sl O v enako ljudstvo na’ ftj brez glave. Vse razpada . . . Piav inmio liberalci, ako n da katoliški shod ie bil pesek v gjaJg-Jai-iLsebiiosti. a, ne za stv; j.Primorski Pi^r44 izhaja vsaki i., lo. in so, dan v mesecu. Cena za i V AnPiPl (lllfi 10 TllRPfiH 1 celo leto I ffl. 30 u , za pol leta 65 nov. Posamezne I t 1 številke se dobivajo pri vpravništvu po 4 nov. Vrednistvo i« vpravništvo mu je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uokopisi so ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. Kje je Kavarnica? Ali smo prijatelji odkrite besede. Kakor smo vže enkrat rekli, naš list so v življenje obudile resolucije I. slov. katoliškega siioda. Na tem shodil se je imenovala posebna komisija, ki se je štiri mesece potem oklicala kot »slovenski katoliški odbor11. Temu odboru za predsednika je bil izvoljen g. Karol Klan. Katoliški odbor naj bi skrbel za prireditev II. slov. kat shoda in pa za dejansko izvrševanje resolucij I. kal. shoda. To se je zgodilo, rekli smo, štiii mesece po kat. shodu, o božiču I. 1892 Od tistega časa se nismo več videli. Resolucije katoliškega shoda pa stojijo tam, kakor so jih natisnili v »poročilu". Pač pa se je od takrat marsikaj zgodilo. Tako je v tem času g. Karol KUin mej drugim v državnem zboru zagovarjal judovsko južno železnico ; se je v koaliciji zavezal z liberalci in je, da bi judovski liberalizem pomagal rešiti, mej vsemi naj-važniše, versko vprašanje na stran potisnil, akoravno se je na kat. shodu tako strašno hudoval nad onimi slov. poslanci, ki »v od ločilnih trenutkih omahujejo in jim je katoliška vera postranska več* ; je se svojim molčanjem in glasovanjem izdajal Judom sveto stvar krščanskega Ijudstva^in sedi. še zdaj s predsednikom j. kot.^TTTf^v razpadajoči trohli baraki Hoheinvartovega kluba — zopet v veselje liberalcem in Judom. Ako tako dela predsednik slovenskega katoliškega odbora, mora človek res vprašati, ali so se slovenskega katoliškega shoda res vdeležili tudi Judje in liberalci? Pohujšanje je očitno. Ali res vsi katoliški Slovenci mislijo, kakor misli in dela gospod predsednik katoliškega odbora? Al e d tem pa mirno spi naša »katoliška organizacija", katera je ena glavnih točk kat., slmda; med tem spi »Leonova družba", akoravno smo vže pred poldrugim letom v Pelji vsemu svetu slovesno povedali, da jo osnujemo ; med tem naša vseučiliščna mladina nanj- g. predsednika slovenskega katoliškega odbora. Kje je zavornica, da ne voz gre naprej ? Naj se zavornica odstrani! Ako ne, potem porečemo, da. nas, več ne vežeio resolucije kat, shoda: potem na začnemo katoliško politiko .sami n;iL_^jo^m^ brez takih voditeljev. In prihodnost bo kazala, čigava bo zmaga ! po naših mestih se čedalje bolj šopiri libe-ralstvo .... Zmešnjava raste od dne do dne; disciplina se ruši. Naša politika je da . . . ako nam očitajo, , da je , da nam , . . . Pi av Ne, nam vsaj je šlo vedno za stvar, za sveto katoliško stvar. Ne, za stvar gre tudi drugim našim somišljenikom. Zatorej pa vprašamo : Povejte nam vender, kje je zavornica? S tem vprašanjem se obračamo pred vsem na dnin naj^miie^ di^suvrn-jtied tem j£mi vse vetrove. Li liberalcDnafim šfol^ie^mdmo m;?zčj(fhT?e,'f ^Kiv§f icaCor bi jih bila vdarila Božja roka. Božja sodba v Afriki. Aled desetimi zapovedi, katere je Bog dal na gori Sinaj, je tjidi ena, ki veli: Ne želi svojega bližnjega blaga. Res sicer, da je ta zapoved med vsemi najzadnja, pa vendar velja tudi ona, kakor vse druge, in Bog jo jo kakor druge razglasil med bliskom in gromom. Lahi so mislili, da za njih ta zapoved nima veljave. Poželeli so tuje blago, želja jih je zapeljala, da so kradli in ropali, kjer se je dalo. Prevrgli so kraljem prestole, spuntali so se Avstriji, grabili dežele in cerkveno premoženje; slednjič so še papeža oropali. Mangiaudo cresce 1’ appetito — tako pravi en njih pregovor, kar bi rekli po slovenski : požrešneš ni nikoli sit. Ker se jim je vse tako dobro posrečilo doma, so si mislili; Zdaj pa vdarimo jo še čez morje — v Afriko. Tani si bomo prido-"bili novo cesarstvo. Divje zamorce postre-ljamo in oderemo na meli kakor zajce! — In šli so! Pa kaj se, zgodi ? Bog jim je pokazal, da je res on tisti, ki je dal deseto zapoved — tudi Lahom. Nekaj let so si lastili deželo za deželo zdelo se je, da bo kmalu pol Afrike njih. Toda afrikanski divjaki so se naveličali. Zbrala se jih je cela vojska, sto tisoč in več — in ondan, pred desetimi dnevi, so laško vojsko strašansko nabili. Postreljali so jih in sklestili, da je groza slišati. Osem ali deset tisoč so jih ubili, druge polovili, le nekateri, ki so bili bolj naglih nog, so za silo pete odnesli. Zamorci so jim vzeli vse kanone, pobrali jim ves živež, razgnali jih §e.\;e,trove. Lahi so bili vsi zmešani, brez rol da je Njih vojskovodja Baratieri, pravijo, najbolj tekel. Uboga Italija ne ve zdaj kaj početi. Poslali so hitro drugih vojakov na pomoč, ali bati se je, da tudi te zamorci v dveh, treh dneh pozobljejo. Huda se Italiji prede. A' državnih blagajnah je sama pajčevina, kredita ni nič, ljudstvo je izlakano; v Atilami, v Neapelji, v Siciliji žugajo s puntom. Sramota pred svetom je strašanska: zma ga -M~ so' oddTviih zapiorcev Tn 'sramotno bodo morali Afriko zapustiti! TaTakhr se žiti, to ni konec, še le začetek Božje sodbe. ampak Bog je rekel z gore Sinajske med gromom in bliskom: Ne želi svojega bližnjega blaga! In ta glas Božji se iz daljne starodavnosti sliši noter do 19. stoletja, Italija pa se o tem glasu stresa. Zdaj menda si Italijani kličejo v spomin, kako so pred tridesetimi, štiridesetimi leti proslavljali brezbožne revolucijonarje in cerkvene roparje: Viva Garibaldi! Viva Cavour ! Viva Vittorio Emmanuele! Takrat so delali greh — zdaj delajo pokoro. Kmetijsko vprašanje. Čudovita je množina porabljenih umetnih gnojil na Francoskem in Nemškem. Na Francoskem njih vrednost znaša vsako leto do 100 goldinarjev, na Nemškem do 90 milijonov. Vse to je sad prekoristnega delovanja zadrug, ki so s skupnim naročanjem na račun zadružnikov omogočile, da se more teh gnojil vsak tudi najmanjši posestnik posluževati. Do te porabe je pri nas še daleč. Posamezni kmetovalec ali vinogradnik ne more naročiti, ker so pri malih naročilih stroški za vožnjo previsoki. Pa tudi vrednosti umetnega gnojenja naši kmetovalci ne poznajo, ker manjka jim vzgledov in poduka. Saj še marsikje ne znajo ceniti važnosti gnoja in sosebne gnojnice. Kako se pač ravna pri nas z gnojem in gnojnico! Koliko tisočakov je zavrženih z gnojnico, ki se odceja z gnojišč in namaka pogosto celo poti! Kolikor nam je znano, vporab-ljajo jo le naši St. Andrežci, a še tam nismo opazili ene same pravilno napravljene gnojne jame. Nemško kmetijstvo je gotovo bolj napredovalo nego naše, in vendar račuuijo vsako leto na milijone, zgube, ki prihaja iz slabega ravnanja z gnojem, vzlasti pa z gnojnico. V tem oziru bi naša kmetijska družba kaj koristno vplivala, ako bi razpisala darila za pravilno pripravljene gnojne jame, kakor je to storila kranjska družba. Ko se bodo pri nas osnovale zadruge, povzdigne se tudi umna vporaba gnoja in u-metnih gnojil. Kmetovalcem, vzlasti onim iz vinorodnih krajev, zadruge koristijo prav obilo, da skupno naročajo seno, slamo in živalsko pičo. Za obdelovanje vinogradov je zelo važno gnojenje. Zato je prva skrb vsakemu vinogradniku za gnoj. Ako ne umre doma prirediti zadostnega števila živino, mora gnoj kupovati ali zadovoljiti se z nezadostnim gnojenjem. Navadno pa v vinskih krajih ne pridelujejo dovolj sena in piče, so-sebno vbožnejši. Ako hočejo čez zimo pre-živiti živino, morajo kupovati pičo od drugod, in sicer navadno po prekupcih, ki tudi hočejo imeti svoj dobiček. Zadruga naroči pa potrebno pičo v večjih množinah naravnost pri gospodarjih, ter tako izključi pre- kupce. Tako jo more potem zadružnikom prodajati ceneje, kakor bi sami kupovali. Na Francoskem je zadruga za okraj Montpellier po zimi 1893/94 nakupila za 450.000 goldinarjev sena in blizo do 200.000 goldinarjev žita. Koliko bi lahko tudi pri nas zadruge v tem oziru koristile ? ! Politični pregled. Notranje dežele. Finančni minister je napovedal davek na pivo, žganje in žveplenke. Ubogo ljudstvo, še kri ti bodo izsesali. Napovedal je tudi davek na dohodke bogatinov, ki igrajo na borzi, toda s prav sramožljivim in boječim glasom. — V državni zbornici vse kipi. Vse stranke so nezadovoljne, a vendar gredo za vlado, kakor koza za soljo. Juha, z imenom volilna preosnova, katero je skuhal Ba-deni, je dobro opoprana. Utegne si ž njo sam pokvariti svoj „dober" želodec, ter odide zdravit se v Galicijo. Tudi zadnje volitve na Dunaju so pretežko prebavljive za Bade-nijer sicer „dober* želodec. Pri zadnjih volitvah na Dunaja so pridobili združeni kristijani 96 odbornikov, židovskim liberalcem ostalo jih je le 42. Zdaj se bo tedaj pokazalo : Badeni ali Lueger — kedo je močneji? Radovedni smo pa tudi. s kom jo zopet potegnejo naši (?) poslanci, ako pride reč tako (liileč, ~ da' bo''treba pokazati barvo, kakor o prvi izvolitvi lmegerjevi. Nov dokaz, kako MtadoČehi gorijo za nas Jugoslovane. Posl. Ferjančič s tovariši je stavil predlog, naj se rešujejo vse sodne vloge v istem jeziku, v katerem so se vložile. Toda za ta predlog ni bilo mogoče pri-^"(lobiti niti jednega mladočeskega podpisa. To naj si zapomnijo oni, ki vsi gore za zvezo z Mladočehi. Kranjski deželni .odbor je volil v deželni šolski svet Murnika in liberalnega Nemca dr. Schafferja, zanj sta glasovala narodna odbornika Murnik in gromoviti dr. Tavčar. Sedaj vemo, v čem obstoji narodnost slovenskih liberalcev. Češki državni poslanci iz Moravske se pridni'/ijo mladočeskemu klubu. Na Ogrskem se razkrivajo nove sleparije. Na razstavi sedaj lahko napravijo oddelek za razne vladne sleparje. V Zagrebu je umrl dr. Anton Star-čevič, ki je vse svoje življenje žrtvoval hrvaškemu narodu. Le žal, da ni imel verskega prepričanja. Uboga Hrvatska! Vnanje države. Italijani v Afriki. Italijanska vojska je bila popolnoma poražena pri Adni. Na bo- L I S T E K ~" Iskrice 3. JSL* «* ■ ■ «» M C - Ali ne samo, da so se varovali vseh nepotrebnih stroškov, aropak tudi ono, kar so morali si napraviti, so varovali kar naj-vestneje. Da bi nam bilo dano pogledati v njihove skrinje, videli bi morda, kako ima ta in oni še tako lepo ohranjeno poročno obleko, koja mu služi morda že več deset letij, da pojde ž njim celo v grob. Drug se ponaša se svojimi „botami“, katere trže morda deset in še več let, njegova žena pa je se znanim modercem na škrijce in njegovimi navavdauimi rokavi preživela toliko rmod“, da je konečno sama bila naj prva „ moderna". Vidiš tedaj, kako in s čim se mora varčevati, če se hoče kaj imeti?! Bodimo trezni in skromni v obleki! Kes je, mi porečeš, a enkrat je bilo vse drugače ! Kaj pomaga dandanes varčevati ? Saj je obveljalo načelo v narodnem gospodarstvu, da, kdor ima. bode mu še dodano, kdor pa ima malo ali nič, bode mu odvzeto še tisto malce. Kdo ne ve, da kapitalisti in socijalni desr.okratje odločno zatrjujejo, da manjši posestniki in srednji obrtniki se morajo izločiti skozi kapitalistično sito mej pleve in pahniti v vrsto obupanih, brezpravnih ne-maničev ? Kaj bom varčeval, ko imam ko- jišču ostalo je 9000 mrtvih, med njimi trije generali. Sovražniki so zajeli 53 kanonov. Zanimivo je, kako orožje rabijo Abesinci zoper Italijane. Ko je leta 1870. kralj Viktor Emmanuel vzel papežu Rim, morali so mu papeževi vojaki izročiti vse puške. To orožje pa je laški kralj pred nekaterimi leti podaril abesinskemu kralju Meneliku. Tedaj nekdanje papeževe puške so sedaj Italijane premagale. To je več nego slučaj! — Crispi je odstopil. Po Italiji pa se vže pojavljajo razni nemiri. Knez Ferdinand prejme v kratkem plačilo za -svoj odpad, namreč lastnoročno sultanovo pismo, v katerem se^prizna za bolgarskega kneza. Spanjska vojska na Kubi je vender-le začela zmagovati vpornike. Za nje se posebno potegujejo Severne Ameriške države. Angleži in Nemci hitijo z izdelovanjem novih vojnih ladij. Zakaj ? To vedo oni. Dopisi. Iz Solkana. Ptiča po perji spoznaš, mislil sem si, ko sem bral v zadnjem „Cor-rieru“ poročila iz Solkana; židovskemu trobilu je res dobro došla vsaka kost, samo da ž njo udriha po katoliški duhovščini. Zadnje dni je umrl v Solkanu 85. letni grof Puppi. G. župnik bil je večkrat pri njem, da bi ga pripravil na prejem sv. zakramentov. Ker pa sv. zakramentov ni hotel sprejeti in je tudi brez njih umrl, odrekel se mu je cerkveni pokop. To je dalo povod solkanskemu dopisniku v „Corriere“, da nesramno udriha po veleč. g. župniku. Ne nestrpnost g. župnika, ampak sy. cerkev sama, katere pokojni v življenju ni hotel slušati, prepovedala mu je cerkven pokop. V sv. cerkvi pa so vsi jednaki, grof in berač. Ni res, da so vsled tega vsi ljudje razjarjeni proti g. župniku, kakor trdi dopisnik, res pa je. da vsi razven dopisnika in tovarišev ga še bolj spoštujejo, ker vestno izvaja cerkvene postave nasproti vsem brez ra/like. Ni res, da seje ljudstvo, hoteč kljubovati svojim duhovnikom, udeležilo pogreba. Udeležili so se ga pokojnikovi kmetje, drugo ljudstvo pa le iz — radovednosti. Ni res da je na grobu govoril mož iz klubovanja do duhovnikov. Bral je par besedic nedo-leten mladenič iz nevednosti, česar bi pa sedaj podučen v drugo ne storil. To je resnica in to povdarjemo, da ne bode naše dobro, svojim duhovnom udano ljudstvo v svetu trpelo na dobrem imenu. Dopisnika pa svarimo, naj v drugo nikar več ne blati maj za sproti ? Kaj bom hranil, bo bo kmali skoro boljše za tistega, ki nima nič, kakor zanj, kateri je „ua svojem Prijatelj, kar si govoril, je bilo vse lepo in žalibog vse resnično. Verjamem ti, da narodno-gospodarski voz so strašno daleč zavozili liberalni državni poganjači! Ali, roko na serce, nas bode li res mogla rešiti sama reforma, denimo tudi najboljša in najpravičnejša ? Kaj bo pomagalo kmetovalcem manj davka, če pa se bo še košatila mej njimi stara, bahaška zapravljivost? Kaj si bodo opomogli socijalni demokratje z osemurnim delom in povikšanjem plače na 1 gld. 50 kr. in še več na dan, če pa ostane njih staro načelo : tukaj so nebesa, vživajmo. Resnično: čim mani časa bodo delali, tem več časa bodo želeli bivati. Kaj ne, to bo resnično vzorno razmerje: čim manj dela, tem več časa za vžitek t. j. tem več stroškov ? Dragi krščanski bralec, ti menda umeš? Mi s tem nismo hoteli trditi, da se danes dobro godi delavcem ; resnično vemo, kje jih boli in srčno sočustvujemo ž njimi. Isto tako tudi poznamo „črne bukve kmečkega stanu1*, ter statistiko kosanja in prodajanja kmečkih domov . . . ali, — ali vemo tudi, da so v toliko in zopet toliko slučajih posamniki bili sami krivi časne pogube svoje in svojih družin. Dalje. g. župnika in obrekuje solkansko ljudstvo ker bi znal vihar, ki je v njegovi glavi nastal proti župniku, v resnici vzdigniti se proti njemu, ter ga odpihati iz Solkana. Veleč. g. župniku pa naj bode to v tolažbo, da najslabše sadje ni, katero ose objedajo. Iz Moščenic v Istri. Nesrečne so naše Moščenice, posebno kar se tiče šole. Vže je polovica šolskega leta minula — a šole ni bilo vsega skupaj za en mesec. V početku šolskega leta 1895/6 je zavladala davica med otroci — bolezen, katera je tir-jala mnogo žrtev — seveda šole med časom ni bilo. Na to se je ukrcala v družino g. učitelja A. Justi-ja bolezen, koja je pobrala najprej njegova dva otroka, na to pa še njegovo mlado soprogo. Žalost je toliko vplivala na g. učitelja, da je sam obolel; čakali smo in čakali, da se njegovo zdravje poboljša — a čakanje se je potezalo tedne in tedne in na to je sprejel tukajšnji g. kapetan na prošnjo c. kr. okrajnega šolskega sveta podučevanje šolske mladeži. Komaj pa se je redni pouk, na veselje roditeljev, počel, zopet obišče otroke bolezen ..ošpice1' in to v toliki meri, da je sedaj v Mošče-nicah komaj 5 otrok zdravih. V vsaki hiši ležijo po dva, trije, tako da so ljudje v pravem strahu za svoje otroke, posebno radi tega, ker jih je več umrlo. — Bog pomagaj ! 1 i ? 1 ^ S. Sv. oče papež Leon XIII stopili so 2. t. m. v 87. leto svojega življenja. Rojeni so bili namreč dne 2. marča 1810 v mestu Karpinetu, v škofiji z imenom dAnagni na Laškem kot grofovski sin grofa Ludvika Pecci in grofice Ane roj. Prosperi. — Obhajali so vže tri slavnosti in sicer kot zla-tomašnik dne 1. januarja 1888, petdesetletnico škofijske oblasti dne 19. februvarja 1893 in petdesetletni spomin, odkar so bili nameščeni kot nadškof v Perugi (Perudži) dne 19. januarja 1895. Kot na j viši poglavar vesoljne, edino-izveličalne cerkve 263.-ti v vrsti, imajo* zdaj ob svoji strani 61 kardinalov, izmed katerih so imenovali 54 sami, ker le še 7 jih je od rajnega Pija IX. Odkar vladajo, t. j. od 3. marča 1878, pomnožilo se je število škofijskih stolic za 202. Zato ne vemo kako milega Boga zahvaliti, da še toliko delujejo. Mi Slovani pa spoznali smo v njih že tolikokrat svojegaresničneg&,pri-jatelja in dobrotnika. Berimo le njihove poslanice, med katerimi nas mora posebno zanimati ona s začetkom: „Grande munus“. Živio ! f Nadvojvoda Albreht Salvator je umrl v Gricsu na Tirolskem. Ptepeljali so ga na Dunaj, kjer so ga pokopali v cesarsko rodbinsko rakev. C. kr. namestništvo v Trstu v posebni okrožnici priporoča farnim uradom, da jim je skrbeti za suhe prostore v ohra-njenje matic, da se ne pokvarijo. Ko bi slavna vlada tildi skrbela za zdrava stanovanja duhovnikom, da ne bodo v najbo-ljili letih umirali! Imenovanje. Deželni odbor goriški imenoval je deželnim knigovodjem g. Ivana Kranjca, bivšega blagajnika nibStne hranilnice v Ljubljani. Deželnim računarjem je imenovan kobariški rojak g. Ivan Kranjec Piše se, da je vseskoz sposoben in vreden. Nas veseli. Darilo deželnega odbora za „Aloj-zijevišča“ smo vže oddali hranilnici doloživši še 350 gld. Dolga je ostalo 2600 gld. Blagajnica je zdaj čisto prazna in ker imamo več majhnih dolgov, prosimo dobrotne pomoči. Nov zdravnik. G. Henrik Clement, sin znanega klobučarja v Raštelu, je dovršil svoje skušnje kot medicinec na Dunaju. Bankovci po 10 kron in Srebrnjaki po 5 kron. Z Dunaja javljajo, da sta se sporazumela oba ministra financ ter predložila avstro ogerski banki, da izda bankovce po 10 kron. Vladi pa si pridržujeti, da dasti kovati Srebrnjake po 5 kron. Ti Srebrnjaki bodo iz najfinišega srebra v mešanici 930 na 1000 delov. Porotna zasedanja pričnejo 20. aprila ob 9. žreb ni bil Slovencem mil. Veleč, g. Janez Ev. Kolavčič, župnik v Solkanu, je zopet zelo nevarno obolel. Priporočamo gorečega delavca v vinogradu Gospodovem vsem v gorečo molitev. f Vinko Faganel, župan v Mirnu, je umrl za pljučnico dne 9. t. m. Pokojnik je bil dobrotnik „81ov. Alojzijevišča11, kojemu je podpisal obresti od 100 gld. Priporočamo ga v pobožno molitev. Cestni odbor za goriški okraj obrnil je letos svojo posebno skrb do slda-dovne ceste med Šempetrom, Biljami in Bukovico. Saj je bilo tudi potreba, kajti ravno na tej progi je promet velik radi opekarnic v Biljah in Bukovici. V Dolnji Vrtojbi se je razširila cesta pred „Mara-žem“ toliko, da je tam prav lep trg; pod mostom čez Vrtojbico pa se je ogradil z zidom nevarni propad, a tudi cesta se je dovolj razširila in popravila. Pred kratkim pa se je končal del ceste nad Biljami v Bukovici, katera pelje iz Bilj v Bukovico do Gasserjeve hiše in na Volčjodrago. — Ponesrečil se je na železnici 441etni J. Umek iz Divače, ko je šel 26. febr. v največji burji domov. Mož je prekoračil železniško progo, toda v tistim trenotku približal se je vlak. Stroj je vrgel moža kakih 6 metrov v stran. Umek se je lnido pobil, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje' Pred 10 dnevi ubil se je v Soči 52 letni Andrej Komac. V naši Švici, t. j. blizo Triglava, ni to nič nenavadnega. Nesreča. Med Kanalom in Ročinjem prišel je pod kolo voznik iz gor, ter 'se nevarno poškodoval. Previdnost! V renškej občini so zgorele štiri hiše, tri zavarovane, jedna nezavarovana. Ogenj dobro služi, a tudi hudo gospodari. Nesreča. — V Črničah sta se igrala dva 7. otroka slamoreznico. Jeden je spravljal z roko seno pod ojstriuo, drugi pa je prav V istem hipu kolo zavrtel. Rezilo mu je roko odrezalo za pestjo tako, da se je le nekoliko še za kožo in spodnjo kito držala. Nekateri zdravniki so hoteli naj se mu r°ko odreže, vender se je poskušalo, ali se mu zaraste. Treba je pač kolo pri slamoreznicah privezati ali pritrditi. Drzni tatovi. Iz Bilj se nam poroča : Vže nekaj časa se pri nas dogaja, da imajo razni ljudje neljube obiske nekih oseb, katere se ne zlagajo s sedmo božjo zapovedjo : ne kradi. Takšne obiske imeli so v par letih krčmarji, tuk. kurat, ključar in 17. januarja pa tuk. krčmar in vinotržec Fr. Volk. Isti dan je prejel po pošti 700 gl , katere je njegova žena spravila v omaro. Zvečer, ko je molila cela družina rožni venec, naslonil je neznan tat dvojne lestvice na visoko okno, vbil šipo, splazil v sobo, odnesel okolu 800 gl. ter zopet odnesel lestvico k bližnjemu sosedu, ne da bi €a bil kedo zapazil. Vse zasledovanje bilo .ie zastonj. Po nekih tednih sumničilo je vse tukajšnega „Ungareža,“ kateri je le preveč zapravljal in tudi prenobel živel. Ko so ga preiskovali stražniki v domači niši, skočil je iz svojega mostovža ter J™..vbežal- Zvečer se je sam naznanil policiji v Gorici, katera ga je obdržala pri sebi, ne da bi kaj od njega izvedela radi tatvine. — \ Koprivi ranil je oče svojega lastnega sina, ko sta se sprla. Glasbena Matica v Ljubljani priredi na Dunaju dne 23. in 25. marca t. 1. dva koncerta v veliki dvorani glasbenega društva. Dobrodelna koncerta sta izraz hvaležnosti za izdatno pomoč dunajskega prebivalstva ob potresu. Mešani pevski zbor močan bo najmanj 170 oseb. Poleg umetnih skladb razlegale se bodo tudi lepe naše narodne pesmi. Krščanski Dunaj je posvetil Judom. Zmagal je sijajno judovsko gospodstvo. V mestnem zastopu ima ve'č ko dve tretjiui svojih zastopnikov. Slava Luegerju! Du- najski poraz Judov vplival bo tudi na druga mesta. Tudi v Gorici, ko jih preženemo v Get, gospodovali bomo katoličani. V niestnej slovenskej šoli se šolajo trije otroci. Zvedeli smo od prijatelja, da dvoje otrok je iz hiše, katero so gonjači Slovencev v mestno šolo strašili, da bode morala plačati 5 gld. kazni, ako pošlje svoje otroke v „Slogino“ namesto v mestno slovensko šolo. Laž ima kratke noge. Laško nasilstvo je skrajno. Slovenski otroci v laških šolali, se naučijo malo ali ničesar, ker ne umejo jezika. Ker jih laški učitelji, učiteljice, vero-učitelji ne morejo prida naučiti, vzamejo jih stariši iz šole in pošljejo k župnijskim cerkvam, da jih dušni pastirji pripravijo za sprejem sv. zakramentov. Kakošni so ti nevedni revčki!? Ne znajo še čitati svojega jezika: res, pomilovanja vredni so stariši, taki otroci in dušni pastirji, ki imajo ž njimi opraviti. In to se godi le zato, ker merodajni gospodje, ker slovenske krvi žejni Lahi, hočejo imeti vse laško v Gorici. Kaj jim je do verskega znanja Slovencev, — katoličanov, da so le Lahi, pa je mirna Italija ! V Gorici ni Slovencev. Tako čvekajo pogosto goriški Židje in njih osebui prijatelji prenapeti Lahi. Dogodki pričajo nasprotno. Minoli teden je umrla deklica, ki je obiskovala „Slogiue,t šole. Pri pogrebu bilo je slovenskih otrok nebroj. Pa pravijo, ni Slovencev, ni slovenskih otrok! „ Slovenska Zveza“ v Šempetru priredi na praznik s\r. Jožefa poučen shod y stari šoli. Predmet pouku bode vsestranski zanimiv in prevažen za kmete pa tudi za delavce. Vabimo znova vse Sempeterce, ude in neude. Vstopnina nič ! Začetek takoj po blagoslovu ! Na svidenje ! Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Cerknem reg. zadruge z neomejeno zavezo“ dne 15. marca t. 1. ob 2 urah popoldan v prostorih g. Andreja Kobala. — Vspored: 1. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; 2. Odobrenje letnega računa; 3. Volitev načelstva, pregledovalcev in njihovih namestnikov; 4. Sprememba pravi1; 5. Posamezui nasveti. K obilni vdeležbi vljudno vabi Načelstvo. Ivam smo prišli ? V Iletzendorfu pri Dunaju se je vstrelil devetletni učenec Iv. Švare. Prišel je iz šole domov, vzel skrivaj očetov revolver in si končal življenje. Jude v Gorici strašno jezi izkaz judovskih tvrdk (firm). Slišali smo na lastno uho, kako sta se dva juda jezila radi tega. Zato krščanski Slovenci izogibajte se judovskih advokatov in prodajalnic! Na goriškem pokopališču je dne 28. svečana pregledala posebna komisija novosti in se ž njimi ,,zadovuljila“. Tako pišejo laški časopisi, dasi razne barve. Gospoda! oglejte si sami! Da vas vidimo „zadovo-ljne“ ! Resnično! Pišejo nam s Krasa: Ko smo zadnjič obhajali sv. misijon, je neki krčmar zbadljivo in nič prav prijazno govoril o njem. Kmalu potem fa dobi po pošti svoto denarja s podpisom: „To je sad sv. misijona*. Zdaj si ga pa zopet želi. Ali še plesi?! Znano je, da je go-riško glavarstvo prepovedalo lani skoraj povsod javne plese radi nemirov in nesreč, kateri so se pri njih dogajali. S to prepovedjo je glavarstvo vstreglo občni želji dobrih starišev, vestnih županov in naše duhovščine. Dober sad te prepovedi se vidi marsikje, ko ni slišati več o tolikih pretepih, pobojih in o drugih surovostih. Še cel6 nori pust bil je v nekaterih krajih miren, dostojen in vse pravi, da bi se tudi naša plesaželjua mladina kmalu vkrotila, da bi se ji ne ponujala prilika. Toda bati se je, da slavno glavarstvo prekliče lansko prepoved. Tako se nekje govori, da je naš g. glavar dal upanje nekim županom-krč-marjem in podžupanom-oštirjem, da bodo smeli kmalu prirejati javne plese. Nam se zdi, da bi se ne moglo storiti večjega pogreška v interesu javne nravnosti in miru, kakor da se dovoli zopet javne plese. Govori se, da se posebno „narodni“ možje v Renčah potezajo za javne plese. Novačenju v postu je res zlo. Prizadeti na deželi in posebno v mestu, menijo, da jim je vse dovoljeno. Prepevajo, popivajo, razgrajajo in pohujšujejo, da je joj! Ali bi ne zamogla pristojna oblast prizanesti v postu nravstvenosti katoličanov in prenesti vojaški nabor na poznejši čas? Bomo le glas vpijočih v puščavi ? Ako bomo, ne bo naša krivda, vse zlo, ki je trpe vsled tega na duši katoličani. Pošta na Kamnem. Piše se nam: Vže 4 mesece je poštni urad na Kamnem, kamor spadajo tudi vasi Krn, Vrsno, Selce in Libušnje, a še do donašnjega dne ni bilo prebivalcem teh vasi o tej novi pošti ničesar naznanjenega. Pošta je, a ne vedo, da je, pa jim je tudi le v kvar, ker dobivajo pisma po 3 celo 4 dni kesneje, kakor od prejšnje pošte v Kobaridu. Ni se toraj čuditi, če so ljudje nejevoljni, in če želi vsakdo, naj se mu pošiljajo listi pod „P. Kobarid, poste restante.“ Zakaj se vstanavljajo nove pošte ? G. Koblarjev novi tovariš. Kakor pišejo z Dunaja, so imeli „Sloveuijanr‘ dne 4. marca veselico. Pri večerji, ki je končala ob 5. uri zjutraj, so vseučiliščniki, ki se zbirajo okol „Slovanskega Sveta", napravili mej bučnim vsklikanjem in gromnim ploskom sijajno in demonstrativno ovacijo gospodoma Podgorniku in Koblarju. Demonstracija je bila obrnjena na naslov znanih ,.rodoljubov in klevetnikov11. — Mej temi ..klevetniki" imamo gotovo čast biti tudi mi, posebno dr. Mahnič. Pa vse to so znamenja, ki bi morala tudi g. Klunu in patronom breznačelne, brezbarvne politike nekaj pomeniti ! Radikalni tok vas bo odnesel! Napad Židov na prevzvišenega nad-nastirja je vzbudil občo nevoljo med Slovenci in Lahi. So predrzni, ker — presiti. Bo treba jih malo sestradati. Goričani, bodimo antisemiti! Dunajčane posnemajmo. Raznoterosti. Za „Alojzijevišče“ so darovali; Preč. g. And. Marušič, čast. kan. gld. 20.— n Alojzij Bratina, vik. v Lokovcu n 9-— n m Andrej Pavlica, vik. v Gorici n 5,- rt » Peter Vuga, župnik v Škrbini „ 9.50 v n Jos. Pavlica . . . . * 22.50 n n Jos. Kos, vikar v Bre- stovici » 5.—■ n » Jos. Velharticky, žup. v Jejšanah . . . . „ 2,- m n Valentin Pelicon, vikar v Pliskovici . . . . „ 4.50 n n Martin Zucchiatti, žup. v Gorici n 10-~ Matija Kravanja, kne-zonadšk. kancelar . . • 10.- T> >1 Jos. Mašera, vikar v Sv. Mavru „ 5— Blag. „ Franc. Zucchiatti, po- sestnik v Medani . . „ 5,- Slavni deželni odbor . ... v 650.— Bog poplačaj ! Bog blagoslovi namene čč. gg. dobrotnikov, da bi mogli zavod res vstauoviti in vrediti, kakor vže delj časa namerjavajo. V naši nadškofiji se začne vsako leto velikonočna spoved nasredpost.no (IV): nedeljo, za katero je čas do Gospodovega vnebohoda ali Velikega križa. Saj že sv. evangelij dotične nedelje govori o čudežnem pomnoženju kruha, kateri čudež pomeni sv. obhajilo, s katerim nas veže četrta cerkvena zapoved, ki se glasi: BSpovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku najmanj enkrat v letu, in v velikonočnem časa sprejmi sv. rešnje Telo. Bodimo tedaj po-služni otroci skrbe matere kat. cerkve! Stoletnica. 1. t. m. bilo je 100 let, kar se je v Polhovem Gradcu rodil znameniti slovenski skladatelj Gregor Rihar, či- gar cerkvene skladbe še dandanes ljudstvo tako rado prepeva. Umrl je 21. avg. 1863. ,. Edinosti44 ne dopade, kar smo ji zadnji pot povedali. Kar srno pisali ostane, do-padi ali ne. Da bi gospode pri ..Edinost-4, ,,Slovanskem Svetu44, „Pensiero Slavo44 itd. prepričali o napačnosti in pogubljivosti, o proticerkvenosti njih politike, tega namena nismo imeli in nimamo. Zlo je vže preveč zastarelo in ima globoke korenike. Zlo bo obrodilo, in deloma vže obraja žalosten sad. Mi pa, se bomo za slovenstvo borili kakor dozdaj,, tako, da- ne bomo Slovencev odtujevali materi Cerkvi, brez katere ni prave sreče ni tu in še manj tam. Terezijanska akademija na Dunaju, v kateri se vzgajajo plemenitaški sinovi, je slavila pretekli mesec 150-letnico svojega obstanka. Kako so naraščali davki in dolgovi v Avstro-Ogerski. Leta 1830 imelo je celo avstrijsko cesarstvo 93 milijonov goldinarjev dohodkov, kateri so narasli do leta 1867 na 463 milijonov goldinarjev. Prvo leto dualizma je imela Avstrija 325 mil. gld. dohodkov, ki so do leta 1895 narasli na 637 milijonov goldinarjev ; Mažar-ska pa je imela leta 1876 dohodkov 211 milijonov goldinarjev, leta 1S95 469 mil gld. Skupni dohodki cele države so tedaj narasli od leta 1S30 do 1895 od 93 milijonov goldinarjev do 1105 mil. gld., poskočili so za 11 krat. — Državnih dolgov je imela država leta 1845 samo 902 mil. gld. ; leta 1867 že 3025 mil. gld. Danes je pa v Avstriji dolgov 4650 mil. gld., v Mazurski pa 2350 mil gld., tedaj skupaj 7 milijard gld, za katere se mora vsako leto plačati 289 milijonov goldinarjev obresti. — Teh 289 milijonov izgine večinoma v žepe židovskih kapitalistov, zato se nam ni čuditi, da so na Dunaju protisemiti. I)ii le kaj nese! Policija v Budimpešti je zasledila skriven zavod, kjer so se za primerno nagrado izdelovale vsakovrstne naloge za srednješolce. Profesorji so se vže dolgo čudili, kako da dijaki pišejo tako dobre šolske naloge, vprašani pa nič ne znajo. Zakotni izdelovalci šolskih nalog so bili vsi vseučiliščniki, vodja zavoda pa je bil neki žiti. Framasonov na Nemškem je 43.896. Ko bi se nemški jezuitje, ki delujejo v tujini, in jih je 211 s približno toliko fratri, vrnili v domovino, prišel bi po jeden jezuit na 100 framasonov. Velikanska razlika! In vender se jezuitov tako silno boje, da jih ne puste v njih lastno domovino. To prav jasno spričuje, kaki duševni reveži so fra* masoni, ki si sicer domišljajo, da imajo vso učenost in modrost v glavi, ker si celo 100 framasonov vkupe ne upa ugnati jednega samega mirnega — meniha jezuita ! Zakopan zaklad. Neki vrtnar v Nici (Nizza), kopajoč na svojem vrtu, je našel skrinjico, v kateri je bil 40.000 frankov vreden zaklad. Bile so razne dragocenosti, ki so bile pred 2 leti nelu angleški gospej ukradene. Dinamit v svinčniku. Minolo nedeljo hotel si je v Nikelsburgu dvanajstletni sin čevljarlja Matije Kellnerja ošpičiti svinčnik. Ko je svinčnik obrezoval, je zadel nož na neko trdo stvai.Dato premaga, je fant huje z nožem pritisnil. Svinčnik se je razletel, kajti v njem je bila vdelana dinamitna patrona. Dečku je odtrgalo na levi roki tri prste, na desni palec in poškodovalo ga po obrazu. Sodi se, da je kak anarhistični delavec vdelal v svinčnik di-namitno patrono in da je svinčnik bil komu drugemu namenjen. Žalfljgra. pod zemljo. V nekem zapuščenem rovu preihogokopa v AVheelingu v zapadni Virginiji (Amerika), našla so se te dni okostja štirih premogarjev. Jedno okostje je slonelo ob zidu, poleg njega je ležala steklenica, v kateri se je našel listek Na tem listku se bere : 2. novembra 1863. Če se ta listek kdaj najde, izvedite, da smo tu pokopani, ker se je rov zasul. Jesti in piti nimamo nič. Že osem dnij smo zasuti. —- 4. novembra. „Ewing in Akelsolina sta snedla svoje škornje; luč ugasnje, zrak e čedalje slabši. — 6. novembra. Ewing je Akelsolina ubil, mu odrezal noge in jih zavžil. Zdaj pleše z nožem v roki kakor blazen. — 7. novembra. Zdaj sem sam. Ewing me je napadel in jaz sem ga moral ubiti. Zavžil sem drugi škorenj in sedaj denem ta listek v steklenico, da se izve naša usoda. Jožef 01ny. — Prebivalci do-tičnega kraja se še dobro spominjajo, da so 1. 1863. izginili štirje premogarji ; dva sta bila Angleža, da Amerikanca. Čudni zaroti prišli so na sled v Novem Jorku. Zarotniki mislili so razstreliti z dinamitom državno zakladnico in potem si pa prisvojiti, kolikor je moč denarja« V zakladnici je že 73 milijonov dolarjev cekinov. Policija je pa zarotnike zaprla. Mej njimi je več oseb iz boljših krogov. Ogerski ..uradni44 sleparji. V Budimpešti obsodili so na 2 leti zaradi vrednega izneverjenja uadravnatelja pomožnih uradov v finančnem ministerstvu, ki je zelo veliko poneveril. Sedaj je na vrsti policijski svetnik Hudy. Velika tatvina. Neznani potepuhi so vlomili v hišo bančne tvrdke Pugliesi in Negro v Turinu in ukradli blizu 200.000 frankov y gotovini in v vrednostnih papirjih. V Kijevu na Ruskem je pogorelo gledališče. lv sreči je bilo po predstavi. Mesečnik je na grozen način našel svojo smrt. V Bocnu je pal s strehe 261etni delavski pomočnik, katerega je „luna nosila44. Ob 1. uri po noči je vstal in šel na streho. Ko je bil ravno na vrhu strehe, ga je nekaj prebudilo, zgubil je ravnotežje iu padel z vrha štirinadstropne hiše na dvorišče, kjer se je ves razbil. Petelina z zvončkom na vratu ima nekdo, ki se peča z rejo perutnine v Tor gavu. Zvonec odganja baje dihurja, kuno in lisico; kajti ako se bliža tak sovražnik kurnici, postanejo živali neumne, zvonček zvoni ter odpodi sovražnika. SOOletna pravda se vrši na Bavarskem v občini Burgsinu Začela se je 21. junija 1595, ko je občina vložila tožbo zoper gospode pl. Thilnjen zaradi nekega hrastovega in bukovega gozda, ki je bil že tedaj mnogo vreden. Sedaj je vreden več nego dva milijona mark. Prvič se je zglasila razsodba že 1. 1597. v korist občini. Graščaki so naredili priziv (rekurz). Zadnjič so imeli razsodni dan 20. dec. 1895 ; a preloženo je bilo vse na dan 19. junija t. 1. Kmetje skladajo vsak teden s čudovito vstrajnostjo tožbene desetice. Italijani v Afriki. Nesrčena slavo-ldepnost, prevelika zaupnost na svojo moč, narodni ponos, gnali so Italijane v boj proti neomikanim narodom v Afriki. A ti, dasii divjaki, vedo spretno sukati orožje in Italijanom kazati pot v Evropo. Neodrešeni Židje v Gorici sočustvujejo, da je kaj. Smo jih uže prej poznali. Ko bi slovenski listi tako pisali o drugih slovanskih narodih n., pr. o Rusih, kakor pišejo ti-le „po svoje44 o Italiji in Afriki, razvpili bi jih za panslaviste. Listnica vredmstva. G. 2V. N. v dl. Spis smo dobili prepozno za ta pot. Ko ga bomo prebrali, bomo videli, kako in kaj. Lepa hvala, da so toliko zanimate za našo stvar I G. Pr Vaš spis bomo porabili Za spise take vsebine smo vselej hvaležni. Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. Prihodnja številka „Primorskega Lista41 izide dne 20 marca. V pisarni Seitz-ove tiskarne nasproti semenišču v Gorici prodaja se po znižani ceni — 1 gld. 30 kr. Veliki teden 4—2 in ■Vd i.Msft spisal prof. ANI)HUJ MARUŠIČ. Knjiga se pošilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list. A.lleluja i velikonočni napevi „Regina coeli44 in Te Deum, za mešan zbor zložil 1