati ni bilo mogoče, ker ni bilo socialističnega moštva iz Križa in Kovor-ja, da bi dolalo pri strojih. Sicer vlada povsod red in mir, — Kočevje. V torek je došlo vojaštvo in aretiralo glavne hujskače. Komunistih čna delavska straža je avizirala dohod vojaštva, da so mogli poskriti orožje. Sirena je sklicala vojaško organizirane štrajkovce, ki so došli s koli, a prepozno. Do izgredov ni prišlo. Teror pa še si strt in štrajk traja dalje. Državi zvesto prebivalstvo je vladi hvaležno za energič, ni nastop, komunistom naklonjeni Kočev-ci, ki sanjajo o kočevski republiki, se pa togote. — Surovost na pokopa"šču. Poroča se nam, da je ljudstvo, ki je spremljalo žrtve na pokopališče, dne 26, t. m. zmerjalo in psovalo gotepo M. Rogarjevo, ki hodi tja skoraj vsak drugi dan obiskat grob svoje hčerke. Podtikali so ji, da baje odobrava nastop proti komunistom in žrtve. Prav nobeno junaštvo ni psovati, napadati Ln groziti ženi, o kateri je znano, da nikdar ni mogla odobravati žrtev. Slabo maščevanje je to in surovost, ki ne dela nikomur časti. — Gremij knjigo- in kamnotiskarjev v Sloveniji, V torek, dne 27. aprila je bilo v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ustanovno zborovanje gremija knjigo- in kamnotiskarjev v Sloveniji, na katerem so bili izvoljeni sledeči gospodje; Predsednik Slatnar A,, predsednika namestnik Hrovatin M,, odborniki: čeč K., dr. Tavčar ml,, Pesek A.; namestnika: zastopnik Zvezne tiskarne Celje in »Sava« Kranj. — Že obstoječa pravila se bodo v najkrajšem času sedanjim razmeram prikladno spremenila in deželni vladi v po^ novno odobrenje predložila. — Vsem gospodom, ki so naroČili pri Katoliški Ligi ponatis zadnjega »Bogoljubovega« Članka »Velika nevarnost za vero«, naznanjamo, da smo z današnjim dnem pričeli razpošiljati brošuro. Cena brcšurici 1 K, 10 izvodov skupaj 8 K. Naroča se pri K. L., Ljubljana, Mestni trg 8. Na drobno je v razprodaji v Ničmanovi prodajalni. — Razpisani poštni uradi* nadpoštar-sko mesto v Murski Soboti in Dolnji Lendavi; poštarsko mesto v Beltincih ter pošt-nih odpravnikov mesta, in sicer: Cankova, Črensovci, Dobrovnik, Gornja Lendava, Križevci, Marljanci, Petrovci, Prosenjakov-ci, Pučevci, Rankovci, Rogaševci, Turni-šče in Veliki Dolinci. — Delovanje ekspoziture verižniškega urada v Radgoni. Ekspozitura osrednjega verižniškega urada v Radgoni pod vodstvom okrajnega nadzornika policijskih ngentov, g. Viljka Baeblerjo, katera je pričela poslovati 9. t. m., je že zelo omejila istihotapljanje živil v Nemško Avstrijo. — Od 9. do 16. t. m. je g. okrajni nadzornik Baebler kaznoval že 36 tihotapcev in tiho-tapk, — žirovski fantje ujeli tatove. Dne 18. aprila 1920 okoli 17. ure so nanmavali Neposreden dogovor z Italijo. LDU Pariz, 27. aprila. (CTU) Na zadnji seji vrhovnega sveta je italijanski ministrski predsednik naznanil, da je dobil od dr. Trumbiča brzojavko, kjer mu predlaga, naj se sklene z Italijo neposreden dogovor glede jadranskega vprašanja. Rusija. Prodiranje Japoncev v Sibiriji. LDU Amsterdam, 28. aprila. (DKU.) Kakor poroča poročevalec lista »Times« v Pekingu, se na daljnem vzhodu z veliko pozornostjo zasleduje prodiranje Japoncev v Sibiriji. Iz različnih znakov sklepajo, da se je japonska politika v Sibiriji in v severni Mandžuriji izpremenila. Japonci so istočasno pri Vladlvostoku, Nikolsku in Habarovsku napadli Ruse in so jih premagali ter zasedli imenovana tri mesta in druge železniške postaje. Bolj vzhodno, kjer so se Japonci že začeli umikati, so zopet jeli prodirati in so s četami Kolčaka in Semenova v več bojih premagali Ruse. Izgube Japoncev znašajo 3000 mož. LDU Tokijo, 28. aprila. (DKU) Po poročilu ministrstva za zunanje posle so se izkrcale japonske čete v Aleksandrovu v severnem delu otoka Sahalina, da ščitijo ♦amošnje japonsko prebivalstvo. £e$ka. Mcdžari nameravali napasti Slovaško. LDU Praga, 28. aprila. (DKU) Listi poročajo o gibanju madžarskih čet in o vojnih pripravah madžarskega armadnega vodstva ob slovaški meji. Kakor javlja plovaški časnik, bi se bil moral Že 8. t. m. izvršiti napad. Sedaj pa so Madžari pod vtisom volitev poparjeni. AvifrSlska republika. Protižidovskl izgredi na Dnnala. LDU Dnnaj, 28. aprila. (DKU) Kakor poročajo večerni listi, so se proti 11. uri dopoldne iznova spopadli nemško-naci-onalni ic židovski dijaki. Med pretepom je bilo več židovsko-nacionalnih in nem-ško-nacionalnili dijakov ranjenih. Redarji na konjih so zasedli cesto, da bi ločili nasprotnike. Memšija, 90 milijard zlatih mark odškodnine. LDU Berlin, 27. aprila^ (DKU.) »Ber- j liner Tageblatt« javlja iz Ženeve: Vsota, I ki se bo zahtevala od Nemčije, bo znašala 90 milijard zlatih mark in se bo plačala v tridesetih obrokih po 3 milfjarde na leto. Vendar pa se more ta vsota izpremeniti po gospodarskem položaju Nemčije. Anglija je predlagala samo 50 milijard, toda Millerand ni liotel popustiti, LDU Berlin, 27. aprila. (DKU) Državni finančni minister je stavil v proračun za. leto 1920. vsoto 5 milijard za obvez- na sina, čisto na vrhu klanca, pokritega z bukvami. Toda topot povratek ni bil vesel, ni se ga nadejala in ni se pripravljala nanj vseh enajst mesecev samote. Na drevju je premikal mrzli veter, ki je pihal z morja, bolj popje kot listje. Gospod Gudmenž je prihajal uničen in nesrečen. S solzami v očeh je objel svcjo mater, ki jo je starost čisto skrčila in skljuoila in ki ji jc drobni obraz skoro izginil pod kopico volnenega ogrinjala. Ni mu očitala, ničesar; imela je toliko čudovitega usmiljenja, da je na videz verjela vse, kar ji je pravil in da je potrpežljivo poslušala do konca človeka, ki ga je bol in žalost spravila skoro ob pamet, »Moj sklep je storien,« je dejal, »in mislim, da Vam bo všeč: pridem nazaj v Kolovrat, sedaj nisem več nič, ne delam ne več in pravzaprav ne bi bil smel nikdar delati, ker sem bil sedaj premagan; živela bova skupaj, prosim Vas strehe in zavetja,« Ko je nehal s takimi nepotrebnimi besedami, je dvignila gospa Gu6men6 roko, ki jje vsled vročice malo drgetala, kakor nekdaj, ko je podpisovala kako kupno pogodbo. »Ne,« je rekla, »na mojem posestvu sedaj ne bo težko gospodariti, tebe jc škoda za to; prodala bom dvoje pristav; z eno poplačaš svoje dolgove, z drugo boš pa zopet lahko začel novo življenje.« — Mož, ki mi jo nekega poletnega večera pripovedoval to zgodbo ob strmem morskem obrežju, mi je pokazal od daleč glo-bel, nad katero so se zibali kakor visoki morski valovi že rjavi vrhovi bukev. In pristavil je: »Vča?i sem se upal govoriti o svoji moči, o močni volji in krepki odloki, o vdanosti do svojcev; toda pred temi drevesi tam-le teh besed ne izpregovorim več.« Izpraznitev menskega okrožja. LDU Pariz, 27. aprila. (DKU.) Kakor poroča »Journal«, bodo francoske in belgijske čete zapustile mensko okrožje, ko bo štela državna bramba na ruhrskem ozemlju 20 bataljonov, 6 švadronov in ^ve bitnici. Do 10. julija se bodo zmanjšale te čete na polovico in bo prišlo na njeno mesto 5000 policijskih čet. Ostale čete bodo nato 10. julija zapustile ruhrsko ozemlje in se bodo tudi nadomestile s 5000 mož policijskih čet. Vdeberlin. LDU Berlin, 27. aprilu. (DKU) Pruski deželni zbor je danes sprejel v poimenskem glasovanju s 169 proti 148 glasovom zakon o ustanovitvi mestne občine Vele-berlina. Španska. Stavke v Madridu. LDU Madrid, 27. aprila. (DKU — Havas.) Uradno poročajo, da je več strokovnih zvez v protest proti aretaciji rdeče Ja odbora stopilo v stavko. Gibanje se je razširilo tudi na cestno železnico in na tiskarne časopisov. Oblasti so odredile se potrebno, da se preprečijo nemiri. Politične novice. + Državotvorna politika. Z ozirom na Kukovčevo primojduševsko rogoborstvo v »Novi dobi« zoper dr. Tavčarja in zmerne liberalne politike in kot dopolnilo k včerajšnjemu Hauptmannovemu članku priob-čujemo odlomek iz pisma, ki ga je prejel prav te dni naš prijatelj od člana naše pariške mirovne delegacije. Pismo pravi: »Vi omenjate velikonočne pirhe. Ti »pirhi« so za nas v Parizu razne note, ki jih morimo pripravljati glede koroškega plebiscita, Prekmurja in jadranskega vprašanja. Iz globočine srca se pa nam gnusi domači politični boj v Jugoslaviji. Ko prebiramo domače časopisje in motrimo domače razmere s tukajšnjega vidika, ko vidimo nadalje, kako opisujejo italijanski, francoski in angleški listi naše neizmerno ostudne osebne boje, se nam zdi, da nismo še vredni samostojne jugoslovanske države. Vedno in vedno nam prihaja na misel, da je Slovenec in Hrvat samo tedaj zdrav, ako ga tepe nemški, italijanski ali mažarski valpet. Mi zaman vprašujemo, zakaj so Slovenci že prvo leto začeli najstrastnejši strankarski boj, ko nimamo še zunanjih meja, Vsled teh razmer ni nikjer respekta pred nami v zunanjem svetu in opravičeno se zdaj bojimo, da utegnemo izgubiti še kak dragocen kos slovenske zemlje. Kaj naj si mislimo tukaj, ko beremo v raznih slovenskih časopisih bombastične fanfa-rade o jadranskem vprašanju, o manifestacijah našega naroda, pozive na vlado in ;;unanjo diplomacijo, da naj odločno brani nasproti antanti jugoslovansko stališče itd. itd.? Kdo naj nastopa in kako naj se nastopa, ko se ne moremo opirati na domovino, v kateri se menjava vlada za vlado, v kateri nadalje časopisje na tak brezvesten način zabavlja na lastno domovino, na državo itd. Nemško in tudi drugo časopisje vse to vestno zasleduje in nas potem kaže v taki luči pred zunanjim svetom. Lahko si mislite, kako to vpliva na plebiscit na Koroškem, Slovani so prelili v svetovni vojski največ krvi, a v diplomaciji so igrali zadnjo vlogo. Na mirovni konferenci v Parizu sploh ni bilo slovanske politike, in zdi se mi, da smo tudi mi Jugoslovani še premalenkostni za velikopotezno politiko. Posebno mi Slovenci, ki smo na križišču Italijanov, Nemcev in Mažarov, nimamo prav nobenega razloga privoščati si luksus strastnega strankarstva sedaj, ko se vendar odigrava zgodovinska faza našega naroda!..,« -f Tajiti je treba J Tega gesla se drži »Naprej«, ko hoče hujskati s sobotnimi dogodki svojo pristaše. Komunistov ni..., mirna demonstracija..., nobenih nasilj ni bilo in nikakega terorja itd. Toda »Naprej« danes sam jasno pove, kaj so hoteli doseči komunisti, ko navaja »pametne besede« g. Kovača na strankinem zboru v Mariboru: »Z a 1 i b o g je danes stvar taka, da pri nas v Hrastniku in Trbovljah delavstvo čaka samo na proklamacijo revolucije. Učenci iz politične šole dr. Le-moža mislijo, da bode žo jutri revolucija.« — »Naproj« je pisal, da jo vsaka beseda o komunistih »bav — bav«, — sedaj pa sam pove, kak duh je vladal med njimi. Žrtve tega prevratnega, hujskaškpga duha. leže v mrzlih grobovih, — »Naprej« bo pa še pisal o »žrtvah klerikalnega režima.« Pljuni predrznežu v obraz in dejal bo: Prši! + Testament r. Zaloške ceste. Padli so i» v smrtnem trepetu so jim »e drhtele silne, delavne roke po življenju in ustne so izpraševalci Zakaj? »Naprej« je odgovoril: Klerikalni režim je kriv! Ko čujemo to laž, nara ic žal dr. Lončarja. Mnogo bolje je trije zlikovci odnesti iz hiČe Matevža Bur-nika v Osojnici, občina Žiri, različne stvari, toda žirovski fantje Ivan in Franc Žakelj, Viktor Strel, Ivan Burnik in Vinko Mlakar so tatove prepodili in enega od njih: Josipa Marna iz Spodnje Šiške, prijeli, ostala dva sta pa zbežala, — Pridržane nežigosane bankovce bodo vrnili. Finančno ministrstvo bo izdalo naredbo, po kateri se bodo vrnili lastnikom vsi zadržani nežigosani kronski bankovci, da jih uporabijo zunaj mej naše države. — Zopetno uvedenje selske službe. PoStno ravnateljstvo razglaša: Z dnem 1. maja 1920 se zop«t uvede pri kr. poštnem uradu NemSka Loka dostavljanje poStnih pnšiljatev po šolskem pismonoši v sledeč vasi: J. o1'raj: Prerigelj, Knežja Šipa, Romergrund, Turn, Ramsricgel, Spodnji Log, Spodnji Pocketein, Neuge-reuth. II. okraj: Brezovica, Zndre, Čepijo, Gornja Podgora, TV»'nja Podgora, Zagoz-dac, Kralje, VinW. — Dostavljanje se bo vršilo po I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, po II. okraju vsak torok, četrtek in soboto. — Dom ra vajence. nrž?"-ra zaščita dece in mladine snuje v Sarajrvi Hm za vajence, da se na ta način lažje nadzorujejo. Uvedli se bodo tudi pocebni tečaji Nadalje se je'sklenilo, še letos ustanoviti letovišča za šolsko mladino čez počitnice. Občinski odbor je sklenil ustanoviti ui ad za zaščito dece, — Gradba biš v Belgradu. Belgrajska občina začne v kratkem graditi hiše na Topčiderskem brdu. — Društvo internirancev. Ministru za notranje posle so bila predložena v podpis pravila »Udruženja internirancev Srbov, Hrvatov in Slovencev«. —i Tatvina v Karavanskem dvoru, — Elizabeta Stockl, Jožef Wink!er, Jožef Sušnik, Lucija Hafner, Ivana Reichel, Josi-pina §mid, Hubert Rebernik, Marija Re-feernik, Marija Ravnik, Angela Oraš, Julij Pegrin, Antonija Weizs m Anton Teraa iz Borovelj na Koroškem se zagovarjajo pred okrajno sodnijo v Ljubljani. Obtožba jim očita: Od srede meseca oktobra do 28. novembra 1919 so kradli vojaki v Karavanskem dvoru, v katerem je umela svoje skladišče poslovalnnica »Podgoia«, gospodarska zadruga za nakup in prodajo. Ukradenega je bilo blaga v vrednosti 68.629 K 40 vin. in sicer 2670 kg sladkorja po 12 K, 135 kg kave po 60 K, 422 m barhenta po 40 K, 41 m barhenta po 41 K 20 vin., 38.2 m barhenta double po 43 K; dalje riž, prazne VTeče, mazilo za čevlje in drugo blago. Poizvedbe so dognale, da je povzročil tatvino pešec Vrtačnik, kateri je pobegnil v Nemško Avstrijo. Vrtačnik je imel ponarejene ključe do skladišča v Karavanškem dvoru, katere je v družbi z Vincencom Peršom oddal pešcu Zorku, kateri je v družbi z Vincencom Peršom, Jožefom Ogrizkom in Francetom Grasserjem tatvine nadaljeval. Ukradeno blago so kupovali civilisti, med njimi obdolženci. V splošnem se obdolženci zagovarjajo, da niso vedeli, da je bilo kupljeno blago ukradeno. — Senatu predseduje nadsvetnik Vedernjak, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Modic, obtožence zagovarjajo dr. Ravnihar, dr. Fettich, dr. Treo, dr. Švigelj, dr. Kreč in dr. Šavpah. — Ker dve povabljeni priči nista prišli k razpravi, se je ta preložila. Po končani stavki. Včeraj popoldne je razgnal gospod revirni nadzornik Habe na Martinovi cesti večjo gručo komunistov, kateri so se zbirali, da čenčajo med seboj. Podal so je nato v gostilno pri Karlu Draščku na Bohoričevi ulici, kjer je bilo zbranih vse polno ljudi, kateri so pili kljub vladni naredbi alkoholne pijače, nakar je g. revirni nadzornik Habe zapovedal precej zapreti gostilno, kateri ukrep je policijsko ravnateljstvo precej potrdilo. Policija je na to izvedla preiskavo pri komunistu K. M., pri katerem je zaplenila 3t) zavitkov tobaka, vojaški samokres, vojatki daljnogled in ruski bajonet. Komunist je bil tako dobro založen z mastjo, moko in x drugimi živili, da so navajeni oblastveni organi videli take zaloge le pri največjih verižnikih. Policija je dalje zaprla gostilno »Pri črnem orlu«, ker so točili vino, katero so natočili v pokalice. Na deželnem sodišču v Ljubljani vodi preiskavo v zadevi komunistov preiskovalni sodnik svetnik dr. Iialser. Iz Zagorja so pripeljali v ljubljanske zapore dva voditelja komunistov, v Litiji je tudi neki voditelj komunistov zaprt. i?«tib?|smsk« novice. Ij Umrl je po daljšem bolehanju gosp. Ivan Kruleč, vadniški učitelj na drž. učiteljišču v Ljubljani. Pokojnik je bil priznan veščak v svoji stroki, znan po svojih učnih in vzgojeslnvnih Hpisih. Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri. lj Seja predr Mva osrednja priprav-lialnejta odbora ?.a I. slovanski orlovski ta- bor v Mariboru se vrši danes zvečer ob pol osmih v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. Prosim točne udeležbe vseh gg. odbornikov. — Predsednik. lj VIncencijeva in Elfžalictna drn?ba imata danes popoldne ob pol 6. uri skupno sejo v Alojzijevišču. lj Ljudski oder. Izredni sestanek članov »Ljudskega odra«, ki je bil sklican za petek ob 8. uri zvečer, se radi izrednih razmer preloži na drugi teden. Dan se določi še do npc^lje, — Vodstvo. lj Novo žensko društvo. Dosedanje ljubljansko »Meščansko žensko društvo« se v želji po razširjenju svojega programa in krepkejern poudarku svoje smeri pre-osnuje v nepolitično, kulturno »Krščansko žens'"? društvo«, včlanjeno v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Ljubljani. Pravila novemu društvu so od oblasti že potrjena in se bo vršil ustanovni občni zbor društva dne 6. majnika ob 5. uri popoldne v posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne« | v I. nadstropju. Namen novemu društvu bo gojiti med ljubljanskim inteligentnim žen-J sivem krščanskega svetovnega naziranja i medsebojno družabnost in vzajemnost, po-j g!ab!jat< med njim vsestransko krščansko j in narodno kulturo ter vzbujati in usoosab-| 'jati ga za prosvetno in socialna delo vseh vrst v prospeh krščanske in narodne kulture, V svojih ciljev bo prirejalo društvene in družabne večere, zabave in izlete, predavanja, diskuzijske sestanke in razsta"?; po potrebi bo izdaialo tudi lastno glari'o in društvene publikacije. — Pri-pravljaln; odbor poživlja vse krščansko misleče ljubljanske dnme, da se strnejo v tem društvu v trdno falango, ki se ne bc nikjer sramovala, pokazati tudi svoje verno krščansko prepričanje. Dosedanje članice »Meščanskega ženskega društva« ostanejo samoumevno zveste tudi novemu društvu. Poleg teh pa se bodo prig^šale v njegove vrste še druge gospe in gospodične v kar uajobiJnejšem številu. Priglasi za sprejem naj se do ustanovnega občnega zbora pošiljajo na naslov predsednice prioravljalne-ga odbora, ge. Helene ing. Remčeve, Kersnikoma ulica št. 7, ali tajnice dosedanjega »Meščanskega ženskega društva-', gdčne. P. Tomažičeve, Sv. Petra nasip 71. lj Ugotovitev. Na prošnjo prizadetih ugotavljamo, da v hiši g. Romana Kranjca posestnika, Stara pot 15, strojevodja drž. železnice, ni bilo nočnih sestankov komunistov. V Novem Vodmatu se nahaja še drugi Kranj?, ki z navedenim ni identičen. tj Na naslov ljubljanskih denarnih zavodov. Prejeli smo: Delegacija financ za Slovenijo je :odvreči vsem navadam, ki jih imajo mladi dijaki, njegovi součenci. Mora se tako nositi, biti uslužen proti višjim dijakom, tudi brado je moraJ žrtvovati. To bi šc šlo, le navadi, da ob sprejemu vržejo novinca oblečenega v vodo in ga tako »krstijo«, se jc uprl. V tem oziru pa so mu prizanesli in pri njemu opustili »krst«, ker nima razumevanja za take šale. r Telefon. Ko je bil na Dunaju prvič uveden telefon ga je hotel gledališki ravnatelj Costa preizkusiti in je govoril s prijateljem Bergom, ki je stanoval nekaj hiš dalje; kričal pa je tako glasno, d?: ga Berg ni mogel razumeti. Vendar jc Cosfa klical šc bolj- Čez nekaj časa se oglasi v njegovi, sobi Bergova služkinja in pravi: »Gospod sc priporoča in prosi, kaj želite.« — Druga zgodbica se pripoveduje o nekem kri-vonosem Abrahamu, ki ni mogel verjeli, da je mogoče, da bi se pogovarjal s svojo ženo Saro v zelo velike daljave. Poln nezaupljivosti, da bi ga ne vlekli za nos, je stopil k telefonu: »Tu Abraham. Kdo tam?« Zunaj pa je bila nevihta in v tem hipu je treščilo v brzojavno žico, močan tok je vrgel Abrahama na tla. Ko se jc zavedel, je dejal: »Verjamem, da je bila to Sara.« Da je imel zanaprej pred telefonom veliko spoštovanje, ni treba omenjati. r Nov izum na zdravniškem polja bi lahko imenovali pripravo, ki sta jo napravila dva znamenita francoska zdravnika, namreč nekašno kombinacijo kinematografa in Rontgenovega aparata, ki predstavlja gibanje notranjih organov človeškega telesa na filmu. Strokovnjaki so izjavili, da je ta iznajdba velikega pomena, kar se tiče ostrenja razuma mladih zdravnikov. Narodno gledISfe. Opera. 29. aprila, četrtek: »Zongler«. Abon. D 30. aprila, petek: »Trovatore«. Abon. A 1. maja, sobota: »Prodana nevesta«. Izven abon. 2. maja, nedelja: »Faust«. Izven abon. Drama. 29. aprila, četrtek: »Golgota«. Uradniška predstava. Izven abon. 30. aprila, petek: »Golgota.« Delavska predstava. Izven abon. 1. maja, sobota: »Šaloma«. »Slepci«. Abon. E. Prosveta. pr Na sodni dan. V nedeljo, dne 2. maja bo igral »Ljudski oder« v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer ljudsko igro »Na sodni dan«, ki je ena najlepših narodnih dram te vrste, Igra bo končana še pravočasno, da bo lahko občinstvo do časa do: ma. Vstopnice se dobe v predprodaji že z današnjim dnem. pr Vstopnice za »Otroško tragedijo«, ki so bile kupljene za zadnjo nedeljo, veljajo za predstavo »Na sodni dan«, ki se vrši to nedeljo. Kdor ne more k predstavi, se mu povrne denar do sobote zvečer. pr Koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 3. maja t. 1. v Unionu. Vokalna glasba je na sporedu zastopana s po večini še neizvajanirai zbori E. Adamiča, J. P a v č i č a , A. L a j o v i c a in V. Deva Prvič sc izvaja E. Adamičeva >S v a t b a na poljani«, plesna pesem za osmero-glasni mešani zbor s spremljevanjem orkestra, ki jo jc skladatelj lik pred vojno izročil društvu v izvajanje. — Vstopnice za koncert prodaja Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici. pr Drugi koncert orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši v ponedeljek 10. maja pod vodstvom knns. prof. Karla J.eraja. Na sporedu so pesmi s spremljevanjem klavirja, manjša dela Griega, Si-beliusa in Škrjanca za orkester, Griegov a-mol klavirski koncert ter »Fathelique« P. J. Čajkovskega. Natančen spored sledi. pr Turneja Splitskog muzičnog društva Zvonimir ima na programu slijedeče muške zborove: AJj: »Občutki«. Binički: Čuješ dušo«. Dobronič: »Zagorski zvonovi i Kumovima ciganama«. Dvofak: »Biblijske pjesme« —: »Ej uhnjem«. Hegar: »Tabor mrtvih«. Hrazdira: »Dobrodošlica« i »Krilju na rodendan«. Janaček: »Ave Maria« i »Kad znaš«. Križkovsk^: »Utopljena. Novak: »Hrvatskoj« i »Ah ta-mo!« Sattner: »Pogled v nedolžno oko«. Tolinger: »Naše gore list«. —: »Tri poliska mazura«. —: »Vijenac slavenskih popje-vaka«. Turistika In šport. V soboto in nedeljo, 1. in 2. maja ob pol 18. uri se vršita na prostoru sp. KI. »Ilirija« pred drž. kolodvorom nogometni tekmi med ljublj. »Ilirijo I.« in »Viktorijo I.« (Zagreb). Tekmi bosta zanimivi in vsestransko zadovoljivi. Cene prostorom: sedeži I. vrste 15 K, U. vrste 10 K, stojišča 5 K. Člani plačajo 2 K. (K) Gospodarstvu. g Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega smodnika. Po železnici se bo odpošillajo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo oddajale v uradu, Dunajska c. 22. Reflektanti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 5. maja t. 1. g Monopoliziranje zunanje trgovine. Ministrski svet je podpiral naredbo. s katero se monopolizira zunanja trgovina z žitom, zelenjavo, moko, živino itd. Čisti dobiček se razdeli tako, da se porabi ena četrtina za organiziranje poljedelskih kreditov, ena četrtina za invalide, ena četrtina za ustanovitev skladišč, ostanek pa dobi država. Na ta način bo prenehala izvozna politika, ker izvoz poslej ne bo več stvar zasebnega interesa, ampak javnega. g Likvidacija moratorija. Podpisana je naredba o likvidaciji moratorija v državi. Najvažnejše točke te naredbe so: 1. Oprostitev plačevanja obresti za vse vrste dolgov iz vseh šestih vojnih let 1914— 1920. 2. Vsi denarni zavodi se oproste svojih meničnih portfeljev, ki ogrožajo s svojo dubioznostjo bančna aktiva, in se vse te tirjatve preneso na državno likvidacijsko banko. 3. Vsi žiranti na vseh menicah se oproste svojih obveznosti proti državi, ki se preneso na likvidacijsko banko. Obveznosti ostanejo samo za akcep-tante, katerim se dovoli rok šestih let, da uredijo svoje obveznosti. g Razglas. Dne 25. t, m. se je vršil občni zbor zidarskih mojstrov, na katerem se je ustanovila »Zidarska zadruga v Ljubljani« za celo Slovenijo. Tem potom sporočam, da so po obrtnem redu vsi zidarski mojstri dolžni pristopiti k zadrugi ter vplačali po § 14 na občnem zboru določeno pristojbino K 100. Istotako se morajo voljeni odborniki udeleževati sej, katere sklicuje načelnik. V odbor so bili voljeni: Načeli k: Valentin Accett}, Liubl ana; podnačelnik: Hlebš Jernej, Ljubljana; odborniki: Avgust Accetto, Ljub''ana: Nerad Fran, Celje; Sršen Ivan, Radomlje, Plemelj Ivan, Bled; Roje Karol, Ormož, Namestniki: Živic Fran, Ljubljana; Marin-čič Lorenc, Glince; Medved Anton, Kamnik, Korošec Karel, Celje; Kožuh Franc, Medvode. &s*rovizacila. a Sladkorne izkaznice za zamudnike. Zamudniki dobe sladkorne izkaznice in sicer: iz I. do V. okraja v petek, dne 30. aprila in iz VL do X. okraja v torek, dne 3. maja 1920. Pozneje pridejo na vrsto člani Vojne zveze in železniški uslužbenci, za katere se objavi vrstni red v listih, tako, da zamudniki nc bodo v tem času dobili izkaznic. a Mast za člane mestne aprovizacije ij» sicer po 1 do 2 kg a K 45 se dobi v vojni prodajalni na Poljanski cesti št. 15 na nakaznice mestnega magistrata, ki se bodo izdajale dne 29., 30. aprila ter 1. in 3. maja 1920. Najdena je bila 23. t. m. v F^rjanski ulici denarnica z manjšo vsoto denarja, Dobi se v trgovini Lončar, Stari trg 11. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. ŠMARNICE 1920. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani naznanja, da Šmarnice za leto 1920. n« bodo izšle, ker bi tiskarsko delo in vezava povzročilo prevelike stroške. Na razpolago pa so še sledeče Šmarnice iz prejšnjih let: Valentin Bernik, Marija in sv. maSe, rdeča obreza 8 K. Dr. Jožef Jerše, Lavretanske šmarnice, rdeča obreza 8 K. J. Godec, Devica verna, rdeča obreza 8 K. Šmarnice arskega župnika, rdeča obreza 8 K. Jožef Vole, Marija v predpodobah in podobah, rdeča obreza 8 K. Anton Žgur, Marija Devica, Majuiko-va Kraljica, rdeča obreza 8 K. Nekatere Šmarnice so na razpolago samo še v malo izvodih in naj se event. pri naročilih imenujeta po dva naslova, da pošljemo druge, če bi bile na prvem mestu imenovane pošle. NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJENIKOM! Ali ste že naročili »NAŠA POTA« -»C I. in II. zvezek? Naj ne bo med nami nikogar, ki n« prečita te zbirke! Socialno vprašanje postaja vsak dau silnejše in socialna borba vsak dan izrazitejša. V dobi socialnih provratov in krivih socialnih prerokov bo zbirka vsakemu dobrodošla ter mu bo zvest kažipot v vrtincu sedanjih dni. Naroča se pri Slovenski krščansko-socialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek stane 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več. Denar se mora poslati naprej. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Feilerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvoinatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 krone. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 Skatljic 18 K. — Pravi SaUam 12 steklenic 36 K. — Prava Švedska tlnktuta 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina po- sebej, a najceneje. Eogen V. Feller, Stobica donja, Elza trg Št. 134. Hrvatska. C Pristno mcdicinsko rlbie oflle nudi lekarna Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta. Širite »Slovenca"! St. 'J34. Proda ne Razglas. enonadstropna hiša t vrtom in ledenico tik pred kolodvorom Dravograd .Nleža. Lokali so dostopni za vsaktero obrt. Prodajna cena 300.000 kron. Reflektanti naj vpošljojo v zapečatenem pismu ponudbe do 10. maja Os trike občino Dravograd, toda ne pod prodajno ceno. Pri sklepanju pogodbo ee mora položiti najmanj 150.000 kron, drugo se izplaJa po dogovoru. Črno Dalmatinsko vino ima v zalogi Gospodarska zveza v Spodnji Šiški. Konjskega senalf je krog 3000 kg v Ljubljani na prodaj. Več pove uprava »Slovenca«. ve mm\M\ niča za živino in mast" v Ljubljani, Krekov trg St. 10. Reflektira se samo ixa! na sta rej60 Ln dobro izurjene moCi. — Plača po dogovoru. Dne 5. maja se vrSi javna prostovoljna dražba različnih voz na dvorišču g. PredovlSa nasproti klavnice v Ljubljani. meblovana ali prazna s posebnim uhodom v mestu ali na poriferiji se išče proti visoki nagradi. Ponudbe je poslati na upravo lista pod Soba 1610. Prodajo se štirje triletni Ameri-kanski tekmovalni za eno- in dvovprego dobro uvoženi, zelo brzi ln pripravni za tekmo v Jugoslaviji. Žrebčarna Thnrniš, pošta n železnica Ptuj. Profla se francoski zlatnik iz leta 1786, ln Pueh-auto 27 ilP za 6 oseb. Naslov pove Anončnt zavod Drago Beseljak Liubijana, Cankarjevo nabrežja 5. Kfllflr 8e 7ri mestno pristavo. ltUltll Hrana in stanovanje v hiSi. — Zglasiti se je Ljubljana, Cesta na Ko- deljevo št. 8. Dobro izurjena prodajalka z dobrimi spričevali, ki bi bila ob enem blagainičarka se sprejme takoj v trgovini Josta Elsner v Litiji. za auto in kolesa Liubijana jsnalsha cesta St. 20. vsakovrstne za električne napeljava ipr Ma debelo! NA DEBELO! n .it^i^fe, uKOE^vi m NQ Srača Kasti I ■ ^B vfcmiF Zagreb, GundulMava ulU« 14. J Telefon 21-28.