Za poduk in kratek čas. Nemški šulvereiu. (K;*ko deinje naspvotno lastnim piaviirnn.) II. Šulvereinarji stavijo pov.sod, kder se na javnost prikažejo, avoja lastna pravila na laž. V pravilih skrbijo le za nemško deco, v djanji pa lovijo le slovenske otroke, mamijo slovenake očete in matere, da jim ti svojo laatno kri izdajejo v ponemčevanje po nemških učiteljih ali po ,,.Tudeževih groših" sramotno podmitanih slovenskib učiteljih. Za nemško deco se malo ali nič ne brigajo. Nemški glažutarji na Pohorji so na primer pri njih pomoči iskali pa komaj nekaj malega iztrgali, tako rekoč le na videz. Herodež tudi ni maral za jeruzalemsko deco, ampak je le betlehemakim materam otroke jemal in klati dal. Tudi je Herodež kosmato legal rekor k sv. 3 kraljem: pojdite in skrbno iščite dete, in ko je najdete, povejte mi, da tudi jaz pridem in je molim". Skušnje kažejo javno delovanje nemškega šnlvereina pri nas zelo drugacuo, kakor bi kdo po njegovih pravilib sodeč prioakoval. Nnjprvlje privlekel se je ta prajzvsko-nemški polž iz Dunaja in Gradca prav tibo v Maribor, Celje, Radgouo itd. in začel udov nabirati. Pristopili so najpoprej nemški tujci, privandrani kruhoborci, pruaaki, potem še le domači Nemci, dalje alovenski odpadniki. Vpiaati dalo je se naposled mnogo uradaikov, profesorjev, inšpektorjev, učiteljev. Začele so šulvereinske ,,ortsgruppe" iz tal raati, kakor gobe po jesenskem deži. Nastale so toraj takšne šulvereinske shovnice za nabiranje udov in denarjev (vsak položi 1 fl.) zaporedom v Mariboru, Celji, Ptiiji, Radgoni, Ernauži, Cmereka, Spielfeldu, Vuhredu, Mabrenbergu, Slov. Gradci, Sevnici, Soštanji, Rogaci, Konjicah. Kojetako šulvereinski polž hišico na Slovenskem si nekaj uredil, začel je rogove tiščati na vse strani med slovensko ljudstvo na kmetih, Koliko učiteljev so ss Judeževimi groši v svojo mrežo zvabili, tega nc povedo, znamenje in dokaz, da nekaj delajo, eesar jih je sram. To se uam tako grdo zdi, kakor tisto dejanje, katerega so se grabljivi Prajzi 1. 1866. posluževali, ko so freimaurerjem na Ogersko 1 milijon mark denarja poslali, da bi naše oficirje podmitali v puntanje zoper cesarja ! Nek graski učitelj nemškutar je za aulverein kot ogleduh potoval po Slovenskili goricab, nek radgonski učitelj nernčur pa po gornje-radgouskem okraji okoli vobal in šuofal, mariborski profesor Nagele vse Podravje do koroške meje preplazil; celjski nemčurji so pa rovali po tamošnjej okolici, šmarijski sodnik Gertscber (Grčar) po šmarijskem okraji rogovilil, zdraviiik zobovnikar dr. Hojzel v Slatini ropotal, tirolski privandravec dr. Auaaerer pa v Sevnici divjal. Mamijo in lovijo pa ljudi slovenske najbolje s tein, da jim nemščino hvalisajo iu v nebesa povzdigujejo. Pravijo: nemški morate svojo deco naučiti, potem ae le bodo srečni in zveličani. Da je to židovsko-krošnjarsko ponujanje zveličavne nemščine le aredstvo, pesek v oči, mreža, vaba, špeh, to aedaj Sloveuci hvala Bogu uže povsod cedalje bolj aprevidajo. Mnogo jih je pa vendar uže dalo premotiti ae. In tako so nastale neniške šole s slovensko deco v Raci, Sladkem vrhn, Pekrah in Sevnici, novo atavi Razvaujski ,,šoštar". Vuhredsko šolsko občino in Šlov. Bistriško pa 80 z denarji vlovili, da ste svojej slovenskej deci alovenaki poduk močno skrčiti pripustile v korist nemščini. Uže od 2. šolskega leta naprej ae ima tam podučevati ne vee v materinačini slovenakej, ampak v tujščini nemškej. gotovo na veliko duševno akodo ubogim prodanim otrokom. Vuhred je dobil od šulvereina 800 fl. ter jc ta avota intabnlirana, Slov. Biatrica pa bajc 2000 fl. Za ,,.Judeževe groše" pa morajo dotični tioitelji slovenakej deci gorkeje in marljiveje nemščino v glave zabijati in tako potrebnejemu poduku zlati čas kraati. Sploh vse doaedanje delovanje aulvereinako velja alovenskej deci, ne pa nemškej kakor pravila šulvereinaka pravijo. Ker pa Slovence najbuje motijo s kričanjem: „1 e nemški, le nemški ae naj slovenski otroci učijo", treba v naslednjem razložiti, kaj o tem pametni Slovenci, skrbni domoljubi alovenski mislimo, ia kaj aulvereinerji s avojim nemškim apebom prav za prav nameravajo! (Dalje prih.) Smešnica 3. Prišel je sosedov hlapec. od svojega gospodarja poslan, ter vpraša, po očetu ali ,,virtu". Na to njemu štimana kmetica kratko odgovori: pri ncs nimamo ,,virta". ,,Kaj pa da?" Pravi: pri nas imamo gospoda. Hlapec dostavi: ,,ej pa nisem slišal, da bi bili novo mešo peli." Smolnican.