(Jvtfcdlkl la uprav kliki f—> •tort; MAT S. Lawa<Uk av.
•akMrlptlMi $8.00 Yaarlp.
'liSrttSr ChicafO, III., pondaljak, al, oktobra (Oct 3!) 1921
STEV.—NUMBER 283.
OSEMNAJST STAVKARJEV OBTOŽENIH V KALIFOR
Nin.
.882 TOLILOEV JB V RUŽENIH DRŽAVAH.
Weehington, D. C.«— Biro aa ljudsko štetje poroča, da je v Združenih državah'54,421,882 državljanov in dršavljank nad 21. letom starosti, ki imajo volilno pravico. Po spolu se dele s 27,601,-860 moŠ in 26,759,052 šens. ,
1 Presno, Cel. — Veleporots v tem okraju je obtošila osemnejst atavkujočih oljnih delavcev. Imena obtožencev in kakšnega aloči-Ua so obtošenl je še tajnost dokler šerif ne aretira dotičnikov. Vele-borota je dalj čaaa vodila zaslišanja v avesi s stavko.
Hoteli so Imeti ttavko, dn uničijo banko unijo strojevodij, katera jih najbolj bodo. .
S POMOČJO VLAD« SO HOTELI ZDROBITI ORGANHAOIJE.
Ia bomatij na 0|rakoro «a najbrž iilaio nova kAaa. Po-elaniški «vat svari malo ontanto, da mora pranabati s vojnimi pripravami proti Ogrski, medtem aa pa Kari noča slapa odpovodati ogrekamu praetolu. Kari jo monda la v kloštru, čeprav javljajo, da aa io naboja na anslaški krišarki. MobIMsacija v Jugoslaviji «o nadaljnja.
Tri tedne sta ee prepirala in Aleksander je naposled zamenjal pariška dekletom krono.
JUGOSLAVIJA IŠČE 100 MI-LJONOV FRANKOV POSOJILA.
Panami.
PKO-Sy ETA
vouun «oj v mnr roup.
______
Socialiatiftns ivetovaloa, katerima ata büa ukradena maadtta, iU
Tlakoviii odbori
ITALlA Vbleje i
k ^»[11^111 m*ima. Kvjjle potimV Xi ktbfo-
JufiiWniiJL f0t"<k ^^J111 v
**
Prodaja RfttrU.
TsasUh trptfc* t imerikL Ta» aaao. Btsai % poštnino rfaJ
;	'-V,
Zakoa MofNMdJa. Vrlo poušns
* knjiga, al f*te, Mm slakom! ilovek ponavlja y eebi fWNVi faab rnJfo MtoMdk in divja Orfh prednikov, ft slikami, fett*). 8 poštnina vrsd $UW. m
Oka knjifi kl ssnSroHts obenem, ss tri dolssje pfttln pwelo Naroilla sprejem«' «kJrf»JGaji «tvne meSaSTE* 9.1*»* Ale* tlfi Mo. M»*fd *r* Obieace, BL Adv.
NA FHDDAJ.
PlßlTE PO CENIK. EMIL KIS9. bankir,
■evpwmmssv m wmmmwmf ^^^mmm^mmm p
I ieee»4 A*„ N#t York,*.*.
HARMONIK
m iti res«.
Pet ▼ eUri krej la U mim kraja iril skem New Ymrfc. ~ KfW rat *ori takor.»u>4 pvo-hod m.d Ameriko In Srrope. Potnik, IM v domovine, se ve pH «Ha je, dokior slms es am koj New Volks In tedt nevl prt-adjcašk So, kliir njegove aea*
4a Wew York •Hloft, /-* '»Im
je torej volevelae, 4a Imele tešaa In aaaeeUkrs peaml la peeirelbe v New Yorke.
Wala tvrdke je v šeea 4ee».
vam B /W0U4W1.
dObl voll k po-I tt opozarja
NiM i* ihm v né

i T^f
JOHN MACLA VEN:
-7. M. DostojevsWj:
BESI
T treh delih.
-Prtloifl Vladimir Levstik.-
,	(Dalj«.)
Takoj po veeteh o Antona Petroviča se je zgodilo kakor nalašč, da je prišlo tadi v naši gu-berniji, komaj pelnajat vrat od Skvoretoikov, do neaporacamljenja in ao v prvi jezi poalali vojaštvo mirit, Stepen Trofimovié ae je tiatokrat tako razburil, da je fte naa preplašil. Kričal je v klubu, da treba več vojaštva in da naj pokličejo čete brzojavno iz oooednjefa okraja; begal je h gubernatorju in mu zatrjeval, do je on docela nedolšen pri tej ctvari, prosil, naj ga ne mešajo vanjo na podlagi kakih atorih epombiov, in moledoval, da bi o tej njegovi izjavi nemudoma poročali v Petrograd na pristojno meato. Dobro, da je minila vaa reč kmalu in brez poaledie; le jaz aem ae takrat jako čudil Stcpanu Trofimoviču.
Tri leta potem, kakor vemo, ao jeli govoriti o narodnoati; nastalo je "javno mnenje". Stepen Trofimovič ae je zelo ame jal.
"Prijatelji," naa je nčil, "naše narodnoat, če bi rea 'naspala',, kakor zdaj zatrjujemo po časnikih, sedi veekakor še v šoli, v kaki nemški pe-terschuli, pri nemški knjigi, in guli ovojo večno nemško nalogo, in nemški učitflj si jo položi črez kolena, kadar je potreba. Temu ne oporekam; najverjetnejše pa je, da oe ni nič zgodilo in nič naatalo, marveč gre voc postarem, to je, pod varatvom bošjim I In po račjem mnenju je to za Euaijo, po ur notre aainte Huoaie, popolnoma dovolj. Vaa ta voeclovanatva In narodnoati — to je vae preveč staro, da bi moglo biti novo. Narodnost, da govorim tako, ss nikoli ni pojsvljsla pri naa drugače nego gospoaka klubna ideja, in še moakovaka povrhu. Razume ae, da ne mislim Igorjevih časov. In končno, vse to izvira od bres-delja. Pri nas js brezdelje vzrok vssgs, dobrega in zlega. Vse je ssd naše gosposke, ljubeznjive, omikane, isbiršns bresdelnosti. Tridesettisoč let še gonim to lojno. Mi ne znamo šiveti ob svojem trudu. Oni ps gobezdsjo tam o nekakšnem 'javnem mnenju', ki ds js.nsatalo pri naa — mari je padlo kar tako na vssm lepem s neba? Ali rea ne razumejo, ds mnsnjs nI mogoče pridobiti brez dela, laatnsgs dela, lastnega ssčotks in laatne izkušnje! Samo od asbs ne pride nič. Ako bomo delsli, bomč imeli tudi svoje mnenje. Ker ps mi nikoli ns bomo delali, bodo imeli nameato nas tudi mnenje tisti, ki so doslej dolsli ss nss, to je, vse venomer Evrops, vse venomer Nemci, nsši dvestoletni učitelji. In vrhutega je Rusije asms v sebi prsveliko nesporazumljenje, da bi ga raz-rsftili sami, bres Nemcev in brez dela. Celih dvaj-set let še zvonim plat zvona in kličem na delo! Vae šivljenje aem posvetil temu klicanju in vero-val v njegov uspeh, bedaki dsj ne verujem več, tods zvonim še in bom svonil do konca, do groba; vlekel bom ss vrv, dokler na zazvoni meni k črni mašil"
Ml nesrsčnsšl smo le pritrjevali. Ploakali amo avojemu učitelju, in a kakšno vnemo! Kaj kočets, gospodsf Ali ne ališimo še dandanašnji včaalh na alebernem koVaku enako "ljubeznjl-vih", "umnih" in "liberalnih" starih ruskih bsdsrijf /
V Bogs je nsš učitelj veroval. "Ne razii» raem,, zakaj mo označujejo vsi tukajšnji ljudje za breaboinikaf" je govoril dostikrst. "Verujem v Roga, mals distiguona, verujem vsnj kot v Bitje, ki ss le v meni zsveda Sebe. Jaz vendsr ne ssorem verovati kakor moja Naatasja (dekla) ali kak gospod, ki veruje 'za vas« alučaj' — ali pa kakor naš ljubi Satov. . Ne, ftatov r.e apada aemkaj j on veruje naailno, kot moakovaki alavja-nofil. Kar pa ae tiče krščenutva, pri vaem avojem odkritem apoštovanju do njega niaem kristjan. Prej bi lebko rekel, da aem atarodaven pogan ka-.kor veliki Ooethe sli atari (Irki. Že to je dovolj, ds krščanatvo ni rasumelo ženske, kar tako pre-hrsano rasvija George Sand v enem avojih genialnih romanov. Cs pa molim in se postim in vae otéalo — komu je kaj do tegaf Naj ai naši ovaduhi še tako belijo glave, jesuit ne msrsm biti. Redera inštirid ese trga leta je plesi Bjellnakij (logolju Is tujlns svoje znano pismo, v katerem ga hudo ošteva, čei, ds veruje 'v nnkskšnega Boga. £ntre noua aoit dit, ne morem ai misliti srae-ŠnejŠegs trenotks od onega, ko je Oogolj (takratni Oogoljl) brst U izraz in vea tisti list! Toda puatimo smešno«t ; z bistvom stvari se strinjam, in seto pravim in opozarjam t to so bili mošjel Umrli ao ljubiti svoj narod, umeli so trpeti zanj, umell ao vae žrtvovati zanj in hkrati o. gibati se ga, kadar trebs, ne pa ¡spregledovati mu v izvestnih pojmih. To »e ve, da Bjelinakega ni moglo rešiti niti poNtno maalo, niti redkev s grahom I. . ."
Tedaj ae je potegnil ftatov.
"Ti vUi ljudje niao nikoli ljubili naroda, ni-ao trpeli sanj in šrtvovsli »hoj ni«V««r, p« če ao si v avojp uteho še tsko domišljali, d« not" je mrko aamrmral, s poveŠenimi očmi in nestrpnim o-brstom ns stolu.
"Oni ds niao ljubili naroda t" je «sveksl fttepan Trofimovič. "In še ksko mi ljubili Ku sy«i"
"Niti Ruaije, niti narods!" je s«kr.č«| S« tov s iakrečimi ss oftml. "Cenar ne posnsš, t« «s ne moreš Ijnbiti; oni pa runkegs naroda sploh niao razumeli I Oni Vol, vštevši vaa, ao poznali ruski narod le akosi peste, pneehno pa še llj. hn ski j; u» priča As samo njegov» pi«mo Oogolju. Kakor 'Kedovednal' v baani Krilova, tudi Bjelin-»kij v muzeju ni opanil slona, ker je posvečal vso avoj« |>osornoat franooekim aoeielnim hroščkoni, I njimi je tudi končal — on. hi je bit v?*<lar še najpumetnejši med vami weuii! Ne le ds ai«tr videli naroda. marveč S ostudnim prezirom st« «e odvračali <»d njega, her ote ai pod narodom pn-d
stavljali samo francoaki narod, in še v tam zgolj Pnrižanc, pa vaa je bilo aram, da jim ruaki narod ni podoben. To je gola reaniea I Kdor pa nima naroda, nima Boga I Vadite, da vai oni, ki nehajo umevati svoj narod ter izgube zvezo ž njim, iz gube hkrati in v enaki meri tudi očetovako vero ter postanejo-ateisti ali mlečneži. Da, tsko jet To je izpričano dejstvo. In tu tiči vzeok, da ste dandanašnji vi vsi in mi vsi ali gnusni ateisti, ali pa mlačna, razvratna oodrga, nič drugega 1 Tudi vi Htepan Trofimovič; nikakor vas ne izključujem — govoril sem predvsem o vas, da veetel"
Kadar je povedal tak monolog (in to se je dogejslo pogostoma), je ftatov navadno zgrabil svojo čepico ter plsnil k vratom v trdnem prepričanju, da js zdaj vse končano in je na veke pretrgal avoje prijateljske odnošaje a Stepanom Trofimovičem. Temu pa ae je vaelej poarečilo, pridržati ga še pravočaano.
"AU as ne bi spravila, ftatov, po vseh teh prijsznih besedicah t" je govoril s svojega naslanjača, moleč mu roko.
Nerodni, toda aramežljivi ftatov ni ljubil nežnosti. Mož je bil na zunaj oaoren, v svojem st-cu pa menda rahločutnost ssma, čoprirv je doeti-krat izgubil mero, vendar je sam prvi trpel zato. Na vabljive besedice' Stepena Trofimoviča je sararmral nekaj v brado, potepta* na meetn kakor medved in se zdajci nasmehnil, odložH čepico ter sedel nazaj, trdovratno «roč v tla. Ts se ve, ds smo zalili apravo z vinom ; Stepan Trofimovič je spustil po navsdi primerno napitnico, če ne drugega, vaaj v spomin katerega izmed umrlih voditeljev.
DRUGO POGLAVJE.
Princ Harrj. Snubitev.
t ; ' ?
fte eno bitje je živelo ns svatu, ki Vsrvari Petrovni ai bilo manj pri srcu od Stepana Trofimoviča; njen edini sin Nikolaj Vsevolodovič Stavrogin. Njemu je Mla povabila Stepana Trofimoviča-za učitelja. Dečku je bilo takrat oaem let; njegov oče, lebkomiaelni general Stavrogin, pa je živel tačas že v/ ločitvijpd žene, tako da je rsstel otrok samo v materinskem okrilju. Po pravici moramo priznati Stepenu Trofimoviču, da si jo urael pridobiti gojenčevo srce. Vsa njegova akrivnost js bils v tem, ds je bil ssm otrok. Mene še tskrst ni bilo v našem meetu, brez resničnega prijatelja pa ni mogel živeti. Brez pomi-žljanja ai je vzgojil prijatelja v malem dečku, kakor hitro je le nekoliko doraatel. Vae je šlo tako naravno, da nI oetalo med njima niti senči-ce razdalje. Ncredkoma je budrl deaet ali enajstletnega prijatelja v noči, samo da izlije pred njim v solzah avo/ užaljena čustva, ali da mu odkrije kako domaào akrivnoat,^ ne zavedaje se, da to nikskor ne gre. Metala sts se drug druga-mu okrog vratu in plakala. Deček jo vedel, da gg
da gf
toliki
mati silno ljubi, on sam pa menda ni čutil ljubezni do nje. Malo je govorila ž njim in redko ga je v čem motila, toda z nekakšno bolečino je čutil na aebi njen pazni pogled, ki mu je aledil nepreatano. V vseh zadevah učenja in nravstvene vzgoje je mati popolnoma zaupala Stepanu Tro. fimoviču, ki je tinti Čas" še neomejeno verovala vanj. Zdi ae, da pedagog ni prizanašal gojenče-vira živcem. Ko ao ga dali po dopolnjenem šeat-najatem letu v lice j, je bil alaboten in bled, čud* no tih in zamišljen. (Pozneje ac je odlikoval po nenavadni teleani moči.) Ksfte tudi, ds prijatelja v svojih nočnih objetgih nista plakala samo nad praznimi vsakdanjimi dogodki. Stepan Trofimovič ae je umel dotekniti v prijateljevem arr cu najglobljih strun ter obuditi v njem prvo, še neopredeljeno čuvfctvo tistega vekovečnega, svetega kopmenja, ki ga izvoljena duša nikoli več ne zameni za cenene užitke, če ga je le enkrat o-kuaila in apoznala. (Bo pa tudi ljubitelji, ki jim jc to koprnenje dražje od najkorcnitejšega zadovoljstva, če Id bilo takšno sploh mogoče.) Vsekakor je bilo dobro, ds so spravili mladeniču in učitelja narazen, četudi šele pozno.
V prvih dveh letih liccja je prišel Nikolaj Vsevolodovič domov na počitnice. Ko sta bila Varvora Petrovna In Htepan Trofimovič v Petro, gradu, je prihajal aemtertja na materine literar. ne večere ter poalušal in opazoval. Govoril je malo, tih in plah je bil kakor prej. Do Stepan Trofimoviča je kaeal še vedno ataro nežno pozor-noat, toda Že nekam bolj umerjeno: o Visokih rečeh In apominih preteklosti ae je vidno ogibal go« vorlti ž njim. Po dovršenem študiju je atopil v vojaško alušbo, kakor je želela mati; kmalu ao ga pridellli enemu najodličnejših gardnlh kava-lerijakih polkov. Ni ae prišel pokazat materi v u-niforrai; tudi njegova piama iz Petrograda ao po-atajala rodkejša. Z denarjem ga je zalagala Var-vara Patrov m. bres akopoatl, čeprav ae je po rC-formi dohodek njenih poaeatev tako pomanjšal, da ni dooezal niti poloviee prejšnjih prejemkov. Sicer pa je bils nakopičila v dolgoletni varčnosti precejšen kapital. Zelo so jo zanimali sinovi u-spehi v višji prt rog rajski družbi. Kar ae ni posre-čilo aji, ae je ismrečilo bogatemu in nadebudnemu mlademu ofieirju. Obnovil je znanja, o katerih ona še aanjsti ni mogla več; povsod ao ga radi aprejamah. IVav kmalu ps ao jele prihajati do Varvare Petrovne prav čudne vsatit mladi mož ae je vdal povnem nepričakovano brezmiaelni le. hkoživoati. Pa ne da bi bil igral ali bogve koliko pil; ljudje ao pripovedovali o nekakšni divji ra-«tmdanoati, o ljudeh., ki jih je povozil s svojimi konji, o njegovem zverinskem ravnanju s damo it dobre drtiihe. s katero je bil najprej v stikih, potem pa jo je na javnem kraju razžalil. Nekaj naravnost urim run rja je moralo biti v tej sadevi HliSolo ae je tudi. de je pretepač, ki venomer i*. tika se prepiri in šsli ljudi v svojo golo alaet. Varvare Petrovo ae je reehurjala in žalovala! Kt^pan Trofim vič jo je tolažil, da se te le prvi burni raam«hi preveč bogete natura, da se mor-J r Uleše in du je vse to podobno mlsdoati' pri ne« Harry ja in njrjfovetau veaeljačenju a Palataffom.
— (Daljo prihodnji!).
Dekla.
Drumtochtakih slik. Preložil A. L.
veste, da se hAro neje v treh letih in to sa^
"V London je daleč in potovanje težavno; jaz bom mogoče že mrtva in pokopana, prodno se v/-neš, a bom tako strsšno sama, kakor ptič, ko mu odle^e mladici" "Ce rečete še eno beaedo, odpovem mesto in ne pojdem nikoli
je odšla.
Junaška tekma Marija Robert-	m
so nove, ki jo je začela, da bi vzgo-	ni moja želja M*
jila avoje vnuke-sirote, prinesla ji Dolino « ** tako daleč z doma. je spoštovanje cele Doline, a ko se je razneslo, da je našla lili mesto v Londonu in ds odide v treh tednih, so prerešetsvsli skrbni o-četje ts slučsj od vseh strani. | "Nobena žena v celi fari ni vršila svoje dolžnosti lepše, kakor Marija", je razsodil Drumsheugh toč-"Dala je vsakemu uiožu od naa najlepši vzgled. O Martinu je bilo od tedaj oaemnajat let, kar je zbežal mož njene hčere, ki ae je nesrečna vrnila domov umreti, zapuščajoč avoji materi akrb in brigo za šestero nedorasle deee."
Ne morete tega storiti brez po moči, Marija", sem ji tedaj rekel, . "potrebovali bodete malo podpore od fare, a jaz vam jo pre-skrbim pri prvem sestanku. Si ling na teden na vsakega otročiča izdaj v vaših rokah mnogo."
"Hvala vam, Drumsheugh." Stala je na svojih vratih in se ponosno vzpels. "Vsi sosedje ste silno laskavi; toda od moje krvi ni bil nihče fari v nadlogo in ns bode nikoli, dokler mi pusti Vsemogočni moj razum in moji dve roki."
"May js imela težko življenje in je umrla od sramote, v katero jo je pripravil njen mož. "Odhajam" mi js rskla, "a prosila bH samo za eno stvsr, mati: ne pustite, ds bi padli otroci na faro; vzgojite jih, naj delajo in imajo spoštovanje do sebe." /Obljubila sem jj to, in to izpolnim."
"Bilo jo je veselje pogledati, ljudje božji", je priložil Drumsheugh.
"To je prava Drumtochtanka ts Marija", je pristavil Jakob Soutar, "kteri nc najdete enake v Škotski deželi, kar se tiče ppnosa in smelosti. Zakaj ni vzela podpore! Vsako leto bi dobila lepe bankovce; mogla bi si prihraniti marsikatero uro težkega dela.
''No, če bi bila Marija |ena po-, nižnega duha in bi si bila svests svojega položaja, bila bi znosila in sprosila od sosedov, kjer bi ka; mogla in godilo bi se ji boljše kot prej. Alinei Ona je sedela pozno v noč, šivala otročičkom obleke, delala na polju cele dneve, da bi jih mogla pošiljati v šole, in to vse radi tega, da bi ostala nod viana, kakor je pravila. Videl sem, kako je hodila Marija v cerkev, pred seboj šestero deee. Ne bila bi nosila glave višje, če bi bila grofica s Kilspindije.
Mislim, ds je s tem ponosom nasičen zrak cele Dolins, zakaj samo dve stsrki sts na skrbi fare; prva js sleps, s drugs od mrtvou-da zadeta; nobena nima prijatelja, in obe tarnata vsak dan, da nc moreta delati."
"Marija je delavna žena," ae je vmežal Hlllcks, ki se je rad ba-vil s praktičnimi podrobnoatmi ... "Videl sem, da so njene kokoši nesle v najhujši zimi, k imela js krsvo, ki je dajala polovico več mleka, kakor katerakoli druga v nslem mestu. A popravljati je razumela I Dal sem ji svojo po-nošeno ppšznično obleko, a oha je is nje nsprsvils Karlu suknjič, da bi ga nosil lahko deaet let. Kdo ve, da H še zdaj zanj plačuje; ni ji toliko v pomoč, kolikor bi ji lahko bil, kakor morem presoditi — kaj, Drumsheugh f"
"Ce bi ne bilo njegove lahkomiselnosti in če bi ga ne morale živeti,, mogla bi ostati Uli pri babici in napraviti ji atara leta u-dobnejša. Ali oni dve ga vedno opravičujeta, tako babica, kakor sestra, da bi akoraj mudili še nikoli ni zapuatil pridnejši fant naše doline. Naj tudi med eeboj govorita karkoli, drugim ne posveta niti besedice.H
1 V bajtici Marije Robertaonove ae je ta večer govorilo precej ža-lostno.
"Dobro, dobro, dekle; nsjprej jih je bilo šest, dva sta umris za vratleo — ah, kako jo bil tedaj doktor laskav I — dve sta se množili in odšli, a Kari j# v Ameriki ; in ti si sedaj ssma, sato aem upala, da oataneš doma, pri avoji atari behiei, de ji satianei oči."
"Ne govorite tako pretirano, babici 1" — ali tudi IdHn glaa se je treeel. " Izgledate boljše, kot marsikatera mlada šena, a vendar
Toda plačati morave temu člove ku v Muortoernu, kar ai je izposodil Karel, Če ne bodeve imeli sramoto."
"Imamo že doeti veliko sramoto takim fantalinom: je ravno tak kot njegov oče — brhko obličje, epa obleka, hiter jezik, a Napačno sree. V tem fantu ni niti kapjo Robertaonove krvi: večkrat sem si želela, da bi umrl.. /' Marijin glas je zaupljivosti drhtel.
"Pst, pst, babica, je to mamin jcdinec, a bila je nanj ponosna to sem čula od vaa in mogoče'ae že napravi."
"Poglejte, ravno sem si pred stayljala, da je a*čel delati, nahra nil mnogo denarja in plačal vam vs^, ksr ste zsnj storila."
"Ne bodite hudi, ker sem nekoč potožila Marjeti Howeovi našo skrb in se zmenila tndi o svoji nadi za Karla — saje če le pogledate Marjeto, že lagje dihate — a ona mi je rekla: "Ne sramuj se Se svoje sanje, Lili; enkrat se vse izpolni, zskaj ne mofeš si misliti nič lepšega, kakor kar Bog stori." 4
"Marjeta rafcum marsičemu boljše kakor kdo arugi v Dolini, molim zato, da bi imela prav. Prinesi knjige;čas je čitati." Dekle služiti v London, zato se je cela Dolina živo zanimala za Lilino skrinjo iz zdravega, suhega lesa, a vsi sosedje, prihajajoč od časa do časa, so jo hvalili, kako je trdna in Varna. Sand je je bil osobito ponosen na notranji predalček, ki ga je napravil s posebno bistroumnostjo in zavaroval s ključem, ki se ni dal ponarediti.
"Glejte torej, če bi kdo vlomil v skrinjo, lahko bi vzel krilo ali plašč, toda do novcev bi ne pri šel. Ne, ne, kar si prihrsni, to ji ostape; pri moj\ veri, ta skrinja se izkaže."
" Razumete , svojo stvar prav dobro, mizar," je odgovoril Hil-locks, ki je vedel, da ne mora biti oni, ki se odpravlja do tuflne, nikdar dosti previden; "napravili ste umeten kovček. Presneto. Li li bo imela precej dela, predno ga napolni,"
(Dalje prihodnjič.) .
debele J
(■P 8.00
Ciper grozdje, največ js in najaladkejše jagodo, boksa
SO tatov ,.. .......$ 7 00
Malo črno grško groedje, nolo sladko, boksa 60 funtov $ 7.00 Brinjeve jagodo, zelo Upe
vroča m funtov-------«10.20
Pri večjem naročilu vprašajte
K naročilu prfloMto Money Order.
\ mpm
Bok 772, Ottj
NSW TOSE, R T.
Naročite "Prosveto" valsara sorodnika ali prijatelju v domovini ,
________. le
aeiftL Dobiti je iteUanie in rasui
iï vam 4 poŠti, točno v
Oroeesijsa^ dajalae šaleinlne
pust pri vešjS i informacije aai
FRANK OGLAS.
■ VA
V T«U*V1.
V^ Rta traa loti
"L Q»laJcvsofcSsfo| , ; ,
£s
iz NZW voan
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
_•	T	•	'
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
ill ▼seh njanih podružnic.
JUGOSLAVIJA Celje. Dvbrmlk, Itetor, Kreej, Urtljeaa, Metkerii, 8«rajeve, SpUt, ttbealk, Žeareb.
NEMŠKA AVSTRIJA DaaaJ.
ITALIJA Trat, Opatije, Zeder
IZVRŠUJEMO hitre te la N«etiki Avstriji.
IMašSe v Jegeslevtjl, IteHji
IZDAJAMO Sehe ▼ kreeek. Hreh Im delarJO^ pUšljiee ae pri JadraaakI keeki ie | "
PRODAJAMO
aa ese kreje la
e» je »etletl eejbel>e pe p% New York Beek Dealt.
Zejeeileel — eeei eri
M	"
Slovenci, prijatelji in poKanvsOd vljudno proiaai, da opoaorijo na la nal oglas avnja tiHrvatake, Dalmacij«v latr«, GorOk«, Srbi je, Boen«, Harcofortna in "
Frank Sakser Stale Bank
k.