Derek Prince:



Zahvaljevanje, slavljenje

in čaščenje



Molitev še zdaleč ni zgolj naslavljanje prošenj na Boga.

Toda zaradi pomanjkljivega razumevanja se veliko kristjanov omeji

samo na ta vidik, s tem pa so prikrajšani za marsikaj.

Celovita molitev, ki je všeč Bogu, namreč ni samo

en glasbeni inštrument, ampak ves orkester.

Ta knjiga na podlagi jasnih napotkov Svetega pisma obravnava

tri bistvene, a premalo uporabljene molitvene inštrumente:

zahvaljevanje, slavljenje in čaščenje Boga. Derek Prince nam

v tej knjižici pojasni, da je Bog določil pogoje,

kako se mu lahko približamo – pravilno naravnanost našega srca.

Ti pogoji niso samo teorija, ampak so načela, s katerimi bomo,

če jih bomo uporabljali, zelo izboljšali svoj odnos z Bogom,

hkrati pa nam bodo omogočila, da se mu bomo bolj približali

in spoznali Njegovo dobroto.





Originally published in English under the title:

Thanksgiving, Praise and Worship

Copyright 1991 by Derek Prince Ministries – International.

All rights reserved.

Slovenian translation published by permission.

Copyright 2007 Derek Prince Ministries – International,

P.O. Box 319501, Charlotte, North Carolina, 28219-9501, USA.

Slovenska izdaja:

ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE IN ČAŠČENJE

Prva izdaja 2007, razširjena e-izdaja 2013

Založila in izdala: Založba Karis

www.ekaris.net





Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika nobenega dela te knjige

ni dovoljeno na kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razšir-

jati. Ta prepoved velja tako za mehanske kot tudi za elektronske oblike reproduk-

cije (fotokopiranje, snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij).



Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega

pisma (SSP). Copyright 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije,

z dovoljenjem. Vse pravice pridržane.





CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



27-532.2(0.034.2)



PRINCE, Derek

Zahvaljevanje, slavljenje in čaščenje [Elektronski vir] / Derek Prince ; [prevod

Irena Jerman-Polenšek]. - Razširjena e-izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Karis, 2013



Prevod dela: Thanksgiving, praise and worship



ISBN 978-961-93001-6-9 (pdf)



269531392





»Vzklikajte GOSPODU, vsa zemlja,

služite GOSPODU z veseljem,

pridite predenj z vriskanjem!

Spoznajte, da je GOSPOD Bog:

on nas je naredil in mi smo njegovi,

njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.

Pridite k njegovim vratom z zahvalo,

v njegove dvore s hvalnico!

Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!

Zakaj GOSPOD je dober,

na veke traja njegova dobrota,

od roda do roda njegova zvestoba.«

Psalm 100





Kazalo

Uvod ..................................................................... 9

1. ZAHVALJEVANJE........................................... 11

2. SLAVLJENJE ................................................... 23

3. ČAŠČENJE ...................................................... 37

Dodatek: BOŽANSKA ZAMENJAVA ................... 49

Povzetek .............................................................................. 67

O avtorju ............................................................ 69

Druge knjige Dereka Princea v slovenščini ................. 71





7





8

U V OD



Mnogi mislijo, da je molitev samo prošnja k Bogu – k

Bogu prihajajo s seznamom v roki, kot bi šli nakupovat.

Toda to je zelo omejen in napačen pogled. Molitev ni le

en glasbeni inštrument; je cel orkester, z veliko različnimi

inštrumenti. V tej knjigi bomo govorili o treh: zahvalje-

vanju, slavljenju in čaščenju.

To so tri bistvene sestavine molitve. Če ste navajeni

moliti k Bogu kot z nakupovalnim listkom v roki, brez

zahvaljevanja in čaščenja, se boste, žal, večkrat vrnili z

nakupovanja brez stvari, ki ste si jih želeli. Razumeti mo-

rate, da je Bog postavil pogoje, po katerih se mu lahko

približamo. Prvi in osnovni pogoj, brez katerega ne mo-

remo pristopiti k Bogu, je zahvaljevanje in slavljenje.

Pred nekaj leti sem govoril s človekom, ki ga zelo ce-

nim in je dobro znan po vseh Združenih državah Ame-

rike. Je približno mojih let, kristjan pa je precej dlje časa

kot jaz. Ko sem mu povedal, da se ne moreš približati

Bogu brez zahvaljevanja in slavljenja, mi je presenečeno

odvrnil: »V vsem tem času, odkar sem kristjan, tega še ni-

koli nisem slišal.« To načelo je temeljito spremenilo nje-

gove molitve. Torej govorimo o načelu, ki je izjemno po-

membno za uspešno molitveno življenje.

Naj vam že na začetku ponudim preprost način, kako

razlikovati med temi tremi dejavnostmi: zahvaljevanjem,

slavljenjem in čaščenjem. Vsaka od teh predstavlja način,

9

kako se približati Bogu in vzpostaviti odnos z njim. Po-

vezujejo pa nas z različnimi lastnostmi Božjega značaja.

Z zahvaljevanjem priznavamo Božjo dobroto, s slavljen-

jem Božjo veličino, s čaščenjem pa priznavamo Božjo

svetost. Tako nas zahvaljevanje povezuje z Božjo dobro-

to, slavljenje z Božjo veličino, čaščenje pa nas kot najviš-

ja dejavnost človeškega duha povezuje z Božjo svetostjo.

10

1. Z A H V A L J E V A N J E



Dobro izhodišče za proučevanje prve od treh dejavno-

sti, zahvaljevanja, je v Pismu Hebrejcem 12,28:

»Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo

hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom

služimo, kakor je njemu všeč.«

Med prevodi Svetega pisma obstaja opazna razlika.

Nekateri prevodi tu navajajo »bodimo hvaležni« ali »se

zahvaljujmo«, nekateri drugi pa »imejmo milost«. In

vendar je oboje pravilno, kajti v izvirnem grškem jeziku

»imeti milost« – ključna beseda je charis – pomeni tudi

»hvala!«. (Zanimivo je, da ima moderna grščina za be-

sedo »hvala!« izraz eucharisto, ki je neposredno povezan

s charis.) Torej obstaja neposredna zveza med milostjo

in hvaležnostjo. Nehvaležen človek je zunaj Božje milo-

sti. Ne moreš biti nehvaležen in ostati v Božji milosti.

Tudi naslednji trije moderni jeziki to dokazujejo. V

francoščini grâce à Dieu pomeni »hvala Bogu«. Beseda

grace je črkovana natanko tako kot v angleščini. V itali-

janščini je beseda za hvala grazie, kar je spet neposredno

povezano z milostjo. In v španščini imamo grácias. Ti tri-

je romanski jeziki (to so jeziki, ki temeljijo na latinščini)

ohranjajo neposredno zvezo med milostjo in hvaležnost-

jo.

11

Ugotovili smo nekaj izjemno pomembnega: kadar smo

nehvaležni, smo zunaj Božje milosti. Te ne moremo uži-

vati, če nismo hvaležni. Prav tako ne moremo ločiti hva-

ležnosti od Božje milosti. Torej »Bodimo hvaležni« in

»imejmo milost« pomeni isto.

Poglejmo si štiri izjave oziroma zahteve o hvaležnosti

v štirih pismih apostola Pavla. Začnimo s Pismom Kolo-

šanom 3,15:

»In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili

tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.«

To ni predlog, temveč zahteva: Bodite hvaležni. V vrs-

ticah 16–17 Pavel nadaljuje:

»Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V

vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S

psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih sr-

cih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v

besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezu-

sa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.«

V vsem, kar delamo, nas morata voditi dve načeli: de-

lati »v imenu Gospoda Jezusa« in »zahvaljevati se Bogu

Očetu po njem«. To postavi čudovito ločnico! Ko me mla-

di včasih sprašujejo, ali je prav, če storijo to ali ono, jim

odvrnem: »Če lahko to storiš v imenu Gospoda Jezusa in

se po njem zahvališ Bogu Očetu, je prav. Če pa ne moreš,

ni prav.« To postavlja mejo, kako daleč smemo.

Zahvaljevanje torej ni izbira, temveč zapoved.

Drugič, v Pismu Efežanom 5,18 Pavel govori, kaj po-

meni nenehno se napolnjevati s Svetim Duhom:

12

»In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost,

temveč naj vas napolnjuje Duh.«

Ali ni zanimivo, kako se Cerkev osredotoča na to, kar

je negativno, spregleda pa pozitivne stvari? Vsakdo ve,

da se ne smemo opijanjati z vinom, toda koliko se jih za-

veda, da se moramo napolnjevati z Duhom?

In kaj prinaša napolnjevanje z Duhom? V 19. in 20.

vrstici beremo:

»Nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi

pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospo-

da. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nene-

homa zahvaljujte Bogu Očetu za vse.«

Ko si poln Svetega Duha, se boš Bogu neprenehoma

zahvaljeval. Pravzaprav lahko delno merite, koliko Duha

je v vas, prav s časom, ki ga preživite v zahvaljevanju

Bogu. Zmanjševanje zahvaljevanja je zanesljiv kazalnik,

da nekje »puščamo«.

Pavlovo tretjo izjavo (ali zahtevo) o zahvaljevanju naj-

demo v 1. pismu Tesaloničanom 5,16–18, kjer je nekaj

najkrajših vrstic v Novi zavezi, vendar polnih močnih

resnic:

»Zmeraj se veselite.«

Zveni zelo preprosto, kajne? Vendar za to potrebujemo

več milosti!

»Neprenehoma molíte.«

Nikoli ne prenehajte moliti. Čeprav ne moremo nepre-

stano moliti, nikoli ne recimo: »Zdaj sem končal molitev.«

13

O Smithu Wigglesworthu pravijo, da ni nikoli molil dlje

kot pol ure skupaj, da pa ni nikoli minilo pol ure, ne da

bi molil. To je lepa slika tega, kaj pomeni neprenehoma

moliti.

Še zadnja Pavlova močna zahteva v tem delu 1. pisma

Tesaloničanom:

»V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristu-

su Jezusu glede vas.«

Kaj je Božja volja v Jezusu Kristusu? Da se zahvalju-

jemo v vsem. Če se torej ne zahvaljuješ, kot smo pravkar

videli, si zunaj Božje volje.

Spoznal sem že mnoge krščanske delavce, ki so bili na

pravem mestu, delali prave stvari, a so bili kljub temu

zunaj Božje volje. Zakaj? Ker so se prenehali nepretr-

goma zahvaljevati. Zapomnimo si torej; takoj ko nehaš

biti hvaležen, si zunaj Božje volje. Ne zaradi tega, kar de-

laš, ampak ker se ne odzivaš primerno na Božjo dobroto.

Pavlova četrta zahteva glede zahvaljevanja je zapisana

v Pismu Filipljanom 4,6:

»Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte

svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljeva-

njem.«

Nikoli ne prinašajte prošnje k Bogu brez zahvaljeva-

nja.

Pred leti so me zelo prevzeli dnevniki Johna Wesleyja.

Vedno se spomnim njegovega komentarja k tej vrstici:

»Prepričan sem, da Bog dela vse po molitvi in ničesar

brez nje.« Mislim, da je to osnovna resnica.

14

Pavel poleg tega pravi: »Kakršnokoli prošnjo imate, jo

prinesite k Bogu z zahvaljevanjem.«

Pregledali smo štiri različne spodbude apostola Pavla,

ki se nanašajo na zahvaljevanje, zdaj pa razmislimo še o

tem, kaj zahvaljevanje prinese.

Prvič, zahvaljevanje omogoča pristop k Bogu. To je

najbolje opisano v znanem in zelo lepem 100. psalmu. Ko

psalmist govori o prihajanju v hišo Boga, v četrti vrstici

zapiše:

»Pridite k njegovim vratom z zahvalo,

v njegove dvore s hvalnico!

Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!«

Zapomnimo si, da k Bogu pristopimo v dveh korakih.

Prvi je skozi vrata in drugi skozi Njegove dvore. Vrata

nam odpirajo dostop v dvore, skozi te pa lahko vstopimo

v hišo Boga. Vstopimo lahko samo po tej predpisani poti:

»skozi njegova vrata z zahvalo« in »v njegove dvore s

hvalnico«. Prepričan sem, da nihče ne more priti blizu

Boga, če ne upošteva predpisanega načina: z zahvaljeva-

njem in slavljenjem.

Morda imate včasih občutek, da ste kljub molitvam

daleč od Boga. Če je tako, je zelo verjetno, da se mu ne

približujete prav. Lahko stojite pred njegovimi dvori in

vpijete k Bogu. Slišal vas bo in vam naklonil milost, ven-

dar ne boste uživali Očetove bližine, če ne pridete k nje-

mu z zahvaljevanjem in slavljenjem.

Nekateri ljudje bodo morda nezadovoljno rekli: »Ni-

mam se za kaj zahvaljevati Bogu. Vse gre narobe. Moje

15

življenje je polno težav. Le za kaj bi se mu zahvaljeval?«

Psalmist navaja v peti vrstici 100. psalma tri vzroke za

to:

»Zakaj GOSPOD je dober,

na veke traja njegova dobrota,

od roda do roda njegova zvestoba.«

Ne glede na to, kako se počutimo in kakšne so naše

okoliščine, se ta tri dejstva nikoli ne spremenijo: Gospod

je vedno dober; njegovo usmiljenje je večno; njegova

zvestoba ostane za vse rodove. Imamo torej tri trajne,

nespremenljive vzroke za zahvaljevanje Bogu.

Ne osredotočite se na svoje občutke in na to, kar se

dogaja okoli vas, temveč usmerite svoje misli na te večne,

nespremenljive lastnosti narave Boga in njegovega rav-

nanja z nami. Potem se mu boste neprenehoma zah-

valjevali.

Poglejmo primer v Novi zavezi, ki ilustrira, kako zah-

valjevanje omogoča poseben pristop do Boga. Se spomni-

te zgodbe o desetih gobavcih iz Lukovega evangelija 17,

ki se niso smeli nikomur približati? Neprestano so morali

vpiti: »Nečist, nečist,« in tako opozoriti vsakogar, naj se

jim izogiba, ker je njihova bolezen hudo nalezljiva.

Luka je zapisal, da so že od daleč klicali: »Jezus, Uče-

nik, usmili se nas!« Jezus pa jim je preprosto odgovoril:

»Pojdite in se pokažite duhovnikom.«

Kdor je bil očiščen gobavosti, se je moral pokazati du-

hovniku, da bi pri njem prejel potrdilo, da ni več kužen. S

tem, ko je Jezus gobavcem velel, naj se gredo pokazat

16

duhovnikom, jim je pravzaprav rekel: »Ko boste prišli tja,

bo duhovnik potrdil, da niste več gobavi.« To je vera.

Včasih smo ozdravljeni med potjo. Če samo stojimo pri

miru in pravimo, da se ni nič zgodilo, se tudi v resnici ne

bo nič zgodilo.

Toda čeprav je bilo vseh deset gobavcev ozdravljenih,

se je samo eden – Samarijan, ne Jud – vrnil in se Jezusu

zahvalil. Jezus je rekel (Luka 17,17–18):

»Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali

ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil

Boga, razen tega tujca?«

Potem je rekel možu (po grškem izvirniku): »Tvoja ve-

ra te je rešila. Pojdi v miru.« V prevodu ni povsem jasno

prikazano, da čeprav je bilo vseh deset gobavcev očiš-

čenih, je bil samo tisti, ki se je Jezusu zahvalil, rešen. Vsi

so bili telesno ozdravljeni, toda samo tisti, ki se je vrnil,

da se je zahvalil, je prejel večno duhovno ozdravljenje

odrešenja. On je bil edini, ki je prišel bliže k Jezusu. Za-

hvaljevanje torej omogoča poseben dostop do Boga.

Druga pomembna vloga zahvaljevanja je, da sprosti

nadnaravno čudežno moč Boga. Navedel bom dva zna-

menita primera iz Nove zaveze. Prvi je dogodek, opisan v

Janezu 6, ko je Jezus nahranil pet tisoč ljudi. Pred sabo je

imel pet tisoč mož (ženske in otroci niso všteti) in vsi so

bili lačni. Jezus pa je imel na voljo samo kosilo nekega

dečka: pet malih hlebov in dve ribi. Rekel je: »Naj se ljud-

je posedejo, mi jih bomo nahranili.« In tako se je zgodilo,

kot je zapisano v Janezu 6,11–12:

17

»Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil

med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so

hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: 'Po-

berite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.'«

Vredno je poudariti, da Jezus tukaj ni molil. Ni prosil

Boga, naj kaj stori. Samo zahvalil se mu je za to, kar je

imel v rokah.

To je moralo narediti močan vtis na Janeza, saj v na-

daljnjem opisovanju dogajanja v 23. vrstici pravi:

»Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja,

kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh.«

Janeza je očitno zelo prevzelo, da se čudež ni zgodil

po dolgi molitvi, temveč že, ko se je Jezus zahvalil! Veli-

kokrat ne doživimo Božje moči samo zato, ker se ne zah-

valjujemo.

Malo pozneje v enajstem poglavju Evangelija po Jane-

zu je opisan drugi primer. Jezus je stal pred grobom

Lazarja, ki je bil že štiri dni pokopan. Njegova molitev ni

bila dolga. Rekel je samo: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si

me uslišal.« To je vse, kar mu je dejal. Potem je poklical

Lazarja in ta je prišel iz groba!

Rad bi ponovil, da bomo, če se ne bomo zahvaljevali

Bogu, zamudili veliko njegove nadnaravne sile. Ni treba,

da so naše molitve dolge, da sproščajo Božjo moč. Večina

res močnih molitev, zapisanih v Svetem pismu, je zelo

kratkih. Na primer Mojzesova molitev za Mirjam, ko je

postala gobava, ker je negodovala nad svojim bratom.

Mojzes je rekel samo: »Gospod, ozdravi jo.« Torej ravno

18

nasprotno. Če svojim prošnjam dodamo več zahvaljeva-

nja, bodo krajše, a učinkovitejše.

Preden končamo poglavje o zahvaljevanju, moramo

pogledati še temno stran te resnice, nasprotje hvaležnosti.

Sveto pismo veliko govori o nehvaležnosti, vendar bom

tu navedel le tri pomembne izjave.

Prva je iz Pisma Rimljanom 1, kjer Pavel mojstrsko

opiše propad človeške rase od prirojenega spoznanja Bo-

ga do strašne brezbožnosti in zlobe. Pismo Rimljanom 1

se konča z enim najbolj strašnih seznamov v Bibliji, ki

prikazuje človekov propad, bedo in brezbožnost.

Lahko bi se vprašali, kako je mogoče, da je človeštvo

padlo tako globoko. Odgovor najdemo v 21. vrstici:

»Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga

slavili in se mu zahvaljevali …«

Pavel na koncu poglavja opiše prva dva koraka, ki

vodita navzdol, v temno brezno: prvič, ljudje niso slavili

Boga kot Boga; in drugič, niso bili hvaležni.

Vsakokrat ko nekdo preneha biti hvaležen, se začne

njegova pot navzdol. Opozarjam vas, da niti ne posku-

šajte iti po tej poti, kajti težko se je obrniti in se vrniti

nazaj!

Sveto pismo navaja v 3. poglavju 2. pisma Timoteju še

en strašen seznam lastnosti človekove izprijenosti. Zani-

mivo ga je primerjati s seznamom v Pismu Rimljanom 1,

ki ga imenujem logična posledica nehvaležnosti. Drugo

pismo Timoteju 3. poglavje pa je zgodovinska posledica.

Kakšno bo človeštvo v poslednjih dneh, ob koncu dobe?

19

Apostol Pavel nam prikazuje to sliko od prve vrstice tega

poglavja:

»Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi

časi.«

Kaj bo povzročilo hude čase? Propad človekovega

značaja. Druga vrstica:

»Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, pre-

vzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni

in nesveti …«

Kje je na tem seznamu nehvaležen človek? Poleg ne-

svetih. Biti nehvaležen pomeni biti nesvet. Ne moreš biti

svet in nehvaležen. Zahvaljevanje je pomemben korak k

svetosti.

Kaj je nasprotje od biti hvaležen? Mislim, da je naj-

boljši svetopisemski izraz za to »godrnjanje«, v bolj sodo-

bnem jeziku pa »pritoževanje«. Naj vas spomnim, da je

vse, kar rečemo, ali pozitivno ali negativno. Zelo malo

besed je nevtralnih. Če ne bomo izražali hvaležnosti, bo-

mo skoraj zagotovo godrnjali in se pritoževali. Ne bodite

človek, ki bi godrnjal in se pritoževal!

In še tretjič, poglejmo, kaj pravi Pavel o nehvaležnosti

v 1. pismu Korinčanom 10,7–10. Kristjane svari pred

enakimi napakami, kot so jih naredili Izraelci po osvobo-

ditvi iz Egipta:

»Ne postanite malikovalci, kot so bili nekateri izmed

njih … Tudi ne nečistujmo … Ne preizkušajmo Kristusa

… Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godr-

njali in jih je pomoril pokončevalec.«

20

Svarilo pred godrnjanjem najdemo tudi v 4. Mojzesovi

knjigi 21, ko so Izraelci, zaradi izčrpanosti od dolgega

potovanja, začeli godrnjati proti Bogu in Mojzesu. Bog je

odgovoril tako, da je mednje poslal strupene kače in so

mnogi pomrli.

Previdno! Godrnjanje je lahko zelo nevarno. Ne sicer

zaradi kač, ampak zaradi raznovrstnih duhovnih strupov,

ki jih prinese v vašega duha.

Imamo torej dve možnosti: ali smo hvaležni, kar nam

odpira pot v Božjo navzočnost in njegove čudeže, ali pa

godrnjači. Premislite in se trdno odločite:

»Hvaležen bom! Še naprej bom v Svetem pismu iskal

vzroke za zahvaljevanje in jih premišljeval. Vedno se

bom zahvaljeval Bogu.«





21





22

2. S L A V L J E N J E



Zahvaljevanje, slavljenje in čaščenje so torej tri dejav-

nosti človekovega duha, ki nas povezujejo s tremi vidiki

Božje narave. Z zahvaljevanjem za vse prijazne, dobre

stvari, ki jih Bog naredi za nas, priznavamo njegovo do-

broto. S slavljenjem, ki je naš pravilni odziv na Njegovo

spoštovanje vzbujajoče veličastvo, priznavamo Božjo ve-

ličino, s čaščenjem pa Božjo svetost.

Osredotočimo se zdaj na slavljenje in začnimo v Psal-

mu 48,2:

»Velik je GOSPOD in zelo hvaljen ...«

Naše slavljenje Boga bi moralo biti sorazmerno z nje-

govo veličino – torej neizmerno. Moči in možnosti slav-

ljenja se ne da izčrpati. Bolj ko Boga slavimo, bolj priz-

navamo njegovo veličino.

V Psalmu 100 smo že videli, da je zahvaljevanje prvi

korak našega približevanja k Bogu. Drugi je slavljenje.

Zahvaljevanje in slavljenje imata pomemben, spodbu-

den učinek na vernika. Ko pridemo k Bogu s prošnjami,

ki se zdijo zelo težke, nam je laže verjeti, da nas bo us-

lišal, če se mu zahvalimo za vse, kar je že storil. Če ne

pridemo predenj s slavljenjem in zahvaljevanjem, nam

manjka ta bistveni pospeševalec naše vere.

Poglejmo spet v Psalm 100,4–5:

23

»Pridite k njegovim vratom z zahvalo,

v njegove dvore s hvalnico!

Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!«

Nikakor ni odveč ponavljati naslednjih treh nespreme-

nljivih vzrokov za zahvaljevanje in slavljenje Boga:

»Zakaj GOSPOD je dober,

na veke traja njegova dobrota,

od roda do roda njegova zvestoba.«

Zakaj jih ne bi tudi zdajle ponovili kot dejanje vere?

»Ker Gospod je dober; na veke traja njegova dobrota; od

roda do roda njegova zvestoba.« Vzemite si zdaj čas in se

zahvalite Bogu. Tako se mora ta lekcija uporabljati!

V Izaiji 60 je opisano Božje mesto, v katero lahko vs-

topimo samo skozi odrešenje in po Jezusovi krvi. Izaija

60,18 čudovito prikaže sliko tega mesta:

»V tvoji deželi ne bo več slišati o nasilju,

ne o pustošenju in razdejanju v tvojih mejah.«

Lahko pridemo na kraj, kjer bosta nasilje in pustošenje

samo neopazen ali komaj slišen odmev iz daljave: v

Božjo navzočnost. Kako priti tja?

»Svoja obzidja boš imenovala Odrešenje,

svoja vrata Hvalnica.«

Obzidje, ki obkroža Božjo navzočnost, je Odrešenje.

Vsa vrata pa imajo samo eno ime: Slavljenje. Če želite v

mesto, morate skozi ta vrata. Ni vstopa brez slavljenja.

Samo s slavljenjem lahko vstopite v neposredno Božjo

navzočnost.

24

Če se vam zdi težko slaviti Boga, si vzemite čas in be-

rite Psalme – v hebrejščini »Hvalnice«. Knjiga Psalmov je

daleč najdaljša v Svetem pismu, kar nam potrjuje, da je

slavljenje eden najpomembnejših elementov celotnega

Božjega razodetja. Ko ste sami, psalme glasno berite in

recite: »Gospod, to je moja molitev. To je molitev, ki jo je

napisal Sveti Duh s psalmistovo roko, in zdaj jo berem

tebi.« Čez čas se vam bo slavljenje zdelo nekaj povsem

naravnega in prešlo vam bo v navado.

V spodbudo navajam sedem svetopisemskih dejstev o

slavljenju. Čeprav jih je še veliko več, vam bo teh sedem

osnovnih načel pomagalo zgraditi vašo vero.

Poglejmo najprej Psalm 22,4, ki takole nagovori Gos-

poda:

»In ti si Sveti,

prestoluješ nad hvalnicami Izraela.«

Izvirna hebrejska beseda, tu prevedena kot »prestolu-

ješ«, pomeni tudi »sesti na« ali »nastaniti«. Kadar naju z

Ruth ljudje v Izraelu vprašajo, kje živiva, odgovoriva v

hebrejščini: »Sediva v Jeruzalemu,« in tako uporabiva

običajno hebrejsko besedo za »stanovati«.

Bog sedi na prestolu, prestoluje. Ena priljubljenih pes-

mi, ki jih danes pojejo po cerkvah, gre takole: »Ko te sla-

vimo, gradimo tvoj prestol. Pridi, Jezus, zavzemi svoje

mesto.« Ko torej slavimo Boga, mu ponudimo prestol.

Kadarkoli boste odslej skupaj z drugimi verniki slavili

Boga, si predstavljajte, da Jezusa postavljate na prestol. S

tem ga priznavate za svojega kralja.

25

Psalm 106,47 nam odkrije, kako lahko zahvaljevanje

in slavljenje pripeljeta Božje ljudstvo do popolne zmage:

»Reši nas, GOSPOD, naš Bog,

izberi nas izmed narodov,

da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu,

da se bomo ponašali* s tvojo hvalo.

Slavljen bodi, GOSPOD, Izraelov Bog,

od vekov in do vekov!«

(* v angleščini: »da bomo triumfirali« – op. prev.)

Opazimo lahko, da je vrstni red isti: zahvaljevanje, na-

to slavljenje. S slavljenjem Boga triumfiramo. V staro-

rimski kulturi triumf ni pomenil zmagovati v bitki, tem-

več praznovati zmago, ki je bila že dobljena. Ko torej sla-

vimo Boga, ga ne prosimo za zmago, ampak praznujemo

zmago, ki jo je on že izbojeval. V 2. pismu Korinčanom

2,14 Pavel pravi:

»Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z

zmagoslavjem ...«

V času rimskega cesarstva so zmagovitega generala v

kočiji z belim konjem peljali v zmagoslavnem sprevodu

po rimskih ulicah, prebivalci pa so ga navdušeno slavili.

Njegove ujetnike, sovražnike, ki jih je porazil v bitki, so

vklenjene v verige vodili za njim.

In kje smo mi v tej sliki? Nas ne vodijo vklenjenih za

Jezusom Kristusom, zmagovitim generalom. Niti nismo

na ulici, sredi navdušene množice, ki mu vzklika. Mi se

peljemo v kočiji – in slavljenje Njega je naš vstop vanjo.

26

Tretje svetopisemsko dejstvo o slavljenju je iz Psalma

30,12–13. To resnico sem osebno izkusil leta 1975, ko

sem izgubil svojo prvo ženo, kar je bila najtežja izkušnja

v mojem življenju. Spoznal sem, kako resnična je ta be-

seda. Deluje.

»Moje žalovanje si mi spremenil v rajanje,

odvezal si mi raševnik in me opasal z veseljem,

da ti bo moja slava prepevala in ne bo molčala.

GOSPOD, moj Bog, na veke se ti bom zahvaljeval.«

Ko nam Gospod odstrani raševnik in nas osvobodi ža-

lovanja, to stori z namenom: da »naša slava« daje slavo

njemu. Kaj je naša slava? O tem ni treba ugibati; odgovor

najdemo neposredno v Svetem pismu, če povežemo na-

slednja dva odlomka. Prvi je iz Psalma 16,9:

»Zato se moje srce veseli, moja duša* se raduje;

tudi moje meso bo prebivalo varno.«

(* iz opombe SSP: dobesedno »moja slava«.)

Tukaj imamo spet besedno zvezo »moja slava«. Znanih

je več prevodov te zveze. V Apostolskih delih 2,26 pa

apostol Peter, navdihnjen od Svetega Duha, citira Psalm

16,9 in nam razloži besedo »slava«:

»Zato se je razveselilo moje srce in vzradostil se je

moj jezik.«

Kaj je torej vaša slava? Vaš jezik. Bog vam je jezik

ustvaril predvsem zato, da ga z njim slavite. Vsakič ko ne

poveličujemo Boga z njim, je to zloraba. Jezik je glavni

del telesa, s katerim lahko slavimo Boga. Je »vaša slava«,

ko z njim slavite Njega.

27

Četrto duhovno dejstvo o slavljenju je iz Izaije 61,3.

To je spet sporočilo za tiste, ki žalujejo in so potrti. Prav s

temi vrsticami me je Bog pred leti osvobodil duha de-

presije.

»… da se obrnem k žalujočim na Sionu

in jim dam venec namesto pepela,

olje veselja namesto žalovanja,

ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha.«

Bog me je osvobodil natanko tega – potrtega duha. Če

torej nočete biti depresivni in da bi vam satan prinašal

črne slutnje in zle misli, se ogrnite s plaščem slavljenja.

Satan se vam ne bo več približal!

Pred mnogimi leti, ko sem bil še pastor majhne skup-

nosti v zahodnem delu Londona, sta naju z mojo prvo

ženo večkrat obiskali ruski Judinji. Gospoda Jezusa sta

srečali v Rusiji in pozneje jima je po čudežu uspelo pre-

begniti na zahod. Po prihodu v Anglijo sta bili izpolnjeni

s Svetim Duhom.

Sestri sta bili baptistki, toda ko sta z nama molili, sta

bili glasnejši od večine binkoštnikov na zahodu. Znali sta

slaviti Gospoda!

Nekega dne smo vsi štirje slavili Boga, ko je pri vratih

pozvonilo. Zunaj je stala gospa iz naše cerkve in pod

roko držala moškega.

»To je moj mož,« je dejala. »Pravkar je prišel iz zapora.

Ima demona. Bi molili zanj?«

V tistih časih sem se demonom izogibal. Že misel na-

nje me je hudo vznemirila. Nisem vedel, kaj naj storim.

28

Rekel sem: »Vstopita, ravno molimo.« Nič drugega mi ni

padlo na pamet.

Peljal sem ju v dnevno sobo in molili smo naprej, prav

tako glasno kot prej. Kmalu je gospod prišel k meni in

rekel: »To mi ni všeč – preglasno je. Odhajam.«

Takrat pa mi je Bog dal odgovor zanj. »Poglejte,« sem

rekel, »hudič ne mara hrupa, ker slavimo Jezusa in on to

sovraži. Dve možnosti imate. Če zdaj odidete, gre hudič z

vami. Če pa ostanete, bo odšel brez vas.«

»Ostal bom,« je rekel.

Čez kakšnih deset minut je spet prišel k meni in rekel:

»Odšel je. Čutil sem, kako je odšel iz mojega grla.«

Tega ne bom nikoli pozabil. Slavljenje vznemirja hudi-

ča mnogo bolj, kot lahko on vznemirja nas.

V Psalmu 33,1 psalmist pravi, da je »slavljenje pravič-

nega lepo«. Slavljenje je resnično čudovito oblačilo za

vašega duha.

Kadar ste v skušnjavi, da postanete depresivni ali slabe

volje, si nadenite oblačilo slavljenja namesto duha potr-

tosti. Delovalo bo in vam pomagalo, kot je pomagalo

meni in na tisoče drugim!

V Knjigi preroka Jeremije 33,11, kjer govori o obnovi

Božjega ljudstva in zvokih, ki se bodo razlegali po ulicah

Jeruzalema, najdemo peti vidik slavljenja. Te vrstice so

tudi besedilo lepe, novejše hebrejske pesmi:

»... se bo spet slišal glas vriskanja in glas veselja,

glas ženina in glas neveste,

29

glas tistih, ki prinašajo zahvalne daritve

v GOSPODOVO hišo in pojejo:

'Hvalite GOSPODA nad vojskami,

ker je dober GOSPOD,

ker njegova dobrota traja na veke.'«

(Tukaj vidimo dva od treh vzrokov za slavljenje.)

Slavljenje in zahvaljevanje – oboje je daritev oziroma

žrtev. Nekaj nas stane. Ni vedno lahko in prijetno. Kadar

vam je Boga najteže slaviti, je najbolj nujno, da dvignete

glavo in to storite. Ne dovolite, da bi vam vaši občutki

narekovali odgovor na neomejeno Božjo veličino. Božja

beseda jasno govori, kaj morate narediti, celo takrat, ko

je to povsem v nasprotju z vašimi občutki.

Pismo Hebrejcem 13,15–16 to misel podkrepi:

»Po njem (to je Gospodu Jezusu) torej Bogu neprene-

homa prinašajmo na oltar hvalno žrtev, namreč sad

ustnic, ki slavijo njegovo ime. Ne pozabite pa delati

dobro in deliti svoje z drugimi, kajti take žrtve so Bogu

všeč.«

(Koliko in kako pogosto bi torej morali slaviti Boga?

Neprenehoma.)

Prinašanje slavljenja ali zahvaljevanja Bogu vsekakor

je žrtev. In žrtev, ki nas največ stane, mu je najprijetnej-

ša. Ko se zdi, da se je vse zgrnilo na nas, moramo Boga

najbolj slaviti – v veri.

V Psalmu 8,3 najdemo šesto svetopisemsko resnico –

slavljenje je duhovno orožje. To je eden mojih najljubših

30

odlomkov. Skoraj v vsaki svoji pridigi citiram Psalm 8,3,

kjer David govori Bogu:

»Iz ust otročičev in dojenčkov

si postavil trdnjavo

zaradi svojih nasprotnikov,

da brzdaš sovražnika in maščevalca.«

Nova zaveza nam pojasnjuje tudi ta odlomek iz Stare

zaveze. V Evangeliju po Mateju 21,15–16 beremo o zad-

njem tednu Jezusovega delovanja na zemlji, ko je pri-

hajal v Jeruzalem:

»Ko so véliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki

jih je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali in go-

vorili: 'Hozana Davidovemu sinu!', so postali nejevolj-

ni in so mu rekli: 'Slišiš, kaj ti govorijo?' Jezus pa jim

je dejal: 'Seveda! Ali niste nikdar brali: Iz ust otročičev

in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.'«

Kjer psalmist zapiše, »si postavil trdnjavo«, Jezus pravi,

»si sebi pripravil hvalo« (naš standardni prevod Svetega

pisma pogosto uporablja besedo »hvala« s pomenom »sla-

va« oziroma »slavljenje«, op. prev.).

To nam pove, da je trdnjava oziroma moč, ki jo je Bog

pripravil Božjemu ljudstvu, v slavljenju. To duhovno oro-

žje je nepremagljivo, ne glede na človeško šibkost. Psal-

mist izbere primer izmed najšibkejših – otročičev in

dojenčkov. Celo oni postanejo orodje Božje moči, ko ga

slavijo in s tem utišajo sovražnika.

Nikoli ne pozabimo, da ima Bog sovražnike. Še pose-

bej je to tu omenjeni »sovražnik in maščevalec«, Satan.

31

Pred nekaj leti sem pridigal v švicarskem mestu Loza-

na, s pomočjo francoskega tolmača. Ker francosko razu-

mem, sem prevajalca poslušal. Za vedno se mi je vtisnil v

spomin njihov prevod Psalma 8,3: »Bog prisili hudiča, da

umolkne.« Kdaj mora hudič umolkniti? Ko slavimo Boga.

Zakaj moramo utišati hudiča? Ker nas noč in dan obto-

žuje. Morda sprašujemo Boga: »Zakaj ne utišaš hudiča?«

Bog odgovarja: »Zato, ker sem vam dal orožje, s katerim

ga sami lahko utišate.«

Prav z veseljem uporabljam orožje slavljenja in prisi-

lim hudiča, da utihne!

Končno smo pri sedmi na seznamu svetopisemskih

resnic o slavljenju. Podobno kot zahvaljevanje pripravlja

pot za nadnaravno Božje posredovanje.

Poglejmo v Psalm 50,23. (Ste opazili, kako pogosto

citiramo psalme, ko govorimo o slavljenju?) Bog govori:

»… Kdor daruje hvalno daritev, mi izkazuje čast,

kdor hodi pravo pot, mu pokažem Božje odrešenje.«

Z drugimi besedami, tisti, ki slavi Boga, pripravlja pot,

da se jasno pokaže Božja moč odrešenja v njegovi situa-

ciji.

V Stari in Novi zavezi imamo nekaj lepih primerov, ki

nazorno prikažejo delovanje tega principa. Eden je iz 2.

Kroniške knjige 20, ko je bil Jozafat kralj Judeje in je z

vzhoda korakala silna vojska. Jozafat se je zavedal, da

nima niti vojske niti orožja, da bi se spopadel s sovraž-

nikom. Zato je zbral vse Božje ljudstvo, Judejce, in raz-

glasil post.

32

Medtem ko so se postili in molili, je Bog po levitu

spregovoril s preroško besedo in ljudstvu naročil, kaj naj

stori: »Jutri jim pojdite nasproti; … A tokrat se vam ne bo

treba bojevati: … GOSPOD bo z vami.«

Jozafat je hrabril ljudstvo: »Zanesite se na GOSPODA,

svojega Boga, pa boste zanesljivo vzdržali; zanesite se na

njegove preroke in boste uspeli!«

Naslednji dan so se odpravili. In potem se je zgodilo

tole (2. Kroniška knjiga 20,21):

»Po posvetovanju z ljudstvom je postavil tiste, ki naj

opevajo in slavijo GOSPODA v svetem okrasju, hodijo

pred vojsko in govorijo:

'Zahvaljujte se GOSPODU,

ker vekomaj traja njegova dobrota.'«

Spet vidimo, da je vzrok za slavljenje Boga isti. Nato v

22. vrstici beremo:

»Ko so začeli vriskati in prepevati, je GOSPOD pripra-

vil zasedo Amóncem, Moábcem in tistim s Seírskega

gorovja, ki so prišli nad Juda, in so se pobili.«

Če boste prebrali zgodbo do konca, boste videli, da

Božjemu ljudstvu ni bilo treba uporabiti niti enega vojaš-

kega orožja. Z orožjem slavljenja si je pridobilo popolno

zmago. Sovražniki so se obrnili drug proti drugemu in se

med seboj pobili. Ko je Božje ljudstvo prišlo na bojišče, je

lahko samo pobralo bojni plen. Kako čudovita slika moči

slavljenja!

33

Kot drugi primer moči slavljenja poglejmo ubogega

Jona sredi njegovih težav. Zgodbo poznate. Bil je v tre-

buhu velike ribe in molil k Bogu. V Joni 2,3 beremo:

»V svoji stiski sem klical h GOSPODU

in mi je odgovoril,

iz trebuha podzemlja sem vpil,

uslišal si moj glas.«

Molitev se nadaljuje še nadaljnjih sedem vrstic – toda

nič se ni zgodilo. Potem pa se je Jona začel zahvaljevati

Bogu in riba ga ni več mogla držati v trebuhu. Preberimo

10. vrstico:

»Jaz pa ti bom ob glasovih hvalnice

opravljal daritve,

izpolnil bom, kar sem obljubil.

Pri GOSPODU je rešitev!«

To je bila res prava žrtev! Človek, ki se znajde v ribjem

trebuhu, mora biti res zelo odločen, da se začne zahvalje-

vati Bogu. Toda Bog je Jona slišal! Poglejmo v 11. vrstici:

»In GOSPOD je rekel ribi in izbljuvala je Jona na kop-

no.«

Kdaj je Gospod spregovoril ribi? Ko ga je Jona začel

slaviti in hvaliti.

Čudovit primer tega načela je prikazan v Apostolskih

delih 16, v službi Pavla in Sile. Pavel je izgnal vedeževal-

skega demona iz neke ženske in vse mesto se je razburilo.

Oba – Pavla in Silo – so pošteno pretepli in ju vrgli v

dobro zastraženo ječo. Kaj se je zgodilo opolnoči? Moj

bližnji prijatelj je ugibal, da je Sila morda rekel Pavlu:

34

»Zakaj si sploh naredil to? Vse je bilo v redu, dokler nisi

začel izganjati demonov!« Vendar ni bilo tako, saj v 25.

vrstici beremo:

»Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu

hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali.«

Takšnih zapornikov ječa v Filipih še ni imela! V 26.

vrstici beremo naprej:

»Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v

temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in

vsem jetnikom so odpadle verige.«

To ni bil navaden potres; to je bil nadnaraven potres,

ki je jetnike osvobodil verig. Povzročilo pa ga je slavlje-

nje. Bog je ponovno pokazal odrešenje tistim, ki so ga

slavili.



* * *

Naj končam s tremi kratkimi vprašanji in odgovori.

Prvič, kdaj naj slavimo Boga? O tem ni nobenega dvoma:

vsak dan, ob vsakem času in neprenehoma.

Kako naj slavimo Boga? Z vsem srcem (Psalm 111,1),

razumom (Psalm 47,8), z dvignjenimi rokami, z radostjo

in vzklikanjem (Psalm 63,5–6), z dvigovanjem rok kot

večerna daritev (Psalm 141,2), s plesom (Psalm 149,3), z

bobnom in plesom (Psalm 150,4).

Kdo naj slavi Boga? Psalm 148 navaja seznam devet-

indvajsetih vrst ljudi in živih bitij, ki naj ga slavijo. Če še

vedno dvomite, Psalm 150 določa še bolj natanko: »Vse,

kar diha, naj hvali Gospoda«. Nihče ni izključen. Samo

35

ena vrsta ljudi ne slavi Gospoda – mrtvi (Psalm 115,17).

Če torej ne slavite Gospoda, že poznate svojo diagnozo!

Zdaj že veste, kakšno je zdravilo: spremenite svoje

razmišljanje! Trdno se odločite – z voljo, ne s čustvi.

Začnite slaviti Gospoda. Sčasoma bodo tudi vaša čustva v

soglasju z vašo voljo!





36

3. Č A Š Č E N J E



Zahvaljevanje in slavljenje, ki sta naš pravilni odziv

na Božjo dobroto in veličino, večinoma izražamo z jezi-

kom. Boga slavimo in se mu zahvaljujemo z besedami, ki

jih govorimo, pojemo ali celo glasno vzklikamo. Malo

ljudi pa ve, da pri čaščenju niso najpomembnejše besede,

ampak naravnanost našega celega bitja. Kot sem dejal že

na začetku, mislim, da je čaščenje najvišja oblika dejav-

nosti, ki je je človeško bitje zmožno. Z njim priznavamo

Božjo svetost.

Čaščenje vključuje vse telo – ne samo naših glasovnih

organov. Vsaka beseda, ki se v izvirnem svetopisemskem

jeziku uporablja za čaščenje, bodisi v hebrejskem jeziku

Stare zaveze bodisi v grškem jeziku Nove zaveze, opisuje

odnos, naravnanost ali držo telesa. To nam kaže določene

lastnosti čaščenja.

Morda je najbolj značilna drža sklonjena glava. Ko se

je Mojzes vrnil s srečanja z Bogom pri gorečem grmu,

stopil pred starešine svojega ljudstva v Egiptu in jim spo-

ročil, da jih bo Bog osvobodil, so v znak čaščenja vsi

sklonili glave. To je bil njihov prvi odziv – ne z besedami,

temveč s telesno držo.

Čaščenje poleg glave pogosto vključuje tudi zgornji

del telesa. Lahko na primer iztegnemo roke in obrnemo

dlani navzgor. Zanimivo je, da se v hebrejščini, ki je zna-

čilno nazoren jezik, beseda »hvala« (todah) neposredno

37

navezuje na hebrejsko besedo »roka«. Ko iztegnemo roke

k Bogu, s tem rečemo: »Hvala Ti!« Roke iztegnemo nav-

zgor tudi, da sprejmemo, kar nam Bog želi dati.

Naslednja značilna drža čaščenja je poklekanje. Spoš-

tujem liturgične cerkve, ki so do danes ohranile to nava-

do. Sam sem odrasel v anglikanski cerkvi in sem dobro

poznal vse dele liturgičnega obredja, ko je bilo treba po-

klekniti.

Klečanje je pomemben del čaščenja, in nekateri kariz-

matični in binkoštni kristjani zamujajo marsikaj, ker ga

izpuščajo. Včasih, ko je Bog pripeljal bogoslužje do vrhu-

nca in sem predlagal, naj vsa skupnost poklekne, smo do-

živeli izjemno močno delovanje Svetega Duha. Seveda

lahko tudi klečanje postane navadna religiozna formal-

nost, ki tako izgubi večji del pomena, a kljub temu si ne

pustite vzeti blagoslova, ki ga taka drža prinaša.

Najpomembnejša beseda v Svetem pismu, povezana s

čaščenjem, pa pomeni pasti pred Bogom na obraz. Včasih

se nasmehnem, ko slišim ljudi peti znano krščansko hval-

nico »Vzklikajte vsi moči Jezusovega imena« (ang. All

hail the Power of Jesus Name). Čeprav je v njej tudi verz

»Naj angeli padejo na obraz«, večina pojočih niti ne

pomisli, da bi sami to storili. Za angele se to spodobi, to-

da ne zahtevajte tega od nas, dostojanstvenih človeških

bitij, si mislijo! In vendar je malo velikih mož v Svetem

pismu, ki se niso kdaj v svojem življenju »vrgli na oblič-

je« pred Bogom. To je morda najvišja oblika čaščenja.

Kadar z Ruth načrtujeva kakšno evangelizacijsko po-

tovanje, se poskušava nanj vnaprej pripraviti. Navadno

38

(čeprav ne vedno) končava z obrazom na tleh pred Bo-

gom. Tako priznavava: »Bog, popolnoma sva odvisna od

tebe. Ničesar ti ne moreva dati, nimava moči, ne pravič-

nosti, ne modrosti, razen če vsega tega ne prejmeva od

tebe.«

Rad se spomnim besed Johna Bunyana:

»Kdor je na tleh, se ne boji padca;

kdor je nizko, se ne boji ponosa;

kdor je ponižen, bo Bog njegov vodnik.«

Ko si na tleh, ne moreš pasti. Ni se ti treba več bati, da

se ti bo zgodilo kaj takega. To je povsem varen položaj –

ležati na obrazu pred Bogom.

Zdaj ko smo proučili različne drže čaščenja, poglejmo

primer nebeškega čaščenja v knjigi preroka Izaije 6, 1–8.

Izaija ima tu videnje Gospoda v njegovi slavi.

O tem odlomku sem slišal, ko sem se prvič udeležil

binkoštnega srečanja, zato mi je vedno bil zelo pomem-

ben. Takrat nisem vedel, da sem na binkoštnem srečanju.

Pravzaprav sploh nisem vedel, da binkoštne cerkve so.

Služil sem kot vojak v britanski vojski in živel tako, kot

pač živijo vojaki. Na tem srečanju sem slišal besede pre-

roka Izaije. Ko je videl Gospoda v njegovi slavi, je rekel:

»Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustni-

cami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami.« Ko

sem to slišal, sem, nespreobrnjen, kot sem bil, pomislil:

»Nihče te ni še nikoli bolje opisal.« Od tistega trenutka

sem pozorno poslušal pridigarja, čeprav nisem razumel, o

čem je govoril.

39

Preberimo prve tri vrstice iz Izaije 6, kjer govori pre-

rok:

»V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki

je sedél visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka

je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi.«

Beseda seraf je neposredno povezana s hebrejsko bese-

do »ogenj«. Lahko sklepamo, da so serafi ognjevita bitja.

Takole so opisana:

»… vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival

obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel.

Drug drugemu so vzklikali in govorili:

'Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami,

vsa zemlja je polna njegovega veličastva!'«

Vedno sem bil prepričan, da se trikrat ponovljena be-

seda svet nanaša na tri osebe Boga: svet je Oče, svet je Sin, svet je Duh. Če si lahko za trenutek predstavljate ta

prizor, boste uvideli čudovito zamisel odnosa med čaš-

čenjem in slavljenjem. Slavljenje je besedno izražanje in

serafi so slavili Gospoda ter razglašali njegovo svetost.

Vendar pa Izaija ni najprej opazil slavljenja serafov.

Najprej je zagledal njihovo držo v čaščenju. Vsak je imel

po šest kril. S prvim parom so si zakrivali obraz, z drugim

noge. To je čaščenje – obraz in telo sta zakrita iz straho-

spoštovanja do Boga. S tretjim parom kril pa so serafi

leteli.

Če vzamemo zakrivanje obličja in nog kot izraz čaš-

čenja in letenje kot služenje, ugotovimo razmerje – štiri

krila za čaščenje in le dvoje kril za služenje. Mislim, da je

40

to pravo razmerje. V svoji službi za Boga bi morali

nameniti dvakrat več časa in poudarka čaščenju, kakor

ga namenimo služenju.

Tudi naše služenje Bogu bi moralo izvirati iz čaščenja.

Nikoli mu ne bi smeli začeti služiti, če nimamo pravega

odnosa do Njega v čaščenju. Naše služenje pa bi bilo ve-

liko učinkovitejše, če bi vedno izhajalo iz čaščenja.

To napredovanje od čaščenja do služenja je potrdil tu-

di Jezus v Evangeliju po Mateju 4,10, ko ga je hudič sku-

šal, naj pade pred njim in ga časti. Jezus mu je odgovoril

s citatom iz 5. Mojzesove knjige 6,13.

»Poberi se, satan, kajti pisano je: 'Gospoda, svojega

Boga, môli in njemu samemu služi!'«

Ponovno opazimo isti vrstni red – najprej čaščenje,

nato služenje. Vidimo pa tudi, da bi čaščenju vedno mo-

ralo slediti služenje Bogu.

Bili so časi, ko se je po cerkvah malo častilo. Nedeljsko

bogoslužje se sicer imenuje tudi služba čaščenja, vendar

pravega čaščenja na njem skoraj ni bilo, čeprav so ljudje

slavili Boga in razglašali Božjo besedo. V zadnjih deset-

letjih pa se čaščenje spet vrača v Cerkev. Nekatere cerkve

se celo ponašajo s tem, kako dobro je njihovo »čaščenje«.

Toda če naredimo čaščenje za nekakšno prepuščanje

sebičnim duhovnim užitkom, ne da bi ga izrazili tudi s

svojim služenjem Bogu, postane hinavščina. Če samo

uživamo v čaščenju med nedeljskim bogoslužjem, potem

pa gremo domov in preostanek tedna živimo za sebe,

nismo slišali Jezusovih besed: »Gospoda, svojega Boga,

41

môli in njemu samemu služi!« Služenje in čaščenje ne bi

smeli nikoli biti ločeni drugo od drugega.

Zdaj pa poglejmo, kako od zahvaljevanja in slavljenja

napredujemo k čaščenju. Psalm 95 čudovito opisuje ta

prehod. Prvi dve vrstici govorita o glasnem in radostnem

slavljenju, verjetno precej glasnejšem, kot bi nekatere

cerkve dovolile:

»Pojdite, vriskajmo GOSPODU,

vzklikajmo skali našega odrešenja.«

Očitno je, da tu ne gre za glasno petje, temveč za gla-

sno vzklikanje.

»Stopimo predenj s hvalo,

vzklikajmo mu s slavospevi.«

Ponovimo prva dva koraka približevanja Bogu: zah-

valjevanje in slavljenje. Samo tako lahko vstopimo v

Božjo navzočnost.

Sveto pismo je zelo logično. Od nas ne zahteva le, da

Boga hvalimo in slavimo, ampak nam pove tudi zakaj.

Gotovo se spomnite treh nespremenljivih vzrokov za zah-

valjevanje, ki jih navaja psalmist v 100. psalmu: »Gospod

je dober, na veke traja njegova dobrota, od roda do roda

njegova zvestoba.«

Psalm 95,3–5 pa nam ponuja še več vzrokov za slav-

ljenje Boga:

»Zakaj GOSPOD je velik Bog,

velik kralj nad vsemi bogovi.«

42

Beseda velik je zapisana dvakrat in nas spominja, da s

slavljenjem priznavamo Božjo veličino. To počnemo z

glasnim, radostnim, navdušenim slavljenjem.

Potem ga vidimo kot mogočnega Stvarnika:

»V njegovi roki so brezna zemlje,

vrhovi gora so njegovi.

Njegovo je morje, on ga je naredil,

pa tudi kopno, njegove roke so ga oblikovale.«

K Njemu prihajamo z zahvaljevanjem in ga slavimo

zaradi izjemne lepote njegovega stvarstva.

Toda to je šele začetek. Kot smo že videli, sta zahvalje-

vanje in slavljenje načina, kako se bližati Bogu. V 6. vrs-

tici pa pridemo do čaščenja:

»Pridite, padimo na kolena in se priklonimo,

pokleknimo pred GOSPODOM, ki nas je naredil.«

Prešli smo od izražanja z besedami k naravnanosti

srca. Začeli smo z zahvaljevanjem in slavljenjem, a to ni

bil naš cilj. Ko se kristjani ustavijo pri slavljenju in zah-

valjevanju, zgrešijo cilj – čaščenje – ki ni izrekanje besed,

temveč odnos.

Zakaj častimo? Sedma vrstica pravi:

»Zakaj on je naš Bog …«

Čaščenje pripada samo Bogu. Je najvišja oblika priz-

navanja, da je on naš Bog.

»… mi ljudstvo njegove paše,

čreda njegove roke.«

43

Spodobi se, da Božje ljudstvo časti Boga. S čaščenjem

priznavamo odnos med nami kot Božjim ljudstvom in

Bogom kot našim Stvarnikom in Rešiteljem.

Vendar se sedma vrstica še nadaljuje in nam skupaj s

prvim delom osme vrstice razkrije čudovito skrivnost:

»Ko bi danes poslušali njegov glas!«

Ne zakrknite svojih src …«

Zakaj je to svarilo vključeno v odlomek o čaščenju?

Ker šele med čaščenjem resnično slišimo Božji glas. Ko ga

častimo, besede zamrejo. Po glasnem vzklikanju in slav-

ljenju nastane posebna tišina, ko umirjeni spoštljivo sto-

jimo pred Bogom.

Nekdo je nekoč dejal, da se karizmatiki bojijo tišine, in

morda je to res. A tudi za tišino pride čas. Kdo ve, kako

dolgo lahko traja? Smo pripravljeni dati Bogu deset

minut? Za večino cerkva bi bilo vztrajati deset minut v

tišini popolnoma neprimerno. Toda le Bog lahko določi,

kako dolgo naj bomo tiho pred njim. Samo če znamo

vztrajati tako, ne glede na to, kako dolgo traja, smo pri-

pravljeni slišati njegov glas.

Z ženo si redno, skoraj vsak dan, vzameva čas, da sla-

viva in častiva Boga (Ruth vodi, ker jaz ne pojem preveč

dobro). Mnogokrat, ko vzpostaviva odnos čaščenja in je

najin duh tiho pred Bogom, nama spregovori. Velikokrat

nama je v tem času že dal navodila, naju opominjal in

spodbujal. In čeprav sem zelo previden glede preroških

sporočil, sem ponavadi pripravljen verjeti, da nam res

govori Bog, če se to zgodi med čaščenjem in ne zmoti

harmonije.

44

Če pa nikdar ne razvijemo tega odnosa čaščenja, se

lahko tudi zgodi, da nikoli ne damo Bogu priložnosti, da

nam spregovori.

Poglejmo, kako se to zrcali v Psalmu 95: glasno, ra-

dostno, navdušeno slavljenje nas postopoma privede v

Božjo navzočnost. Slavimo ga zaradi stvari, ki smo jih že

navedli – in še drugih. Ko pa pridemo v njegovo navzoč-

nost, se naš odziv nanj spremeni. To ni nič več izražanje

zahvaljevanja in slavljenja z besedami, temveč odnos

globokega spoštovanja in čaščenja v navzočnosti vsemo-

gočnega Boga, v katerem smo pripravljeni slišati njegov

glas.

Jezus je izrekel ključne besede o čaščenju v Evangeliju

po Janezu 4,23, ko je pri Jakobovem vodnjaku nagovoril

Samarijanko:

»Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci

častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev

si namreč želi Oče.«

Presenetljiva izjava, kajne? Vsemogočni Bog išče te, ki

ga bodo častili. Toda častiti ga moramo v skladu z nje-

govimi pravili. V 24. vrstici pravi:

»Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v

duhu in resnici.«

Glede na Sveto pismo je človek sestavljen iz treh delov

– duha, duše in telesa. V slavljenju in zahvaljevanju je

naša duša zelo dejavna. Toda v čaščenju pride naš duh v

neposredno druženje z Božjim duhom. Tega naša duša ni

zmožna.

45

Sveti Duh je ta, ki nam daje to neposredno združitev z

Bogom. Tisti, ki smo doživeli izpolnitev s Svetim Duhom,

vemo, da to spremeni naše čaščenje. Vstopili smo v novo

razsežnost. Izpolnitev s Svetim Duhom nas ne naredi

popolnih ali več vrednih od drugih, ampak v nas sprosti

nekaj, zaradi česar lahko cenimo pravo čaščenje.

Boga moramo tudi častiti v resnici. Resnica pa zahteva

iskrenost. Izredno pomembno je, da smo v čaščenju

iskreni. To lahko ponazorimo s primerom iz Stare zaveze,

iz 3. Mojzesove knjige, kjer so opisani predpisi glede du-

hovnikov in darovanja.

Bog naroča svojemu ljudstvu, kaj sme darovati na

oltar kot žrtev in česa ne. V 3. Mojzesovi knjigi 2,1–2

Bog zahteva, da se kadilo, posebna vrsta dišeče drevesne

smole, daruje ob vsaki daritvi:

»Kadar hoče kdo darovati GOSPODU jedilno daritev,

naj bo njegov dar bela moka; zlije naj nanjo olja in

da nanjo kadila. Prinese naj jo Aronovim sinovom,

duhovnikom. Vzame naj je polno prgišče z oljem in

vsem kadilom in duhovnik naj to sežge na oltarju

kot spominsko daritev. To je ognjena daritev v prije-

ten vonj GOSPODU.«

Daritve so bile sestavljene iz več elementov, tudi moke

in olja (to je simbol Svetega Duha). Samo del teh sestavin

je bil zažgan, drugo je pripadlo duhovniku. (Naši darovi

Bogu tudi danes služijo Božjim služabnikom.) Toda kadi-

lo je moralo zgoreti v celoti. V Stari zavezi je bilo kadilo

simbol čaščenja in je pripadalo samo Bogu. Kako

46

pomembno je, da čaščenja nikoli ne darujemo nobenemu

človeku, samo Gospodu!

Kadilo je vrsta drevesne smole in ni lepega videza. To-

da ko gori, oddaja čudovit vonj. In naše čaščenje je za

Boga natanko to: čudovita dišava, ki se dviga k njemu.

Še ena snov je, ki se Bogu ne sme darovati. V 3. Moj-

zesovi knjigi 2,11 beremo:

»Nobene jedilne daritve, ki jo hočete darovati GOS-

PODU, ne pripravljajte s kvasom; kajti nič kvašene-

ga ali medenega ne smete sežgati kot ognjeno daritev

GOSPODU!«

V naravnem stanju je med sladek in okusen, zažgan

pa postane črna, lepljiva umazanija. Gospod nam želi

reči: »Ne darujte mi čaščenja, ki ne more prestati ognja.

Darujte mi kadilo, ker bolj ko gori, slajše postaja. Ne

darujte mi čaščenja, ki v stiskah in preizkušnjah postane

črna, lepljiva umazanija.«

Premislite to in se vprašajte: »Ali dajem v svoje mo-

litve med ali darujem dišeče kadilo? Ali govorim Bogu

stvari, ki jih ne bom mogel izpolniti? Ali pa molim v du-

hu in resnici?«

Poglejmo še zadnjo, a zelo živo sliko čaščenja v 1. pis-

mu Korinčanom 6,16–17. To so odkrite, direktne besede –

Sveto pismo je pač odkrita in neposredna knjiga. Pavel

pravi:

»Mar ne veste, da tisti, ki se druži z vlačugo, postane

z njo eno telo? Saj je rečeno: Dva bosta eno meso.

Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh.«

47

Tudi mi moramo biti enako odkriti in uvideti to nasp-

rotje. Prvi primer predstavlja spolno združitev, ki je ne-

moralna. Ob tem pa Pavel govori o človeku, ki je združen

z Gospodom v duhu. Imamo torej dve vrsti združitve –

telesno in duhovno. Čaščenje je duhovna združitev, edini

način, da se naš duh lahko združi neposredno z Bogom.

In iz tega združenja se začno rojevati nove stvari.

Ko torej razmišljate o čaščenju, ne pozabite, da se v

njem vaš duh združi z Božjim Duhom. Ta duhovna zdru-

žitev povzroči rodovitnost in, tako kot telesna, prinaša

sadove.

Poglobite se v ta proces približevanja Bogu, ki nas pri-

pelje do združitve z Njim: zahvaljevanje, slavljenje, ča-

ščenje. Obilno, širokosrčno se mu zahvaljujte in ga sla-

vite, a vedno se zavedajte, da je vrhunec odnosa z Njim

čaščenje.





48

D OD AT EK :

B O Ž A N S KA Z A M E NJA V A

Celotno sporočilo evangelija se vrti okrog enega in

edinstvenega zgodovinskega dogodka: Jezusove daritve –

smrti na križu. Glede tega pravi pisec Pisma Hebrejcem:

»Z eno samo daritvijo je torej [Jezus] za vselej naredil

popolne tiste, ki so posvečeni.«

Pismo Hebrejcem 10,14

Tukaj sta povezana dva močna izraza: »popolni« in »za

vselej«. Skupaj opisujeta žrtev, ki pokriva vsako potrebo

celotnega človeškega rodu. Poleg tega se njeni učinki ši-

rijo vseskozi čas in naprej v večnost. Na podlagi te žrtve

apostol Pavel piše:

»Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v

veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

Pismo Filipljanom 4,19

Izraz »vse vaše potrebe« pokriva vsa področja vašega

življenja: vaše telo, vašo dušo, vaš um, vaša čustva, pa

tudi vaše gmotne in finančne potrebe. Nič ni tako veliko

ali tako majhno, da bi bilo izključeno iz Božje preskrbe. Z

enim samim svojim suverenim dejanjem je Bog odgovoril

na vse potrebe in vse trpljenje človeštva.

Bog ni zagotovil več različnih rešitev za nadvse razno-

like probleme človeštva. Raje nam ponuja eno vseobsega-

jočo rešitev, ki je Njegov odgovor na vsak problem. Sicer

smo iz različnih okolij in vsak od nas je obremenjen s

49

svojimi posebnimi potrebami, toda da bi prejeli rešitev od

Boga, moramo vsi oditi na isti kraj: k Jezusovemu križu.

Najpopolnejše poročilo o tem, kaj se je izpolnilo na

križu, je dal prerok Izaija, okoli 700 let preden se je to

dejansko zgodilo. V Izaiju 53,10 prerok opisuje »Gospo-

dovega služabnika«, čigar življenje je bilo darovano Bogu

kot daritev za greh. Pisci Nove zaveze se soglasno strinja-

jo, ko tega neimenovanega služabnika prepoznajo v

Jezusu. Božji namen, ki se je izpolnil z njegovo žrtvijo, je

povzet v Izaiju 53,6:

»Mi vsi smo tavali kakor ovce,

obrnili smo se vsak na svojo pot,

Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh.«

Tu je razkrit osnovni, univerzalni problem celotnega

človeštva: vsak od nas se je obrnil na svojo pot. Obstajajo

določeni grehi, ki jih mnogi od nas niso nikoli storili,

denimo umor, prešuštvo, kraja in podobno. Toda ena

stvar nam je vsem skupna: vsi smo se obrnili vsak na

svojo pot. Ko smo tako storili, smo obrnili hrbet Bogu.

Hebrejska beseda, ki povzema ves ta pomen, je avon in je

tukaj prevedena kot »krivda«. Morda je najbližja beseda v

sodobnem jeziku »uporništvo« – pa ne zoper človeka, am-

pak zoper Boga.

In vendar, nobena slovenska beseda, ne krivda ne

uporništvo, ne izraža celotnega pomena besede avon. V

svoji svetopisemski rabi avon ne opisuje samo krivde,

ampak tudi kazen ali zle posledice, ki jih s sabo prinaša

krivičnost.

50

V Prvi Mojzesovi knjigi 4,13 – potem ko je Bog izrekel

sodbo nad Kajnom zaradi umora njegovega brata – je

Kajn rekel: »Moja kazen je prevelika, da bi jo mogel nosi-

ti!«

Beseda, ki je tukaj prevedena kot »kazen«, je avon. Ne

zajema samo Kajnove »krivde«, ampak tudi kazen, ki jo je

krivda prinesla nanj.

V Tretji Mojzesovi knjigi 16,22 je Bog rekel tole o gre-

šnem kozlu, ki so ga Izraelci spustili na Spravni dan:

»Kozel naj odnese na sebi vse njihove krivde v nerodovi-

tno pokrajino.« V tej simboliki kozel ni nosil samo krivd

Izraelcev, ampak tudi vse posledice njihovih krivd.

V Žalostinkah 4,6 in 22 prav tako lahko vidimo, da bi

besedo avon s celotnim izrazom prevedli kot »kazen za

krivdo«. Z drugimi besedami, avon v svojem polnem

pomenu ne pomeni le »krivde«, ampak vključuje še vse

slabe posledice, ki jih zaradi krivde prinese Božja sodba.

To se nanaša na Jezusovo žrtev na križu. Jezus ni

naredil nobenega greha. V Izaiju 53,9 prerok pravi:

»Ni storil nobenega nasilja in ni bilo zvijače v njegovih

ustih.«

Toda v 6. vrstici pravi:

» Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh.«

Ne samo, da se je Jezus poistovetil z našo krivdo, pre-

trpel je tudi vse zle posledice te krivde. Podobno kakor

grešni kozel, ki je bil njegova predpodoba, jih je odnesel,

da se ne bi nikoli več vrnile na nas.

51

Tukaj je resnični pomen in namen križa. Na njem je

prišlo do zamenjave, ki jo je določil Bog. Najprej je Jezus

namesto nas pretrpel vse zle posledice, ki so po božanski

pravičnosti nastale zaradi naše krivde. Zdaj pa nam Bog

v zameno ponuja vse dobro, ki je posledica Jezusove

brezgrešne poslušnosti.

Če naj povemo bolj na kratko: zlo, ki bi moralo zadeti

nas, je prišlo na Jezusa, da bi v zameno moglo biti nam

ponujeno dobro, ki je pripadalo Jezusu. Bog nam je to

lahko ponudil, ne da bi s tem zmanjšal svojo večno pra-

vičnost, saj je Jezus v našem imenu že pretrpel vso pravi-

čno kazen, ki bi zaradi naših krivd pripadla nam.

Vse to lahko sprejmemo samo po veri, saj v celoti

izhaja iz nedoumljive Božje milosti. Nobene logične raz-

lage z vzroki in posledicami ne moremo podati. Nihče od

nas ni nikoli storil ničesar, za kar bi si zaslužil takšno

ponudbo, in nihče od nas ne more nikoli storiti česa tak-

šnega.

Sveto pismo razodeva veliko različnih vidikov zamen-

jave in veliko različnih področij, na katera se nanaša.

Toda v vsakem primeru velja isto načelo: zlo je prišlo na

Jezusa, da bi nam mogla biti ponujena ustrezna dobri-

na.

Prva dva vidika te zamenjave sta razodeta v Izaiji

53,4-5:

»V resnici je nosil naše bolezni,

naložil si je naše bolečine,

mi pa smo ga imeli za zadetega,

udarjenega od Boga in ponižanega.

52

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,

strt zaradi naših krivd.

Kazen za naš mir je padla nanj,

po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.«

Tukaj se prepletata dve resnici. Ena se nanaša na du-

hovno raven in druga na telesno. Na duhovni ravni je

Jezus prejel kazen za naše prestopke in krivde, da bi nam

lahko bilo odpuščeno in bi imeli mir z Bogom (gl. Pismo

Rimljanom 5,1). Na telesni ravni pa je Jezus nosil naše

bolezni in bolečine, da bi mogli mi biti ozdravljeni po

njegovih ranah.

Da se zamenjava nanaša tudi na naše telo, potrjujeta

dva novozavezna odlomka. Matejev evangelij 8,16-17 se

nanaša na Izaija 53,4 in pove, da je Jezus …

»… ozdravil vse bolnike. Tako se je izpolnilo, kar je bilo

rečeno po preroku Izaiju: On je odvzel naše slabosti in

odnesel naše bolezni.«

V Prvem Petrovem pismu 2,24 se apostol spet sklicuje

na Izaija 53,5-6 in pravi o Jezusu:

»Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da

bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njego-

vih ranah ste bili ozdravljeni.«

Dvojno zamenjavo, opisano v zgornjih vrsticah, lahko

povzamemo takole:

Jezus je bil kaznovan,

da bi nam moglo biti odpuščeno.

53

Jezus je bil ranjen,

da bi mi mogli biti ozdravljeni.

Tretji vidik zamenjave nam razodeva Izaija 53,10.

Sveto pismo tu navaja, da je Gospod napravil Jezusovo

dušo za »daritev za greh«. To je treba razumeti v luči

Mojzesovih navodil za različne oblike daritve za greh.

Človek, ki je grešil, je moral prinesti svoj žrtveni dar –

ovco, kozo, bika ali kakšno drugo žival – duhovniku.

Svoj greh je priznal nad daritvijo in duhovnik je greh, ki

ga je človek priznal, simbolno prenesel s človeka na

žival. Potem je žival ubil in ta je tako plačala kazen za

greh, ki je bil prenesen nanjo.

Bog je v svoji vnaprejšnji vednosti vse to načrtoval

tako, da je bilo predpodoba tistega, kar se je potem do-

polnilo s končno, za vse zadostno Jezusovo žrtvijo. Na

križu je bil greh vsega sveta prenesen na Jezusovo dušo.

Rezultat je opisan v Izaiju 53,12:

» Svoje življenje je dal v smrt. «

S svojo žrtveno smrtjo je Jezus namesto nas zadostil

za greh celotnega človeškega rodu.

V Drugem pismu Korinčanom 5,21 se apostol Pavel

sklicuje na Izaija 53,10 in hkrati predstavi pozitivni vidik

zamenjave:

»Njega [Jezusa], ki ni poznal greha, je [Bog] zavoljo

nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v

njem.«

54

Pavel tukaj ne govori o neki pravičnosti, ki bi jo mi

mogli doseči s svojimi lastnimi napori, ampak o pravič-

nosti samega Boga – o pravičnosti, ki ni nikoli poznala

greha. Nihče od nas si je ne more nikoli zaslužiti. Tako

daleč je nad našo lastno pravičnostjo, kakor so nebesa

nad zemljo. Sprejeti jo je mogoče samo po veri.

Ta, tretji vidik zamenjave lahko povzamemo takole:

Jezus je nosil našo grešnost,

da bi mi mogli postati pravični z njegovo pravičnostjo.

Naslednji vidik zamenjave je logična izpeljava prejš-

njega. Celotno Sveto pismo, tako v Stari kakor tudi v

Novi zavezi, poudarja, da je končni rezultat greha smrt. V

Ezekielu 18,4 Gospod naznani: » Duša, ki greši, umre. « V

Jakobovem pismu 1,15 pa Jezusov apostol pravi: » Storje-

ni greh … porodi smrt. «

Ko se je Jezus poistovetil z našim grehom, je zato

moral tudi izkusiti smrt, ki je rezultat greha. V potrditev

temu Pismo Hebrejcem 2,9 pravi, da …

»… je bil Jezus … postavljen malo nižje od angelov, ker

je pretrpel smrt, da bi po Božji milosti okusil smrt za

vsakogar.«

Smrt, ki ga je zadela, je bila neizogiben rezultat člove-

škega greha, katerega je vzel nase. Nosil je greh vseh lju-

di in tako je umrl zaradi vseh ljudi.

Po drugi strani pa Jezus vsem, ki sprejmejo njegovo

nadomestno žrtev, zdaj daje dar večnega življenja. Pismo

Rimljanom 6,23 predstavi ti dve alternativi eno ob drugi:

55

»Plačilo [pravična nagrada] za greh je namreč smrt;

Božji milostni [nezasluženi] dar pa je večno življenje v

Kristusu Jezusu, našem Gospodu.«

Torej je mogoče četrti vidik zamenjave povzeti takole:

Jezus je pretrpel našo smrt,

da bi mi mogli prejeti njegovo življenje.

Nadaljnji vidik zamenjave nam Sveto pismo predstav-

lja v Drugem pismu Korinčanom 8,9:

»Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa

Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da

bi vi obogateli po njegovem uboštvu.«

Zamenjava je jasna: od revščine k bogastvu. Jezus je

postal ubog, da bi mi mogli postati bogati.

Kdaj je Jezus postal ubog? Nekateri ga predstavljajo,

kot da je bil ubog v svojem služenju in javnem delovanju

na zemlji, a to ne drži. On sam ni nosil okrog veliko

denarja, toda nikoli ni pogrešal nič od tega, kar je potre-

boval. Ko je razposlal svoje učence, tudi njim ni ničesar

manjkalo (gl. Luka 22,35). Tako on kot tudi njegovi

učenci še zdaleč niso bili revni, ampak so redno dajali

revnim (gl. Janez 12,4-8; 13,29).

Res so bile Jezusove metode za pridobivanje denarja

včasih nekonvencionalne, toda denar ima isto vrednost,

če ga dvigneš iz banke ali vzameš iz ribjih ust (gl. Matej

17,27). Njegove metode, kako je poskrbel za hrano, so

bile včasih nenavadne, toda človek, ki lahko poskrbi za

nasiten obrok za pet tisoč mož ter njihove žene in otroke,

56

po normalnih standardih gotovo ne bi veljal za ubogega

(gl. Matej 14,15-21).

Dejansko je bil Jezus v svojem zemeljskem služenju in

javnem delovanju popoln zgled »obilja«, kot ga opredel-

juje Sveto pismo. Vedno je imel vse, kar je potreboval, da

bi izpolnil Božjo voljo v svojem življenju. Poleg tega je

stalno dajal drugim in njegov vir preskrbe ni nikdar usa-

hnil.

Kdaj je torej Jezus postal zaradi nas ubog? Odgovor je:

na križu. V Peti Mojzesovi knjigi 28,48 je Mojzes povzel

absolutno revščino s štirimi izrazi: lakota, žeja, golota in

pomanjkanje vsega. Jezus je vse to v polnosti izkušal na

križu.

Bil je lačen. Jedel ni skoraj 24 ur.

Bil je žejen. Eden od njegovih zadnjih vzdihov je bil:

» Žejen sem« (Janez 19,28).

Bil je gol. Vojaki so slekli z njega vsa oblačila (Janez

19,23).

Bil je v pomanjkanju vsega. Ničesar več ni imel. Po

njegovi smrti so ga pokopali v izposojenem oblačilu in v

izposojen grob (Luka 23,50-53). Torej je Jezus zaradi nas

natančno in v celoti pretrpel absolutno revščino.

V Drugem pismu Korinčanom 9,8 apostol Pavel bolj

celovito predstavi pozitivno stran zamenjave:

»Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo,

tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste

imeli izobilje za vsako dobro delo.«

57

Pavel namenoma stalno poudarja, da je edina podlaga

za to zamenjavo Božja milost. Nikoli je ni mogoče zaslu-

žiti. Mogoče jo je samo sprejeti po veri.

Zelo pogosto bo naše »obilje« podobno Jezusovemu v

času, ko je bil na zemlji. Ne bomo nosili velikih vsot

denarja ali imeli velike glavnice na banki. Toda vsak dan

bomo imeli dovolj za svoje potrebe in še nekaj več za

potrebe drugih ljudi.

Pomemben razlog za to raven preskrbe kažejo Jezuso-

ve besede, navedene v Apostolskih delih 20,35:

» Večja sreča je dajati kakor prejemati. «

Božji namen je, da bi bili vsi njegovi otroci sposobni

uživati večjo srečo oziroma blagoslov. Zatorej nam daje

dovolj, da pokrijemo lastne potrebe in dajemo še drugim.

Ta, peti vidik zamenjave je mogoče povzeti takole:

Jezus je trpel naše uboštvo,

da bi mi mogli biti deležni njegovega obilja.

Zamenjava na križu pokriva tudi čustvene oblike trp-

ljenja, ki so posledica človekove krivde. Tudi tukaj je

Jezus pretrpel zlo, da bi mi mogli uživati dobro. Dve od

najbolj krutih ran, ki nam jih prinaša človeška krivičnost,

sta sramota in zavrženost. Obe sta zadeli Jezusa na križu.

Sramota ima različne jakosti, vse od trenutne zadrege

pa do ponižujočega občutka nevrednosti, ki človeka zapre

za pomenljive odnose tako z Bogom kakor tudi z ljudmi.

Eden najbolj pogostih vzrokov je neka oblika spolne zlo-

58

rabe ali nasilja v otroštvu. To pogosto pusti rane, ki jih

more ozdraviti samo Božja milost.

Ko pisec Pisma Hebrejcev govori o Jezusu na križu,

pravi, da je »… pretrpel križ in preziral sramoto …« (Heb-

rejcem 12,2).

Usmrtitev na križu je bila najbolj sramotna od vseh

oblik smrti. Namenjena je bila najnižjemu razredu zločin-

cev. Človeku, ki naj bi ga usmrtili, so odvzeli vsa njegova

oblačila in so ga golega izpostavili pogledom mimoido-

čih, ki so se posmehovali in norčevali. To je bila skrajna

sramota, ki jo je Jezus trpel, ko je visel na križu (Matej

27,35-44).

Namesto sramote, ki jo je nosil Jezus, hoče Bog pripel-

jati te, ki mu zaupajo, do tega, da bodo z njim delili nje-

govo večno slavo. Pismo Hebrejcem 2,10 pravi:



»On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč

veliko sinov pripeljal v slavo. Zato se je spodobilo, da

je [Bog] tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja [tj.

Jezusa], izpopolnil s trpljenjem.«

Sramota, ki jo je Jezus pretrpel na križu, je za vse, ki

zaupajo vanj, odprla pot, da so osvobojeni lastne sramo-

te. Ne samo to – Bog potem z nami deli slavo, ki v vsej

večnosti pripada le njemu!

Druga rana, ki pogosto povzroča še večje trpljenje

kakor sramota, je zavrženost. Običajno prihaja iz kakšne-

ga strtega odnosa. V njenih najzgodnejših oblikah jo

povzročajo starši, ki zavračajo svoje otroke. Zavračanje je

59

lahko dejavno in se lahko izraža na krute in negativne

načine, ali pa je preprosto neuspeh pri izkazovanju ljube-

zni in sprejemanja. Če noseča ženska goji negativna čus-

tva do otroka v svojem trebuhu, se bo otrok verjetno

rodil z občutkom zavrženosti – kar se lahko nadaljuje še

v odrasli dobi in celo do groba.

Razdor zakonske zveze je še en pogost razlog za obču-

tke zavrženosti. To živo opisujejo Gospodove besede v

Izaiju 54,6:

»Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna,

te je Gospod poklical,

kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena,

govori tvoj Bog.«

Božja preskrba za ozdravljenje rane zavrženosti je

predstavljena v Mateju 27,46 in 50, kjer je opisan vrhu-

nec Jezusovega smrtnega boja:

»Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom:

'Elí, Elí, lemá sabahtáni?' to je: 'Moj Bog, moj Bog,

zakaj si me zapustil?' … Jezus je spet zakričal z moč-

nim glasom in izročil duha.«

Prvič v zgodovini vesolja je Božji Sin klical k svojemu

Očetu in ni dobil odgovora. Jezus se je tako popolnoma

poistovetil s človeško krivdo, da je Bog zaradi svoje

nepopustljive svetosti zavrnil svojega lastnega Sina. Tako

je Jezus pretrpel zavrženost v njeni najstrašnejši obliki:

zavrženost od očeta. Skoraj takoj po tistem je umrl, ne od

ran križanja, ampak ker mu je zavrženost strla srce.

Zapis Evangelija po Mateju zatem nadaljuje (v. 51):

60

»In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje

od vrha do tal.«

Simbolno je to pomenilo, da se je za grešnega človeka

odprl dostop do neposrednega druženja s svetim Bogom.

Zavrženost Jezusa je nam odprla pot do tega, da nas Bog

sprejema kot svoje otroke. To povzema Pismo Efežanom

1,5-6:

»Vnaprej nas je določil, naj bomo po Jezusu Kristusu

njegovi posinovljeni otroci. … [Bog] nas je pomilostil v

svojem Ljubljencu.«

Jezusova zavrženost je prinesla našo sprejetost. Božje-

ga zdravila za sramoto in zavrženost nikoli nismo potre-

bovali bolj obupno kakor danes. Ocenjujem, da vsaj četr-

tina odraslih v današnjem svetu trpi zaradi ran sramote

ali zavrženosti. Brezmejno me veseli, ko lahko tem lju-

dem pokažem ozdravljenje, ki prihaja od Jezusovega kri-

ža.

Oba čustvena vidika zamenjave na križu, ki smo ju

preučevali zgoraj, je mogoče povzeti takole:

Jezus je nosil našo sramoto,

da bi mi mogli biti deležni njegove slave.

Jezus je trpel našo zavrženost,

da bi nas Oče mogel sprejeti kot Božje otroke.

Vidiki zamenjave, ki smo jih spoznavali do zdaj,

pokrivajo nekaj najbolj osnovnih in nujnih potreb človeš-

tva, vendar nikakor niso izčrpni. Resnično, ne obstaja

potreba, ki bi izhajala iz človekovega uporništva, pa je ne

61

bi zajelo to načelo zamenjave: zlo je prišlo na Jezusa, da

bi nam moglo biti ponujeno dobro. Ko smo se enkrat

naučili uporabljati to načelo v svojem življenju, njegova

uporaba sprosti Božjo preskrbo za vsako potrebo.

Poglejmo še en vidik zamenjave, pri katerem doseže to

načelo vrhunec. Pavel ga opisuje v Pismu Galačanom

3,13-14:

»Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako,

da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč:

'Preklet je vsak, kdor visi na lesu.' To se je zgodilo

zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel v Kristusu

Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli obljubo

Duha.«

Pavel povezuje Jezusa na križu z udejanjenjem Mojze-

sovega zakona, zapisanega v Peti Mojzesovi knjigi 21,23.

Po njem pride človek pod prekletstvo Boga, če je usmrčen

z obešenjem na »drevo« (lesene vislice). Potem pokaže na

nasprotje, ki prihaja iz tega: blagoslov.

Ni treba biti teolog, da bi razumeli ta vidik zamenjave:

Jezus je postal prekletstvo,

da bi mi mogli vstopiti v blagoslov.

Prekletstvo, ki je prišlo na Jezusa, je opredeljeno kot

»prekletstvo postave«. V Peti Mojzesovi knjigi 28 poda

Mojzes izčrpen seznam blagoslovov, ki so posledica pos-

lušnosti postavi, in prekletstev, ki so posledica kršitev

postave. Prekletstva, navedena od 15. do 68. vrstice, lah-

ko povzamemo takole:

62





Ponižanje

Nerodovitnost

Duševna in telesna bolezen

Razpad družine

Revščina

Poraz

Zatiranje

Neuspeh

Božja nenaklonjenost

Ali se katere od teh besed nanašajo na področja v

vašem življenju? Ali obstajajo stvari, ki kakor temna sen-

ca zakrivajo sonce Božjega blagoslova, po katerem hre-

penite? Če je tako, je mogoče korenina vaših težav pre-

kletstvo, ki ga morate biti osvobojeni.

Da bi ocenili vso grozo prekletstva, ki je prišlo na

Jezusa, si ga poskušajte predstavljati, kako visi na križu:

Jezusa so zavrgli njegovi lastni sonarodnjaki, eden od

njegovih učencev ga je izdal, drugi pa so ga zapustili

(čeprav so se nekateri potem vrnili in spremljali njegov

smrtni boj). Gol je visel med nebom in zemljo. Njegovo

telo je strla bolečina preštevilnih ran. Njegovo dušo je

težila krivda vsega človeštva. Zemlja ga je zavrgla in

nebesa niso odgovarjala na njegov klic. Ko je sonce odte-

gnilo svojo luč in ga je zagrnila tema, je njegova kri

odtekala na prašna kamnita tla. In vendar, iz teme, tik

preden je izdihnil, je izustil še poslednji, zmagoviti klic:

»Dopolnjeno je!«

63

V grškem besedilu je stavek »dopolnjeno je« ena sama

beseda. To je dovršna oblika glagola, ki pomeni »narediti

nekaj izpolnjeno, dopolnjeno, popolno«. To bi lahko pre-

vedli takole: »Povsem je dokončano, popolnoma je izpo-

polnjeno«.

Jezus je prevzel nase vsako zlo posledico, ki jo je bilo

uporništvo prineslo na človeštvo. Izčrpal je vsa preklets-

tva, ki so bila posledica prelamljanja Božje postave. Vse

to je storil z namenom, da bi mi mogli zaradi njegove

poslušnosti prejeti vsak in vsakršen blagoslov. Takšna

žrtev ima ogromen obseg, hkrati pa je čudovita v svoji

preprostosti.

Ste bili zmožni z vero sprejeti ta dar Jezusove žrtve in

vsega, kar je pridobil za vas? Ste zdaj pripravljeni vstopiti

v celotno preskrbo, ki jo ima Bog za vas?

Obstaja ovira, s katero moramo vsi obračunati: neod-

puščeni greh. Ali že imate jasno gotovost, da so bili vaši

grehi odpuščeni zaradi Jezusove žrtve? Če je nimate,

morate začeti tukaj. Zadošča, da Bogu izrečete preprosto

molitev:

»Bog, priznavam ti, da sem grešnik. V mojem življenju

je neodpuščen greh. Ampak verjamem, da je bil Jezus

kaznovan, da bi meni lahko bilo odpuščeno. Zato te

zdaj prosim: Odpusti vse moje grehe!«

Božja Beseda nam obljublja:

»Če svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in

nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.«

1. Janezovo pismo 1,9

64

Primite Boga za besedo! Prav v tem trenutku verujte,

da vam je resnično odpustil vse vaše grehe!

Potreben je en vaš preprost odziv, ki je najčistejši izraz

resnične vere. Gre za to, da rečete: »Hvala!«

Storite to zdaj! Recite:

»Hvala ti! Hvala ti, Gospod Jezus, ker si bil kaznovan,

da bi meni bilo odpuščeno. Ne razumem v celoti, toda

verujem in sem hvaležen!«

Ko je ovira greha odpravljena, je za vas odprta pot, da

vstopite še v vse druge darove, ki jih je Bog priskrbel

preko križa. Tako kot odpuščanje grehov je treba vsako

drugo Njegovo preskrbo sprejeti s preprosto vero v Božjo

besedo.

Vsak od nas ima posebne potrebe in vsak od nas mora

priti k Bogu osebno, da sprejme njegovo preskrbo. Tukaj

je nekaj primerov molitev, ki jih lahko uporabite, da se

oprimete tudi drugih Božjih darov:

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si bil ranjen, da bi

jaz mogel biti ozdravljen!

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si prevzel mojo

grešnost, da bi jaz mogel postati pravičen s tvojo pra-

vičnostjo!

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si pretrpel mojo

smrt, da bi jaz mogel sprejeti tvoje življenje!

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si trpel mojo rev-

ščino, da bi jaz mogel biti deležen tvojega obilja!

65

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si nosil mojo

sramoto, da bi jaz mogel biti deležen tvoje slave!

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si trpel mojo

zavrženost, da bi jaz mogel biti sprejet od Očeta!

Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, ker si postal preklets-

tvo, da bi jaz mogel vstopiti v Božji blagoslov!

Vsaka preskrba, za katero ste molili, je postopna. Vaša

prva molitev je sprostila moč Boga v vaše življenje. Ven-

dar je to le začetni korak. Da osvojite celoten Božji dar, ki

ga iščete, potrebujete naslednje tri stvari:

1. Te resnice boste morali sami raziskati v Božji besedi.

2. Vedno znova boste morali utrjevati tisti konkretni

vidik zamenjave, ki je odgovor na vašo potrebo.

3. Vztrajno boste morali utrjevati svojo vero, tako da

se boste Bogu zahvaljevali za vse, kar je priskrbel.

Čim bolj se zahvaljujete Bogu, tem bolj boste verjeli v

to, kaj je storil za vas. In čim bolj verujete, tem bolj se

mu boste hoteli zahvaljevati.

To dvoje – vera in zahvaljevanje, zahvaljevanje in

verovanje – deluje kot hoja po spiralnih stopnicah, ki vas

peljejo vse višje v polnost Božje preskrbe.





66





Povzetek

Obstaja eden sam in samo en temelj, ki v celoti zadoš-

ča za vsak dar Božjega usmiljenja – to je zamenjava, ki

se je zgodila na križu:

Jezus je bil kaznovan, da bi nam moglo biti odpuš-

čeno.

Jezus je bil ranjen, da bi mi lahko bili ozdravljeni.

Jezus je nosil našo grešnost, da bi mi mogli postati

pravični z njegovo pravičnostjo.

Jezus je pretrpel našo smrt, da bi mi lahko prejeli

njegovo življenje.

Jezus je trpel našo revščino, da bi mi lahko postali

deležni njegovega obilja.

Jezus je nosil našo sramoto, da bi mi mogli biti

deležni njegove slave.

Jezus je trpel našo zavrženost, da bi mi lahko bili

sprejeti od Očeta.

Jezus je postal prekletstvo, da bi mi mogli vstopiti v

blagoslov.

Navedeni seznam ni popoln, lahko bi dodali še druge

vidike zamenjave. A vse to so različni darovi, ki jih je

Bog zagotovil po Jezusovi žrtvi. Sveto pismo jih povzema

v eni vseobsegajoči besedi: odrešenje.

Vendar kristjani pogosto omejujejo odrešenje na izku-

šnjo, da so njihovi grehi odpuščeni in da so pri svojem

spreobrnjenju na novo rojeni v svojem duhu. To čudovit

in največji dar, vendar je le prvi del celotnega odrešenja,

ki nam ga razodeva Nova zaveza.

67





68

O AV TORJ U

Derek Prince (1915–2003) se je rodil v Indiji v britan-

ski družini. Na dveh znamenitih britanskih izobraževal-

nih ustanovah – Eton College in King's College, Cam-

bridge – je končal študij grščine in latinščine. Nato je

postal profesor antične in moderne filozofije na King's

Collegeu. Študiral je še hebrejski in aramejski jezik ter

nekaj modernih jezikov, in sicer na univerzi v Cam-

bridgeu in na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Kot štu-

dent je bil filozof in imel se je za agnostika.

V prvih letih druge svetovne vojne je služil v britanski

vojski kot pomočnik v bolnišnici. Takrat je začel brati

Sveto pismo kot filozofsko knjigo. Kmalu zatem se je

spreobrnil ob srečanju z Jezusom Kristusom in bil nekaj

dni zatem krščen v Svetem Duhu. To srečanje ga je pripe-

ljalo do dveh ugotovitev: prvič, da je Jezus Kristus živ, in

drugič, da je Sveto pismo resnična, pomembna in sodob-

na knjiga. Ti dve dejstvi sta trajno spremenili ves potek

njegovega življenja, saj ga je potem posvetil študiju in

poučevanju Svetega pisma kot Božje besede.

Po drugi svetovni vojni je ostal v Jeruzalemu, kjer je

bil prej v britanski vojski. Ko se je leta 1945 tam poročil z

Lydio Christensen, je postal oče osmim posvojenim dekli-

cam v Lydiinem otroškem domu, ki ga je bila ustanovila

tam. Skupaj so bili priča ponovnemu rojstvu države Izrael

leta 1948. Kasneje, leta 1950, ko je Derek delal kot ravna-

telj šole za učitelje v Keniji, sta z Lydio posvojila svojega

devetega otroka, afriško deklico.

69

Leta 1963 sta zakonca Prince z družino imigrirala v

ZDA in postala sta pastorja skupnosti v Seattlu. Deset let

kasneje je Derek postal soustanovitelj Molitvenih zastop-

nikov za Ameriko. Njegova knjiga Molitev in post, ki

spreminjata zgodovino je prebudila kristjane po svetu k

njihovi odgovornosti, da molijo za vlade svojih narodov.

Mnogi menijo, da so prevodi te knjige pomembno pripo-

mogli k padcu komunističnih režimov v Vzhodni Evropi.

Lydia Prince je umrla leta 1975 in Derek se je drugič

poročil oktobra 1978 z Ruth Baker, ki je bila mati samo-

hranilka treh posvojenih otrok. Svojo drugo ženo je tako

kot prvo srečal, ko je služil Bogu v Jeruzalemu. Ruth je

umrla leta 1998 v Jeruzalemu, kjer sta živela od 1981.

Vse do nekaj let pred svojo smrtjo je Derek Prince

vztrajal v službi, v katero ga je poklical Bog. Potoval je

po svetu in služil ljudem s poučevanjem razodete resnice

Božje besede in z molitvijo za bolne in prizadete, večkrat

pa je predaval tudi o preroškem pogledu na svetovna do-

gajanja v luči Svetega pisma.

Mednarodno je priznan kot eden vodilnih svetopisem-

skih učiteljev tega časa. Je avtor več kot petdeset knjig,

več kot šeststo avdio- in sto videopoučevanj. Mnogo jih

je prevedenih, skupno v več kot sto jezikov. Njegov radij-

ski program, ki ga je začel leta 1979 pod naslovom Ključi

za uspešno življenje, je bil preveden v več kot deset sve-

tovnih jezikov in se še vedno dotika življenj ljudi.

Derekov glavni dar razlaganja Svetega pisma in pre-

prostega, a natančnega poučevanja je pomagal graditi

temelje vere milijonov ljudi na vseh kontinentih. Bog mu

je odpiral vrata do kristjanov iz mnogih različnih rasnih

70

in verskih okolij. Njegovim poučevanjem zaupajo kristja-

ni iz protestantskih, rimskokatoliških in pravoslavnih

skupnosti – ocenjujejo, da so dosegla že več kot polovico

zemeljske oble. Po Derekovi smrti njihovo širjenje nadal-

juje organizacija Derek Prince Ministries.

Druge knjige Dereka Princea v slovenščini

Avtoriteta in moč Božje Besede

Tako Sveto pismo kot Jezus Kristus sta Božja Beseda.

Sveto pismo je pisana Božja Beseda, navdihnjena po

Svetem Duhu. Jezus je osebna Beseda Boga. Naš odnos

do pisane Besede določa, kakšen je naš odnos do Boga.

Samo avtor lahko jamči za avtoriteto svojega pisanja.

Zato je Sveti Duh edini, ki nam odkriva pravilno razume-

vanje in moč pisane Besede, ki jo je navdihnil.

Blagoslov ali prekletstvo – sami lahko izberete!

Obstajajo duhovne ovire, ki nam lahko na določenih

področjih preprečujejo, da bi zaživeli v polnosti, ki jo ima

Bog za nas. Avtor te knjige nam na temelju Svetega pis-

ma in več kot petdesetih let izkušenj kaže praktično pot

ven iz bolezni, zasvojenosti, depresij, neuspehov, po-

manjkanja … v obljubljeno deželo plodnega, zmagoval-

nega in izpolnjenega življenja. Navaja tudi veliko spod-

budnih pričevanj ljudi, ki so na pravilen način odprli

vrata Bogu in izkusili njegovo dobroto in nadnaravno

posredovanje.

71

Božje zdravilo za zavrženost

Zavrženost od drugih ljudi je v takšni ali drugačni ob-

liki izkusil skoraj vsak, na primer od staršev, sošolcev,

učiteljev, zakonskega partnerja, prijateljev, nadrejenih. V

mnogih prizadetih je povzročila tudi globoke duhovne

rane, ki jim preprečujejo polno življenje, pa če se tega

zavedajo ali ne. Zelo pogosto je prav to korenina proble-

mov, kot so zloraba droge, alkoholnih pijač in hrane,

ohromljenost v odnosih z ljudmi in depresija. Ta knjižica

prinaša dobro novico o zanesljivi Božji poti do popolnega

notranjega ozdravljenja!

Možje in očetje

Kakšen je uspešen mož in oče po Božjih merilih, ter

kako je lahko največji blagoslov tistim, ki so mu najbližji:

svoji ženi in otrokom – o tem govori ta praktična knjiga

Dereka Princea, očeta dvanajstih posvojenih otrok. Pod-

robno predstavlja svetopisemsko modrost za osebno in

družinsko življenje ter usmerja može in očete v čudovit

Stvarnikov načrt za njihovo tako zelo odgovorno vlogo

na zemlji. Pojasnjuje tudi temeljne principe duhovnega

očetovstva in nam hkrati posreduje Jezusovo sporočilo o

Bogu, našem nebeškem Očetu.

Molitev in post, ki spreminjata zgodovino

Knjiga o dveh močnih duhovnih orodjih, s katerimi

kristjani lahko vplivajo na usodo mest in narodov za

napredek Božjega kraljestva in izpolnitev Božje volje. Kaj

pravi o molitvi in postu Sveto pismo in kaj Bog pričakuje

od nas glede tega?

72

Zakonska zaveza

V tej knjigi Derek Prince na temelju Svetega pisma

razkriva skrivnosti zakonske zveze in vam kaže načrte in

cilje Boga za zakon. Ne dovolite si, da bi bili razdeljeni.

Odkrijte moč zaveze. Spoznali boste prvotni namen Boga

za zakonsko zvezo. Močneje se boste povezali z Bogom

in spletli 'trojno vrvico', ki se ne pretrga. Izboljšali boste

kakovost vseh svojih odnosov. Knjiga obravnava tudi

pripravo na dober zakon in iskanje pravega sozakonca.

Zahvaljevanje, slavljenje in čaščenje

Molitev nikakor ni samo naslavljanje prošenj na Boga,

a zaradi pomanjkljivega razumevanja se veliko ljudi

omeji samo na ta vidik. Celovita molitev, ki je všeč Bogu,

pa ni samo en glasbeni inštrument, ampak ves orkester.

Ta knjiga na podlagi jasnih napotkov Svetega pisma

obravnava tri zelo pomembne, a premalo uporabljene

molitvene inštrumente: zahvaljevanje, slavljenje in čaš-

čenje Boga. Pojasnjuje, da je Bog določil pogoje oziroma

protokol, po katerem se mu lahko približamo. Poka-

že nam, da ti pogoji niso samo teorija, ampak so načela, s

katerimi bomo, če jih bomo redno uporabljali, zelo izbolj-

šali svoj odnos z Bogom, se mu bolj približali in spoznali

Njegovo dobroto.





Podrobnejša predstavitev v slovenščino prevedenih

avtorjevih knjig ter njegovi članki in govori v elektronski

obliki so objavljeni na spletni strani www.derekprince.si.

73



Derek Prince

ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE IN ČAŠČENJE

Naslov izvirnika: Thanksgiving, Praise and Worship



Prevod:

Irena Jerman-Polenšek

Revizija prevoda:

Ajda Turk, Boštjan Cerk

Jezikovni pregled:

Neda Milos

Oblikovanje ovitka:

Klemen Kunaver, Studio Kunaver





Cena: 7,50 €

Cena elektronske izdaje: brezplačno

Informacije in naročila:

Karis, p. p. 6, 1351 Brezovica



Tel./faks: (01) 3631 048

E-pošta: ekaris@siol.net, info@ekaris.net

www.ekaris.net, www.derekprince.si

Založba Karis je dejavnost podjetja Ekaris, d.o.o., Preserje.





Document Outline


Uvod

1. ZAHVALJEVANJE

2. SLAVLJENJE

3. ČAŠČENJE

Dodatek: BOŽANSKA ZAMENJAVA Povzetek





O avtorju Druge knjige Dereka Princea v slovenščini Avtoriteta in moč Božje Besede