LETO VI. * 1965 * ŠT. 6 in 7
	N.
N O V O T E K S glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1965 Letnik VI. Št. 6. in 7. (56, 57) Junij, julij Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic	
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030	VSEBINA:
Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško , 1 Naklada: 880 izvodov	—	Iz zasedanj samoupravnih organov —	Ogenj, ptice in življenje oh 4. juliju —	Novi predpisi o delovnih razmerjih —	Določila pokojninskega zakona za udeležence NOB —	Napad na belogardistično postojanko v Mirni peč* —	Spomladanski sejem v Grazu 1965 —	Kaj je medicinska preventiva? —	Nesreče pri delu v mesecu aprilu, maju In juniju 1965 —	Bolezenski izostanki v mesecu maju 1965 —	Naša kronika —	Poročilo o finančnem in materialnem poslovanju glasila delavskega sveta „Novoteks“ Novo mesto za leto 1964
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH OR&ANOV
Dne 8. junija se je sesta... novoizvoljeni .delavski svet na svojem prvem zasedanju. Na tem zasedanju sta tila izvoljena novi predsednik in podpredsednik delavskega sveta, novi upravni odbor ter imenovane komisije delavskega sveta. Poleg tega je delavski svet imenoval tudi svoje komisije.
Za predsednika je bil izvoljen tehnik Alojz Hrastar, za podpredsednika pa tkalka Zofija Poljane.
0 delu upravnega odbora in o stanju v podjetju je poročal prejšnji predsednik Janez Novak. Upravni odbor je imal v času mandatne dobe 17 sej. Na njih je v glavnem razpravljal o problematiki podjetja ter sprejemal ustrezne sklepe oziroma jih predlagal delavskemu svetu. Poročal je tudi o izpolnjevanju planskih nalog v letu 1964 in prvih štirih mesecih letošnjega leta.
V poročilu o izvajanju investicijskega plana in plana investicijskega vzdrževanja je povedal, da je nova stavba za apreturo v zaključni fazi. Pričeli so že postopoma preseljevati stroje. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa bo ostalo nedokončano nadstropje nad novim skladiščem gotovih izdelkov in prizidek ob novi hali.
Tudi gradbena dela v predilnici II se bližajo koncu. Stroji iz česalnice so že prestavljen: in obratujejo. Poleg tega je montirano tudi nekaj nevoprrspelih predilnih strojev. Dobava predilnih strojev pa je poteka rako, kot je bilo predvideno, zato predilnica še ne bo mogla pričeti z normalno proizvodnjo. Tudi dobara novih statev za tkalnico je v zaostanku.
Strojna delavnica je p z omejen a, montirana je tudi nova stružnica. Stroj za motal iziranje in peškama pa še nista urejena. V kotlarni so končana skoraj vsa dela, zamenjati bo potrebno le drugi kotel ra mazut, katerega nam je posodilo podjetje Duro Đakovač, ker nam naročenega kotla ne morejo dobaviti.
Iz podatkov o proizvodnji v prvih štirih mesecih letošnjega leta je razvidno, da je bil plan v predilnici I presežen za 3,66 v tkalnic:', za c, 7 & in v apr e turi za 5,9 #. Produktivnost se je • predilnici I dvignila za 15,2 v tkalnici za 11,9 °h ih v apr e turi za 15,4 # v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Neizkoriščen delovni čas se je v primerjav L z istim obdobjem povečal v predilnici I za 12,9 v tkaj niči za 16, T c} in v apr e turi za 6,7 #>. Strojne zastoju : ure v tkala:5 •• .• pa so se znižale za 22,8
Izvozne ob' : z e pvvi.h i i i z ih mesecev so bile izpolnjene s lo; , o2 C,Z. Einnncn.i p „ar. p fakturirani realizaciji je bil presežen za 9/o. Plan predaj.; .me pa je bil presežen za 22,7
2
V novi upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Ivan Vergot in Anica Žugelj iz predilnice I, Minka Švigelj, Peter Kumer in Pepca Gutman iz tkalnice, Ana Mihalič iz apreture, Prane Sitar iz predilnice II in ing. Avgust Pajfar iz skupnih služb, Direktor podjetja je po svojem položaju član upravnega odbora. Za namestnike pa so bili izvoljeni: Ilija Siročič in Angelca Prebilič iz predilnice I, Zoiija Poljane, Justi Damjanovič in Ana Bartelj iz tkalnice, Marta Božič iz apreture, Anton Kos iz predilnice II in Anton Vidmar iz investicijsko vzdrževalnega sektorja.
Za pomoč pri delu delavskega sveta je bilo izvoljenih 9 komisij za urejanje tovarniškega glasila pa uredniški odbor.
1.	Komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov: Franc Berlan -predsednik, Slavko Bogovič in Justin Kranjčič - člana, Martina Mikec - namestnik predsednika, Ana Maležič in Bojan Kekec - namestnika članov.
2.	Komisija za samoupravne predpise: Martin Puis - predsednik ing. Prane Kovačič' in Jože Udovič - člana.
3.	Komisija za izobraževanje: Prane Berlan - predsednik, Jerneja Čampa! Jelka Kralj, Milena Baškovič in Prane Sitar -člani.
4.	Komisija zr idelovna razmerja: Zofka Poljane •- predsednik, _ Marička Zupanc, Ver a Lavric, Franc Pavlin in Herman Koprivnik - člani,
5.	Komisija za civilno zaščitor Miran Simič - predsednik, vranjo Kelncr - namešknik predsednika, Jože Udovič - tajnik, Alojz Hrastar, ing. Avgust Pajfar, Andrej Smuk in Branko Pogelšek - člani.
6. Komis i j a za nabav o, _pr ev sem, p cer ‘_t ev_ in odpis osnovnih
sredstev: Ing. Avgust Pajfar - predsednik, AnTon Hudoklin inUdmund Piki - člana.
7.	Komisija za požarno varnost: Ivan Jakše - predsednik,
St ank o Vaup otio in Ana ~Barte1 j - člana.
8.	Komisija za prometur varno st: Bojan Čeh - predsednik,
Alojz Kristan in Vera F.\... ć - čJar.a
9.	Komisija za izume in tehnične izboljšavo: ing. Avgust Fajfar predsednik, Franjo Ke.iner ih Vlado Marčič - člana.
1°. Uredniški odbor glasila delavskega sveta: Jože Udovič •-predsednik 1 Samo	" - oclgov orni ~ureonik, Milena Mavsar—
in / "ir 'Fr-'1 j I - člana.
- 3 ~
Na svoji prvi seji je novoizvoljeni upravni odbor izvolil za predsednika ing. Avgusta Fajfar, za podpredsednika pa Anico Žugelj.
Za pomoč pri delu pa je upravni odbor izvolil pet komisij, in sicer:
1.	Komisija za osebne dohodke: Franjo Švent - predsednik, Fran jo Kelner in Janez’ No rak - člana,
2.	Komisija za reklamacije gotovega blaga in preje: Franjo Kelner'- predsednik. Bogomir Hofbauer m vodja prizadete enote - člana.
3.	Komisija za predloge, ^ročaje In pritožbe: Peter Kumer -predsednik, Martin’ 'G er si o 'Tri Slavka Bogovič - člana.
4.	Komisija za odpis drobnega inventarja: Anton Hudoklin -predsednik, Jože Klančar in Ivan Springer - Člana.
5.	Stanovanjska komisija: Frane Božič - predsednik,^Slava Sakse, Justin Kranjčič, Franc Pangre in Leopold Šiler -člani.
Tudi sveti enot so imeli svoje seje,,na katerih so izvolili svoje predsednike in podpredsednike ter imenovali svoje komisije. Poleg tega so poslušali poročila o stanju in problemih svojih enot.
PRFDILNICA I: Za predsednika sveta enote je bil izvoljen Ilija Siročič, za podpredsednika pa Milka Nemanič.
1.	Komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov? Ivan Kukman - predsednik,' Anica Tičiic' Tn "lože MaTj'as.ic - "člana, Francka Švajger - namestnik predsednika, Ivanka Štular in Marija Kermesec - namestniki članov.
2.	Komisija za osebne ochcdke: Cirila Rozman - predsednik,
Jože Matjašič, Henrik Sušanj, Anten Ivec in Marija Mušič —
člani.
3.	Komisija za prošnje in pritožbe: Franc Šegina - predsednik, Kristina Škoi,'Tnica Škof, Janko Butala in Karolina Pezdirc - člani.
4.	Komisija za zdravstveno'-tehnično varstvo: Jože Nemanič -predsednik, Štefka Tavčar iri Rezka Gregorčič - člani.
5.	Komisija za razhodovanje drobnega Inventarja^ Jože Tomc -predsednik, Ivan* Kukma.u m iven Bevk - elana.
6.	Komisija za spremljanje norm: Janez Vraničar - predsednik. Ari ton S t e i' arii c, MiTka CrniS, Tončka Nemanič in Anica Žugelj I - člani.
7.	Komisija za delovna razmerja: Milena Ju. jevčič - predsednik,' Slavko Vraničar Tj" Ivan Bevk, Jože Šuštar in Martin Žugelj - člani.
_ 4 ~
8.	Komisija za požarno varnost: Milan Vraničar - predsednik, Jože Govednik in Jože Tomc - člana.
9.	Komisija za prometno varnost; Gabriel Badovinac - predsednik, Stane Jelenčič in Jože Kočevar - člana.
PEMDILNICA II: Za predsednika sveta enote je bil izvoljen
Anton Kaferle, za podpredsednico pa Marjeta Radovan.
1.	Komisija za osebne dohodkeAlojz Golob - predsednik,
Anton Kos, Bore Ivfrvar, Rozi Dolmovič in Joža Kobe - člani.
2.	Komisija za prošnje in pritožbe; Ana Kisovec - predsednik, Stone Židanik, Franc Sitar, Marjeta Radovan in Martina Gramc - člani.
3.	Komisija za spremljanje norm; Andrej Šepetave - predsednik, Homan Grobelšek, '”Joz a" Fr ank o, Rosa Hočevar in Viktor Rosenbergor - člani.
4.	K-miši jo. za zdravstveno-tehnično varstvo: Ivan Rukše -predsednik, Franc Turk in Franc Urbančič - člana.
TKALNICA: Za predsednika sveta enote je bil ponovno izvoljen
Stane Hudoklin, za podpredsednika pa Anton Iler.
1.	Komisija za osebne dohodke: Marija Kobe - predsednik, Bruno Koprivnik, Andrej Petrič, Sonja Kos in Ana Osolnik - člani.
2.	Komisija za prošnje in pritožbe’ Ivanka Pavlič - predsednik, Brane Luzar, Ana Pungartnik, Marija Kopič, Justi Damjanovič - člani.
3.	Komisija za spremljanje norm: Joža Božič - predsednik,
STavko Kavšek, Ida Blažič, Ana Križman in Milka Brodar -člani.
4.	Komisija za zdravstveno-tehnično varstvo: Slavko Hočevar-predsednik, Alojz”Samec in Marjeta Potočar - člana.
APRLIURA: Za predsednika je bil izvoljen Ivan Pate, za podpredsednika pa ponovno Ana Mihalič.
1.	Komisija za o:-’.obrt 1 -hodk-_:_ Prano Regina - predsednik, Joža Redek, Jože' 1	b*,“ Cveta MilanoviČ in Breda Jakše -
člani.
2.	Komisija za prošnje In pritožbe: Anton, Kacin - predsednik, Prane Jenko, Ivanka’ Srebrnjak,” Vera Jarc in Marija Božič -člani.
- 5 -
3.	Komisija za spremljanje norm: Ivanka Rataj - predsednik, Zalka Meserko, Marija Kukman, Marija Ponikvar in Ivanka Kokošar - članice.
4.	Komisija za zdravstveno-tehnično varstvo: Prane Zagorc -predsednik, Alojz Florjančič in Ana "Rotocar - člana.
INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNI SEKTOR: Za predsednika je bil ponovno izvoljen Prane Božič, za podpredsednika pa Marjan Turk.
1.	Komisija za osebne dohodke: Marjan Turk - predsednik, Slavko Bogovič, Božo Cavlovič, Ivan Jakše in Prane btarn-ielj - člani.
2.	Komisija za prošnje in pritožbe: Slavko Koprivnik - predsednik, Jože Perne in Prane Stine - člana.
3* Komisija za zdravstveno-tehnično varstvo: Ivan Cesar -predsednik, Anton Jevšek in Jože Redek - člana.
Ker je treba v zvezi s sprejetjem novega temeljnega zakona o delovnih razmerjih naš pravilnik o delovnih razmerjih spremeniti, je upravni odbor na drugi seji razpravljal o predlogu začasnih sklepov za urejanje delovnih razmerij, s katerimi se začasno do sprejetja novega pravilnika urejajo delovna razmerja med podjetjem in delavci. Predlog začasnih sklepov za urejanje delovnih razmerij je bil dopolnjen in jih je delavski svet na drugem zasedanju sprejel.
Ko je delavski svet sprejel sklep o prehodu na 45-urni delovni teden je bilo določeno, da v drugem polletju letošnjega leta po možnosti preidemo na 42-urni delovni.teden. Za ta prehod so potrebne obširne priprave. Izdelati je treba program in načrt prehoda, ki ga mora odobriti občinska skupščina. Za izvedbo tega programa in načrta je bila imenovana sedemčlanska komisija pod predsedstvom Janeza Novaka, ki ima nalogo, da izvede vse potrebne priprave, da pričnemo z 42-urnim delovnim tednom po možnosti že 1. oktobra 1965. Pred prehodom na skrajšani delovni čas bo razpisana anketa, v kateri bodo lahko delavci izjavili ali želijo delati po 7 ur dnevno ali pa imajo raje proste sobote.
Ker delovni mesti -vodja proizvodnje- in •• vodja investicijsko vzdrževalnega sektorja- nista zasedeni, je upravni odbor sklenil, da se ti dve delovni mesti razpišeta, do zasedbe delovnih mest pr sta bila imenovana za vršilca dolžnosti ing. Prane Kovačič in ing. Avgust Fajfar.
Ker zadružni način gradnje zahteva veliko lastno udeležbo, katero bi le malokateri delavec zmogel, je prodrla zamisel, da bi podjetje zgradilo stanovanjske stavbe do III. faze, naprej pa bi delavci gradili ..ami. Ker se bodo v bližnji bodočnosti stanarine občutno dvignile, je za delavce
- 6 -
zelo ugodno, da gradi lastna stanovanja, ker bo predviden mesečni obrok odplačila le nekoliko večji od bodočih stanarin. Graditelji bi dobili maksimalni znesek posojila, s katerim bi lahko dokončali stavbe. Objavil se bo razpis za projekt, interesenti pa se bodo odločili za najboljšega. Prav-tako bo izveden natečaj za najnižjo ponudbo gradnje. Letos se predvideva začetek gradnje desetih stanovanj. Drugo leto bi s takim načinom gradnje nadaljevali. Tako bi v Bučni vasi, kjer je določena lokacija, nastalo nekakšno ::novoteksovo našel je;:.
Upravni odbor je nadalje razpravljal o prodaji stanovanj, ki so last podjetja. Podjetje bi obdržalo le en stolpič, vsa ostala stanovanja pa bi se prodala. Prednost pri nakupu bi imeli tisti, ki v stanovanjih stanujejo. Pogoje za prodajo je potrebno še proučiti in se bo o prodaji ponovno razpravljalo na eni prihodnih sej upravnega odbora. Za proučitev zadeve je zadolžena stanovanjska komisija.
Ker niso bila v celoti izčrpana sredstva, ki jih je delavski svet namenil za posojila individualnim graditeljem, je upravni odbor sklenil, da se odobri Justini Gole in Dragu Smolnikarju po 2oo.ooo din,vAni Kisovec, Jožetu Govednik,
Katici Zvonkovič in Mariji Štefanič pa po 15o.ooo din posojila.
Ker se je Prane Bohte odpovedal sobi, ki mu je bila dodeljena, je upravni odbor to sobo dodelil P.ozaliji Zaje.
V	razpravi o spremembi 14. in 15. člena pravilnika službe zavarovanja, ki določata vratarsko uniformo in delovno obleko nočnih čuvajev, je upravni odbor predlagal delavskemu svetu, naj bi vratarji imeli enotne obleke, kape, srajce in kravate. Rok trajanja naj bi bil za obleko in kapo dve leti, za srajco in kravato pa 6 mesecev. Nočni čuvaji naj bi imeli dežni plašč, bundo in škornje. Rok trajanja teh predmetov naj bi bil 4 leta. Delavski svet je predlog upravnega odbora osvojil.
Za asfaltiranje ceste pri počitniškem domu v Novigradu je upravni odbor odobril iz sklada skupne porabe 486.917 din.
Odpisana je bila cirkularka za žaganje drv, odobrena pa nabava računskega stroja za nabavni sektor.
V	zvezi z vlogo Ane Rukše je upravni odbor ponovno razpravljal o odvzemu ugodnosti, ki jih naši delavci uživajo. Po daljši razpravi in tajnem glasovanju se je upravni odbor odločil s 6 prodi 2 glasovoma, da ostane v veljavi prvotni sklep in se Ani Rukše pritožba ne ugodi.
Sveti enot so poleg razpravljanja o proizvodnji in imenovanju svojih komisij sprejeli tudi prioritetne liste prosilcev za stanovanja, ki so bili ocenjeni po novih kriterijih, ki jih je pred kratkim sprejel delavski svet. Poleg
- 7 -
tega pa sta sveta tkalnice in predilnice imenovala tudi svoja predstavnika v svet investicijsko-vzdrževalnega sektorja. Predilnico bo v svetu investicijsko—vzdrževalnega sektorja zastopal Andrej Šepetave, tkalnico pa Anton IIer.
V	predilnici I je zaposlenih 2o7 delavcev, kar je več kot določa plan zaposlovanja. Kljub temu pa enoti primanjkuje delovne sile, ker je deset žena na porodniškem dopustu, osem žena dela s skrajšanim delovnim časom,' šestnajst žena pa zaradi bolezni in nedoletnih otrok dela lahko le v dnevnih izmenah. Zaradi letnih dopustov je povprečno odsotnih devet delavcev dnevno.
Doseganje plana je bilo do aprila zadovoljivo, saj se je razen v januarju gibalo od 1o3,65 do lo7,l6 V maju in juniju je bila planirana proizvodnja čiste volnene preje, katere pa zaradi izpada proizvodnje v predilnici II nismo izdelovali toliko, kot je bilo planirano. Komula-tivno doseganje plana v petih mesecih je bilo 98,46 #.
Ker kvaliteta izdelkov znatno vpliva na višino osebnih dohodkov, saj dobi predilnica I iz tega naslova povprečno 27,5 % osebnih dohodkov, je treba še vedno iskati možnosti, da se ti rezultati izboljšajo. Tudi količina odpadnega materiala se lahko zniža.
V	bodoče bodo delavke pri čistilno-enemalni koloni vezane na uspeh predic, ker prav te lahko veliko pripomorejo k večjim proizvodnim uspehom predic in zmanjšajo količino odpadnega materiala.
S povečanjem proizvodnosti in zmanjšanjem delovne sile se bo lahko obdržala proizvodnja na isti višini oziroma se bo lahko še povečala. S tem se bo dvignila tudi vrednost točke in s tem tudi osebni dohodki posameznika in cele enote.
Svet enote predilnica II je razpravljal o poteku investicij v svoji enoti. Stroji ne prihajajo tako, kot je bilo predvideno, temveč s precejšnjim zaostankom. Tako predilnica še sedaj ni pričela z redno proizvodnjo, čeprav je bilo predvideno, da prične z rednim obratovanjem v eni izmeni že aprila, v dveh izmenah pa v juliju letos. Zaradi tega bo treba izvršiti spremembo proizvodnega plana.
Tudi svet tkalnice je ugotovil, da naročene statve še niso prispele, čeprav bi moralo 2o novih statev pričeti z obratovanjem julija. Zaradi nepravočasne dobave novih statev je bil proizvodni plan dosežen v maju le z 88 medtem ko je bil v prejšnjih mesecih presežen. Da ne bo nastal prevelik zastoj v proizvodnji, je bila začasno uvedena nočna izmena.
Norme so bile v pripravljalnici presežene povprečno za lo do 13 #, v tkalnici pa za 18 do 2o #. Na tako visoko preseganje norm vpliva delo med odmorom ter predčasen
8
začetek dela.
Z začetkom nove kolekcije, ki je sestavljena pretežno iz volnenih tkanin, je kvaliteta občutno padla. Pojavilo se je veliko pomešanih votkov, manjkajočih votkov itd. Temu je kriva predvsem površnost tkalk. Zavedati se moramo, da so naši osebni dohodki odvisni poleg količine in prihrankov tudi od kvalitete proizvodov Osebni dohodki, ki so vezani na kvaliteto, predstavljajo v tkalnici povprečno eno tretjino. Najslabše je bilo v januarju, ko je predstavljala kvaliteta le 24,5 # osebnih dohodkov, najboljše pa je bilo v maju, ko so v enoti dobili na kvaliteto 5,611.963 din, kar je bilo 36,3 $ vseh osebnih dohodkov. V juniju pa je ta # občutno padel.
V	razpravi o tem problemu je bilo omenjeno, da je precejšen vzrok slabši kvaliteti škrobilni stroj, ki je zastarel in često potrga osnove. Ker zaradi pomanjkanja sredstev ne moremo nabaviti novega škrobilnega stroja, ga bo treba pred preselitvijo generalno popraviti, tako da bo še nekaj časa služil svojemu namenu.
Zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev ne bodo dokončane nekatere investicije, ki jih je delavski svet v začetku leta odobril. Tako bo le~os ostal nedograjen prizidek ob novi hali ter nadstropje nad skladiščem izdelkov.
V	poročilu o proizvodnih rezultatih apreture je ugotovljeno, da je bil finančni plan apreture v maju dosežen le z 78,o7 medtem ko je bil najboljši rezultat dosežen v januarju, ko je bil plan presežen za 7 °h. Vzrok tako velikemu izpadu je nepravočasen prehod na novo kolekcijo, zaradi nejasne situacije glede surovin za leto 1955. Količinski plan apreture je bil presežen za lo,79 #, kar je najvišji presežek v letošnjem letu.
Kvaliteta izdelkov se je v času od januarja do maja izboljšala, saj je bilo izdela ; tkan n I.'kvalitete 97,59 #5 v januarju pa 96,92 °i>,
Krčenje tkanin od surovega blaga, do izdelanih tkanin pa je v posameznih mesecih zelo različno, saj znaša od 2,21 # v maju do 5,o8 % v marcu. Zadevo ja potrebno temeljito raziskati ter ugotoviti napoto.
Svet enote je potrdil norme za izšivanje posameznih tkanin. Pri tem je ugotovil, da nekatere izšivalke izredno visoko presegajo norme, s. je kvaliteta izdelkov v redu, medtem ko so nekatere izšivalke globoko pod normo.
Vršilec dolžnosti vodje investicijsko-vzdrževalne-ga sektorja je seznanil člane sveta z reorganizacijo njihove enote. Zaradi obsežnega in vredno bolj zahtevnega dela bivše pomožne enote je bila le-ta izločena iz tehničnega sektorja. Osnovan je investicijsko-vzdrževalni sektor, katerega naloga je, da skrbi tako za izvajanje novih investicij, kakor tudi za investicijsko—vzdrževalna dela. V posameznih oddelkih enote se bo postopoma izvedla reorganizacija vode-
- 9 -
nja in izvajanja nalog, ki jih ima sektor, ki bo imel podobno organizacijsko strukturo kot ostale proizvodne enote.
Poleg tega je svet razpravljal tudi o vlogi šoferjev in predlagal spremembo ocene njihovih delovnih mest. Predlog komisije za osebne dohodke je svet nekoliko spremenil ter predlagal upravnemu odboru naj bi bila nova ocena: šofer A - C kategorije loo - 12o točk, šofer D - E kategorije llo - 135 točk, avtomehanik llo -14o točk in urejanje transporta 12o - 15o točk. Posedanja ocena je bila: šofer A - C kategorije 80 - lo5 točk, šofer D - E kategorije loo - 12o točk, avtomehanik loo - 12o točk in urejanje transporta loo - 13o točk.
J. U.
-OGENJ, PTICE IN ŽIVLJENJE-ob 4. juliju
Že nekaj časa je javnost z nezaupanjem, istočasno pa s velikim pričakovanjem, spremljala priprave za proslavo v počastitev Dneva borca 4. julija, ki so jo pripravljali mladinci tekstilne tovarne -Novoteks5' ter JLA. E o so
iiuaai recitatorji uspeli z literarnimi večeri, ki so jih pripravili v spomin P.G. Lorca, španskemu pesniku in borcu, ter Večer poezije iz Narodno-osvobodilne vojne, je bila nestrpnost še večja. Kljub majhni udeležbi na teh večerih, katere vzrok ni bil znan, pa mladinci niso odnehali. Ugodne kritike tistih, ki so jih videli in slišali, so jim dajale pogum za nadaljnje delo, saj so gledalci oba literarna, večera z navdušenjem pozdravili.
Ti uspehi so naše mladince vzpodbudili, da so se začeli pripravljati na veliko proslavo v počastitev Dneva borca. Zbiranje gledalcev že v zgodnjih popoldanskih urah je obetalo uspeh, čeprav so bile vremenske prilike take, da bi marsikdo odstopil, naši mladinci pa so kljub vsemu vzdržali in mogoče prav zato tudi tako uspeli. Gledalci so napolnili prostor na košarkarskem igrišču že več kot eno uro pred začetkom in na njihovih obrazih si lahko razbral le globoko pričakovanje nečesa neznanega. Mnogi izmed njih so veliko pričakovali od tega večera, vendar lahko rečemo, da so dobili še več, kot so pričakovali.
Molk, ki je sprejel mlade prireditelje na igrišču je bil zgovoren,kakor da se je množica pet sto ljudi jasno zavedala pomena večera in proslave z recitalom rOgenj, ptice in življenje;;.
lo
Dolga je bila pot do uspeha, dosti je bilo razmišljanja, kako pridobiti gledalce, da bodo v recitalu videli tisto, kar bi igralci radi pokazali. Verjetno je simbolični naslov -Ogenj, ptice in življenje" mnogo pripomogel da so bili gledalci že pred začetkom polni pričakovanja. S svojim doživetim izvajanjem so recitatorji odpeljali gledalce v čas, ki so ga preživljali naši očetje. Vživeli so se v njihov čas, v njihove misli in čustva. Njihova interpretacija recitala je dosegla, da so gledalci z grozo gledali mučenja, v duhu slišali krike umirajočih otrok, stokanje ranjencev, moledujočih za vodo in hrepenečih po življenju, ki jim je ugašalo z jutranjim vzhodom, pripekajočo opoldansko vročino in večerno zarjo, pokanje partizanskih pušk, ki so s svinčeno besedo iskale resnico in življenje, videli so polja, poplavljena s krvjo in posejana s telesi borcev, videli so pošastne krokarje, naznanjujoče smrt, čutili oster vonj taboriščnih krematorijev in plinskih celic, kjer se je končalo tisoče življenj naših najdražjih, od katerih je ostal le spomin in lesen križ brez imena.
Ljudje so gledali in doživljali v duhu tisto življenje, katerega so živeli naši očetje pred in med narodnoosvobodilno borbo. Marsikateremu izmed gledalcev je v očeh zaigrala svetla solza ob spominu na nekoga, ki nu je bil drag, pa ga ni več. In prav te solze so pokazale popoln uspeh proslave, Pokazale so, da so mladinci dosegli svoj cilj, saj so gledalci videli in čutili tisto, kar so borci za boljše življenje, ki ga zdaj živimo, zaslužili s svojim požrtvovalnim bojem. En sam dan v letu jim posvetimo pozornost, čeprav so njihovi dnevi borbe trajali leta in leta. Zdaj počivajo utrujeni od dolgega boja, a vedo, da smo srečni in svobodni. Prav zato je potrebno, da se jih spomnimo vsaj na ta dan, Dan borca, in jim izkažemo čast, ki so jo zaslužili. Spomnimo pa se tudi vseh tistih, ki so še med nami in so se prav tako borili za boljše življenje.
Uspeh recitala je bil velil^. Trud in požrtvovalnost naše mladire in mladincev iz JLa ni bil zaman. Vsekakor pa so prispevali k uspehu tudi ostali sodelavci. Mogoče bi bil sam recital preveč prazen in tog. Pevski zbor, uvodne besede, ansambel JLA ter iznajdljivost režiserja pa so pripomogli, da je bil aplavz na koncu proslave bučen in navdušen, s čimer je bila jasno izražena misel in želja vseh, da s takimi prireditvami nadaljujemo, da se ne bi naše sodelovanje z ostalimi mladinskimi aktivi končalo že s to proslavo.
To je poudaril tudi tov. Bogo Komelj v svojih uvodnih besedah na proslavi in upamo, da to ne bo ostala samo želja.
Ob Dnevu borca bi se radi zahvalili vsem bivšim borcem za tisto, kar so žrtvovali, da smo srečni in zadovoljni v svobodni domovini, in jim najlepše čestitali k njihovemu prazniku.
Ani Lovrenčec
11
NOVI PREDPISI O DELOVNIH RAZMERJIH
V mesecu aprilu je bilo sprejetih več novih zakonov in med njimi tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih. Novi zakon ni samo dopolnitev starega, ampak delovca razmerja ureja na popolncma nov način. Osnovna izhodišča novega zakona so: samoupravljanje kot bistven element dela, enoten družbeni položaj delovnega človeka pri delu, pri odločanju pa to, da lahko o pravicah in dolžnostih delovnega človeka odloča delovna skupnost, njeni organi upravljanja ali kole-gialni organi (to so najmanj tri osebe), nikoli pa ne posamezniki .
Pri posameznih pravicah in dolžnostih delavca novi zakon določa naslednje:
Vsako prosto delovno mesto mora delovna skupnost razglasiti z javnimi sredstvi za informacije, razen v izjemnih primerih, kc to lahko stori s svojimi sredstvi za informacije (oglasna deska in podobno). Delovna mesta se praviloma zasedajo po razpisu. Vodilna delovna mesta morajo biti razpisana vsake štiri leta. DelaVec, ki dela na razpisanem delovnem mestu, ima pravico potegovati se za to delovno mesto in je lahko pod splošnimi pogoji izbran; če ni izbran, mu mora delovna skupnost zagotoviti delovno mesto, ki ustreza njegovi delovno sposobnosti. Delavec mora biti pismeno obveščen o sklepu, s katerim ga je delovna skupnost sprejela na delo v delovno organizacijo, in o tem katerega dne naj nastopi delo. Ko je sklep o sprejemu na delo v delovno organizacijo vročen delavcu, ga pred nastopom njegovega dela ni mogoče preklicati, razen če je zaradi višje sile (požar, poplava, potres itd.)^ukinjeno delovno mesto, na katero je bil delavec sprejet. Če pa na drugi strani delavec brez opravičenega vzroka določenega dne ne nastopi delo, se šteje-, da ne želi stopiti na delo v to delovno organizacijo. Tudi po novem zakonu stopa delavec na delo za nedoločen čas razen za izjemoma določen čas in sicer na sezonska dela, če se začasno poveča obseg dela delovne organizacije, Če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca in podobno. Čas trajanja delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, pa je lahko določen s pretekom določenega časa ali pa s prenehanjem potrebe, zaradi katere je bil delavec sprejet.
Novi zakon ne pozna več tako imenovanega začasnega delovnega razmerja (dopolnilnega), ampak loči samo delovno razmerje in civilno-pravno razmerje. Za delovno razmerje se šteje tudi delo, ki traja manj kot polni delovni čas, vendar samo na delovnih mestih, ki so določena v splošnem aktu.
Tako delovno razmerje, ki traja določen čas, kakor tudi opravljanje dela, ki traja manj od polnega delovnega časa, je določeno kot delovno razmerje ter ima delavec, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa, vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih določata zakon in statut. Civilnopravno razmerje pa nastane na osnovi posebne pogodbe, ki jo podjetje laiiko sklepa s posamezniki za opravljanje dela ali nalog, ki so priložnostne ali občasne in ne trajajo brez
12
presledka dalj kot tri dni, kakor tudi za opravljanje dela in nalog, ki po svoji naravi in pomenu za organizacijo dela zaradi svojega majhnega otsega ali zaradi občasnosti oziroma začasnosti ne zahtevajo, da bi se v organizaciji dela uvedlo posebno delovno mesto.
V novem zakonu je podrobneje urejeno tudi razporejanje delavcev na delovno mesto ob sprejemu in med trajanjem delovnega razmerja. Delavec mora biti ob napotitvi na delo na določeno delovno mesto natančneje seznanjen z delovnim mestom, z neposrednimi sodelavci na delu, z organizacijo in delovanjem samoupravljanja v podjetju, s splošnimi akti itd. Delavec ima pravico biti razporejen na tako delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni sposobnosti. Delavca, ki na svojem delovnem mestu uspešno izvršuje svoje redne delovne naloge, sme podjetje le z njegovo privolitvijo premestiti na drugo delovno mesto, ki terja manjše delovne sposobnosti. Izjema je v tem primeru višja sila, ko se lahko delavca razporedi na vsako delovno mesto.
Polni delovni čas je 42 ur tedensko. Temeljni zakon o uvedbi 42 urnega delovnega tedna pa določa, da mora vsako podjetje, ki ima daljši delovni čas od 42 ur na teden, v roku enega leta sprejeti načrt in program za prehod na 42 urni teden ter predvideti ukrepe, s katerimi bo ta načrt in program uresničilo.
Z novim zakonom je podaljšan porodniški dopust, ki traja sedaj brez presledka 133 dni, če ga upravičenka nastopi najmanj 28 dni pred porodom, lahko pa ga nastopi 45 dni pred porodom. Prav tako je podaljšana pravica matere, da dela štiri ure dnevno do osmega meseca starosti otroka, če to sama zahteva. Ko je otrok star osem mesecev, ima delavka -mati pravico delati po štiri ure na dan dokler ni otrok star tri leta, če mu je po mnenju zdravniške komisije potrebna skrbne jša materina nega. Skrajšan delovni čas matere do osmih mesecev oziroma do treh let otrokove starosti se šteje za polni delovni čas. Razlika je le v tem, da dobi delavka do osmega meseca otrokove starosti za čas, ko ne dela, nadomestilo osebnega dohodka od socialnega zavarovanja, d.elavka, ki dela štiri ure na dan zaradi nege otroka do treh let pa za čas, ko ne dela, nima pravice nadomestila osebnega dohodka.
Delavec ima pravico do polurnega odmora, če traja delo nepretrgano. Odmor pa se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa.
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela. Ne velja pa več določilo prejšnjega zakona, ki je pod določenimi pogoji dopuščalo, da je delavec po šestih mesecih dela dobil po en dan dopusta za vsak mesec. Po novem zakonu je določeno, da letni dopust delavca traja najmanj 14 in največ 3o delovnih dni. Izjemoma pa lahko traja letni dopust delavca, ki dela v posebnih delovnih pogojih tudi več kot jo, vendar ne več kot 6o
delovnih dni. Dolžino letnega dopusta določa delavcu delovna skupnost. Pri tem pa mora upoštevati delovne pogoje (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu in drugo), njegovo delovno doho, uspehe, ki jih delavec dosega in posebne socialne razmere, v katerih živi. Delavcu, ki še ni star 18 let, mora delovna skupnost zagotoviti letni dopust, ki je daljši za sedem dni od dopusta, ki ga določi po osnovah in merilih drugim delavcem. Čas, v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, določi delovna skupnost. Izjemoma ima delavec pravico izrabiti en dan svojega letnega dopusta za svoje potrebe tistega dne, ki ga sam določi. Podjetje mora najmanj 3o dni naprej sporočiti delavcu, katerega dne se začne njegov letni dopust. Prav tako pa mora tudi delavec najmanj 3o dni naprej obvestiti podjetje, kdaj namerava koristiti en dan letnega dopusta.
Osebni dohodek delavca je odvisen od njegovega delovnega prispevka glede na delovne in poslovne uspehe delovne enote, v kateri dela in podjetja kot celote.
Novi zakon o delovnih razmerjih ima določila o odgovornosti delavca delovni skupnosti in tu obravnava kršitve delovnih dolžnosti ter odgovornost delavca za povzročeno materialno škodo podjetju. Delovna skupnost s splošnimi akti določa delovne dolžnosti, postopek, kako se ugotavlja kršitve predpisanih delovnih dolžnosti, ukrepe, ki se uporabljajo proti delavcem zaradi kršitve delovne dolžnosti in organe, ki začnejo in vodijo postopek in izrekajo ukrepe. Posameznik lahko po novem zakonu začne postopek, ne more pa izrekati kazni. Kazni oziroma ukrepi kot jih imenuje zakon, so se spremenili. Odpravljena je denarna kasen. Tako so predvideni naslednji ukrepi: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. 0 izključitvi iz delovne skupnosti odloča na predlog organa, ki izreka ostale kazni, delavski svet s tajnim glasovanjem in velja, če za izključitev glasuje več kot polovica članov delavskega sveta.
Pri prenehanju dela loči novi zakon prenehanje dela na željo delavca ali z njegovim soglasjem, proti volji delavca ter neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti. Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v podjetju in izstopiti iz delovne skupnosti, mora pa o tem obvestiti delovno skupnost in ostati od sporočitve namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu. Delovna skupnost pa sme samo z delavčevo privolitvijo skloniti, da delavec preneha delo v podjetju. Delovna skupnost lahko sklene, da preneha delo delavca brez njegove privolitve le tedaj, kadar se odpravi delovno mesto, kadar se trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne odgovarja zahtevam delovnega mesta, na katerem dela. Delavcu lahko po sklepu delovne skupnosti brez njegove privolitve preneha delo, ko dopolni pokojninsko dobo 4o let ( delavec ) oziroma pokojninsko dobo 35 l^t (delavka). Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delavcu delo, če organ social-
-14
nega zavarovanja spozna delavca za trajno in popolnoma nezmožnega za delo; če je delavcu po odločbah zakona oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali kakšnega drugega organa prepovedano opravljanje dela na delovnem mestu, na katerem je razporejen; Če je delavec odsoten z dela dalj kot tri mesece, ker prestaja s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen oziroma ker se proti njemu izvršuje varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep.
Po starem zakonu je delavcu, ki je odšel na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka, delovno razmerje prenehalo. Ilovi zakon pa določa, da delavec, ki zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka začasno neha delati v podjetju, ostane še naprej član delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na delo v isto podjetje. Vse dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo po delu ali iz dela v podjetju, med odsotnostjo delavca mirujejo.
Tudi uveljavljanje pravic delavcev po delu in iz dela je v novem zakonu o delovnih razmerjih podrobno urejeno. Tako ima delavec pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v podjetju. Delavec ima pravico ugovora zoper vsako odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. Rok za ugovor je 15 dni od vročitve odločbe. Odločba o ugovoru je dokončna. Če je odločal o pravici ali dolžnosti delavca na prvi stopnji najvišji organ upravljanja v podjetju, je odločba dokončna. Če delavec meni, da mu je z dokončno odločbo kršena pravica, jo lahko uveljavlja s tožbo pri rednem sodišču ^delovni spor).
D>lovna skupnost mora v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon, s statutom ali drugim splošnim aktom podjetja urediti delovna razmerja skladno z določbami novega zakona. Do takrat pa se delovna razmerja uredijo tudi z začasnimi sklepi najvišjega organa upravljanja.
S. M.
00O00
ZAHVALA
Najlepša hvala sodelavcem iz predpriprave za denarno pomoč in poklonjeni venec, ki ste ga darovali ob smrti moje sestre.
Joža Kosale
DOLOČILA POKOJNINSKEGA ZAKONA ZA UDELEŽENCE NOB
Novi temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, .ki ga je sprejela zvezna skupščina dne 25. decembra 1964, določa udeležencem NOB in španskim borcem zaradi naporov, ki so jih. pretrpeli v borbi, pri ilegalnem delu, zaporih ali internacijah, določene olajšave.
Kot posebna doba za dvojno štetje se šteje čas do 15. maja 1945, ki ga je zavarovanec prebil v partizanskih odredih, v NOV ali jugoslovanski armadi oziroma na aktivnem ali organiziranem delu za narodno osvobodilno borbo. Prav tako ima pravico do dvojnega štetja zavarovanec, ki se je boril oziroma izvrševal naloge NOB, pa je bil pri tem ujet ter zaprt ali odpeljan v taborišče ali interniran ali pa je bil kot pripadnik revolucionarnega gibanja v letu 1941 zaprt ter je v zaporu, taborišču ali internaciji nadaljeval delo za narod— no osvobodilno gibanje.
Če je bil kot vojak bivše jugoslovanske vojske v vojnem ujetništvu in se je aktivno vključil v narodno osvobodilno gibanje pred italijansko kapitulacijo, ima tudi pravico do dvojnega štetja.
Zakon priznava dvojno štetje tudi tistim udeležencem NOB, ki so sodelovali v NOB, pa še niso bili stari 15 let.
Enake pravice imajo tudi španski borci, ki so sodelovali v bivši španski revolucionarni armadi.
Posebna doba z dvojnim štetjem se prizna tudi tistim osebam, ki so ob času pridobitve pravice do pokojnine bili jugoslovanski državljani pa so v času NOB sodelovali v protifašističnih gibanjih v drugih državah do 15. maja 1945.
Kot posebna doba z enojnim štetjem pa se prizna tisti čas, ki ga je zavarovanec prebil v zaporih, taboriščih ali internacijah zaradi udeležbe v španski revolucionarni armadi ali protifašističnih gibanjih drugih držav. Ta doba se prizna do povratka v domovino.
Zavarovanec, jugoslovanski državljan, ki je bil od
6.	aprila 1941 do 15. maja 1945 v zavezniških vojskah ima za ta čas pravico do dvojnega štetja, če se je vrnil v domovino do konca leta 1957, enojno pa se mu šteje, če se je vrnil kasneje. ©
Borec NOV, ki je stopil v boj oziroma aktivno in organizirano deloval za cilje NOB pred 9.9. 1943, in vsak španski borec ima pravico do polne pokojnine, ne glede na starost, če je dopolnil pokojninsko dobo 35 let ali pa če je dopolnil 55 let starosti, če je dopolnil pokojninsko dobo 2o let, pri
tem pa mora imeti najmanj deset let zavarovalne dobe.
Borka NOB pred 9.9. 1943 oziroma španska borka pa ima pravico do polne pokojnine ne glede na starost, ko dopolni 3o let pokojninske dobe ali ko dopolni starost 5o let ter ima pokojninske dobe vsaj 2o let, od tega pa najmanj lo let zavarovalne dobe.
Imetnik "Partizanske spomenice 1941” ima pravico do pokojnine, ki znaša loo# njegovega osebnega dohodka v zadnjem letu pred upokojitvijo oziroma loo % povprečka zadnjih pet let, če je to zanj ugodneje.
Drugi borci pred 9.9.1943 in španski borci imajo pravico do starostne pokojnine, ki znaša za pokojninsko dobo 15 let za borce 45 za borke pa 47,5 $ pokojninske osnove. Ta procent pa se za vsako nadaljnje leto zaposlitve poveča pri borcu, za 2 #>, pri borkah pa za 2,5 $. Najvišja pokojnina pa lahko znaša največ 85 % pokojninske osnove.
Borec NOV, ki je stopil v borbo 9.9.1943 ali kasneje, ima pravico do pokojnine, čeprav ni dopolnil 4o let, borke pa 35 let pokojninske dobe. Pokojnina se poveča borcu od 9.9.1943 do konca 1943. leta za 6o $, borcu iz leta 1944 za 3o in borcu iz leta 1945 za lo $>, vendar pa pokojnina ne more presegati 85 % pokojninske osnove.
Zavarovancu, ki mora biti jugoslovanski državljan, pa je bil po 6. aprilu 1941 ujet ali interniran in mu je bila za ta čas priznana pokojninska doba v dvojnem štetju, ima pravico do 3o ■% povišane pokojnine, čeprav še nima 4o 'za pokojnino priznanih let, vendar največ do 85 pokojninske osnove.
Če pa je borec NOV ali vojni ujetnik ali interniranec dosegel pravico do starostne pokojnine, nima pravice do povečanja pokojnine po 73. členu.
Pokojnina se odmerja od povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga je imel zavarovanec v katerih koli zaporednih petih letih v zadnjih lo letih zavarovanja.
Ne glede na višino osebnega dohodka pa imajo borci in sodelavci NOB, ki jim je zaradi njihovega delovanja v času osvobodilnega boja priznana posebna doba v dvojnem štetju, pravico do najmanjše pokojnine, ki znaša:
-	za nosilce ;,Partizanske spomenice 1941"
-	za borce in sodelavce, ki jim je priznano dvojno štetje od leta 1941
-	za borce in sodelavce, ki jim je priznano dvojno štetje od leta 1942
-	za borce in sodelavce do 9.9.1943
59.000 din
5o.l5o din
48.45o din 43.5oo din.
To pa velja le pod pogojem, da imajo ob lasu upokojitve najmanj 2o let za pokojnino priznane dobe. Če je ta doba krajša, se znesek pokojnine zmanjša za vsako leto za 2
J. U.
ooOoo
NAPAD NA BELOGARDISTIČNO POSTOJANKO V MIRNI PEČI
17. maja 1944 je Cankarjeva- brigada napadla in uničila belogardistično postojanko v Trebnjem na Dolenjskem. Komaj smo si oddahnili od tega napada, je kurir že prinesel v brigado povelje iz glavnega štaba Slovenije, da takoj napademo sovražno postojanko v Mirni peči. Ta postojanka je bila dosti bolj utrjena, saj je bilo v okolici mnogo sovražnih bunkerjev, sama postojanka pa je bila obdana z gosto žično ograjo. Poleg tega je imel sovražnik tudi težko orožje.
Za napad na postojanko v Mirni peči so bile potrebni; ; temeljite priprave. Treba je bilo izvedeti, kako močan je sovražnik, kje je najbolj ut. jen in o kakšnim orožjem razpolaga. Obveščevalna služba je takoj s'.opila v akcijo. Od domačinov, ki smo jim lahko zaupali, smo dobili dokaj točne podatke, tako da smo napad skrbno pripravili. Kmalu nato je prispelo povelje,, da napademo postojanko J.?- maja 1944.
Kdo je bil organizator ir glavni vor . te zloglasne belogardistične postojanke v Mimi peči, so nam povedali domačini.
Kot drugje je bila tudi v Mirni peči duhovščina tista, ki je prva podprla sovražnikov jarem. Mirnopeški kaplan Sir. kar je sodeloval pri zločinskih umorih, pokolih in aretacijah, v okolici Prečne pa se je udeleževal celo samih bitk na strani okupatorja. V mesecu juliju 1944 sem bil sam priča enemu njegovih zločinov. 7 h -e.*ti ned partizani in belo gardisti je sodeloval tudi din ar. Ranjenega tovariša, ki ga nismo mogli pravočasno odnesti v bolnico, je zaklal z nožem. Pomagala mu je neka učiteljica, katere imena se ne spominjam, Le-ta je sezula ranjenemu par c Im, e cev jr, pre den je izdihnil pod nožem. To se je zgodilo na Čeških travnikih pri Prečni.
Sinka- -svi pomagači so bili	Pelko iz Novega
mesta, Kejžarjevi bratje iz Biške vasi, Komandant belogardl stične postojanke Jože Mavec, partizanski dezerterji bratje Jarci iz Hrastja, Matijevec z Malega vrha in drugi. Kakor vedo povedati očividci pa sta bila najbolj krvoločna dva brata, ki so ju klicali ' o in Laco ali ..huKovea in sta
bila doma nekje od Šentruperta. Ta dva sta povzročila več kot lo nasilnih umorov. Pozneje se je pod njunim vodstvom formiral Mrakov bataljon, ki so ga sestavljali skoraj sami domačini iz okolice Mirne peči. Ti so vse domače ljudi, ki so sodelovali s partizani, pobijali kot živino ali pa pretepa.! i .
V mesecu aprilu 1944 so iz vasi Jablan pri Mirni peči odpeljali mladega fanta Lojzeta Lužarja skozi vas Kal pri Prečni. Od mučenja in pretepanja je njegovo telo krvavelo iz mnogih ran. Izmučen je prosil mojo sestro, ki je bila. tam doma, naj mu da vode. Toda zločinci niso pustili, da bi popil vsaj požirek, ampak so ga obrcali. S pijanim kričanjem so ga odpeljali izven vasi na jaso in ga na zverinski način zabodli z vojaškim bajonetom.
Tako so delali člani -Kristusove vojske-. To ime so si sami nadeli češ, da se borijo za sveto vero. Ujete partizane so pobijali z geslom: :iZa pet Kristusovih ran, naj crkne partizan!:I Ki čudno, da so bili ljudje zbegani in polni nezaupanja drug v drugega. Zato je bilo treba nekaj ukreniti, da se ta -Kristusova vojska" uniči.
Kakor hitro je naša Gubčeva brigada prejela povelje, smo takoj 19. maja 1944 po skrbnih pripravah zasedli svoje položaje. Drugi bataljon je zasedel položaje okrog Gradišča (Sveta Ana), in zajeli področje mirnopeške železniške postaje, četrti bataljon pa se je utrdil nad Ivanjo vasjo, in sicer nad Ivanjskim mlinom v gozdu.
Četrti bataljon je imel nalogo napasti in uničiti belogardistično postojanko s pomočjo artilerije 15. divizije.
Z nekaj težkimi topovi (havbicami) in nekaj protitankovskimi topovi so artilerijci proti večeru začeli napadati. Tudi sovražnik ni molčal in je na naš ogenj odgovarjal s svojimi številr^mi minometalci in lahkimi trpovi iz postojanke na Vihri. Pomagali so jim tudi iz; drugih postojank, tako da smo imeli na naši strani precej težke izgube. Bitka je trajala poldrugi dan, nakar so sovražr1 topovi onesposobljeni utihnili. Sovražnik se je umaknil v Mirno peč. Zvečer smo nadaljevali pohod v samo vas. Iz cerkve in šole nas je sprejel močan sovražni ogenj. Morali smo se umakniti nazaj na začetne položaje in tako nadaljevati borbo. Da je bilo stanje še slabše, so belogardisti zažgali nekaj poslopij v Ivanji vasi. Zaradi morebitnega zračnega napada smo se umaknili v gozd, od koder je bil lep razgled na samo belogardistično postojanko, in bitka se je nadaljevala. Sovražnik je medtem dobil okrepitev iz Kovega mesta, da bi se lahko obdržal v postojanki. Iz samega NOvega mesta so jim pomagali z obstreljevanjem naših položajev s težkimi topovi. Okrog poldneva so belogardisti poskusili napraviti izpad na naše položaje, vendar jih je naš ogenj vrgel nazaj v postojanko. Imeli so precejšnje žrtve, vendar je bilo razločno slišati njihov nemški -Vor-v/arts!Njihove vzpodbujajoče vzklike so pozdravljale naše svinčenke in morali so se "lakniti v postojanko. Med napadom
- 19 -
jim je nek partizan veselo zaklical:::Saj ni treba lesti sem gor k nam. Kmalu bomo prišli mi k vam,
Med kratkim premorom je prišel k meni na položaj komandant našega bataljona. Opozoril sem ga, da je v postojanki čudna zmešnjava in da verjetno pripravljalo belogardisti ponovni izpad. Vprašal je, če je mitraljez v redu in ko sem mu pritrdil, sem dobil kakor ostali borci navodilo, da čez pol ure jurišamo na postojanko. Znak za napad bo rdeča raketa. Njegova bodrilna beseda je opogumila še tako malodušnega borca. Bili smo nestrpni in polni dvomov, ali bo napad uspel ali ne.
Prišel je težko pričakovani trenutek, rdeča raketa je za hip razsvetlila postojanko, istočasno pa so zaregljale naše strojnice in mitraljezi. V strelskih vrstah smo se bližali postojanki ne da bi samo za trenutek prenehali s streljanjem. Sovražnik je bil brez moči prikovan v bunkerje in se branil z neznatnim upanjem v zmago. Ko smo bili že v bližini bunkerjev, so stopili v akcijo bombaši, ki smo jih ščitili z mitraljezi, tako da so brez žrtev opravili svojo nalogo. Uničili so večino bunkerjev. Žično ograjo smo prerezali na več krajih in jurišali še na ostanek belogardistične postojanke. Preživeli belogardisti so se umikali proti mi: ,10-peškemu pokopališču. Za sabo so puščali krvave sledi mrtvih in ranjencev. Po poznejšem poročilu je bilo 60 mrtvih in dosti več ranjenih. Kolikor jih je še ostalo živih so. zbežali, nekaj pa smo jih ujeli.
Med ujetniki je bil tudi belogardist, pri katerem smo našli orožje* na katerem je bilo ime naše politkomisarke Dunje. Vedeli smo, da imamo opraviti z njenim morilcem, ki je dobil orožje kot nagrado za storjeni zločin nad našo tovarišico.
V postojanki smo zajeli bogat vojni plen.
Tako se je končal napad na belogardistično postojan-ko v Mirni peči, ki bo sčasoma prešel v pozabo, ostal pa bo boleč spomin na tovariše in prijatelje, ki so ostali tam pokopani.
Avgust Berus
00O00
2o -
SPOMLADANSKI SEJEM V GRAZU 1965
Pred leti sem že obiskal sosednjo Avstrijo, vendar sem z veseljem pričakoval dan, ko jo bom znova obiskal. Y Avstrijo sem odpotoval z nalogo, da si ogledam spomladanski sejem v Grazu. Na naši in avstrijski meji sem hitro opravil in sem bil po kratki in prijetni vožnji kmalu tam. Kljub temu, da nisem vedel, kje je sejem, sem se pripeljal prav tja. Vse ulice so bile polne parkiranih avtomobilov, zato sem šele po daljšem iskanju lahko parkiral svoj avto. Takoj zatem sem odšel na sejem. Že pri vhodu me je pozdravilo cvetje, ki me je spremljalo tja do vhoda v paviljon. Pa tudi po vseh sejemskih prostorih je bilo vse polno lepih cvetlic, ki so služile kot okras in dopolnitev razstavljenih predmetov. Vljudni sejemski uslužbenec me je opozoril, naj si ne pozabim ogledati tudi jugoslovanskega paviljona, ker je verjetno uganil, da sem Jugoslovan. Najprej sem si ogledal paviljone, kjer so bili razstavljeni konfekcijski in trikotažni izdelki. Pri razstavljenem meterskem blagu sem ugotovil, da je izbira ženskega blaga precej enaka naši. Precej je bilo razstavljenega blaga iz čiste česane volnene preje predvsem v črtastem vzorcu, manj v karu. Razstavljenega pa je bilo tudi veliko enobarvnega blaga brez vzorcev v različnih barvah, ki je bilo primerno tako za ženska kakor tudi za moška oblačila. Črtice so prevladovale v raznih kombinacijah barv. Karo blago je bilo v večini primerov v sivo In olivno zelenem tonu. Veliko je bilo mikanih tkanin za moške, in to v debelejšem tkanju, kakor tudi za ženske kostime in plašče. Razen zgoraj omenjenih tkanin so razstavljali tudi blago iz česane volnene preje v raznih artiklih in vzorcih, vendar v manjših količinah, kakor mi je povedal predstavnik ene izmed večjih tvrdk z Dunaja. Blago iz mešanih prej je nekaj podobnega, kot ga izdelujejo naše tovarne, v glavnem pa proizvajajo le treviro. Pozanimal sem se, če proizvajajo in prodajajo tudi diolen tkanine. V večini primerov so mi odgovorili, da mi bolj priporočajo treviro, lahko pa dobim tudi diolen. Ko sem zagovarjal mišljenje, da je blago iz diolena boljše v vseh ozirih od trevira, sem dobil govor “ da s selber“, kar pomeni “isto!' ali “vseeno'-'.
Nato sem si ogledal naš jugoslovanski paviljon, ki je bil tudi z;-lo lepo urejen. Najbolj me je seveda zanimalo, kje je razstavljeno naše hlago. Na žalost sem ugotovil, da so razstavljeni le trije kosi našega blaga, in to dva kosa artikla :'Dušan“ in en kos artikla :,Daro::, kar je premalo, saj smo poslali na Jugotekstil;:, ki je organiziral razstavo našega blaga, veliko izbiro naših artiklov, ki pa jih ni razstavil. S takim načinom razstavljanja ne bomo dosegli namena, da bi čim več našega blaga izvozili. Tudi ostalo blago ni bilo razstavljeno na najboljši način. Z malo več truda in z bolj pestro dekoracijo bi bila razstava v našem paviljonu lahko veliko pestrejša in privlačnejša. Lahko pa se pohvalno izrazim o široki turistični propagandi. Stene paviljona so bile pokrite s slikami naših obalnih krajev in
ostalih lepot naše domovine. Tudi delitev raznih prospektov s slikami in opisi posameznih mest bo močno pripomogla k razširitvi našega turizma. Po končanem ogledu sejma sem obiskal več prodajalen, kjer sem zasledil veliko blaga, ki so ga razstavljali na sejmu.
Ko sem se malo razgledal, kako so ljudje oblečeni, sem ugotovil, da je tipično oblačilo Avstrijke kombinacija ženske obleke, ki se imenuje ::dirndeli!. Omenjeno oblačilo je sestavljeno iz bluze, krila in predpasnika. Blago je v glavnem iz lažjih materialov v rožnatem tisku. Kot je za ženska oblačila tipičen !:dirndel::, je za moške obleke značilen suknjič s pokončnim ovratnikom v zeleni barvi z raznimi temnimi našitki in svetlimi gumbi. Hlače so v isti barvi, ob strani pa imajo všit temnejši zelen pas po celi dolžini. Seveda obvezno sodi k taki obleki zelen klobuk, ki je okrašen s perjem raznih divjih ptic.
Lahko rečem^ da se Avstrijci v tem predelu ne oblačijo preveč moderno. Zenske pa ne glede na vrsto obleke nosijo rokavice ih klobuk.
Na koncu naj omenim le to, da je mesto Graz zelo lepo in da ima veliko zgodovinskih zanimivosti.
Bogomir Hofbauer
00O00
KAJ JE MEDICINSKA PBEVENTIVA?
V	današnjem času se vse več govori o povečanju možnosti zdravstvene preventive tako s strani zdravnikov kakor tudi s strani delovrAh organizacij in družbeno političnih organov.
Mnogim še ni povsem jasen pojem medicinske preventive, zato bom poskusil to v tem članku razložiti. Beseda “Preventiva" prihaja iz latinščine in poemni preprečevalne pripomočke ali varovalno zdravstvo.
V	medicinski vedi obstojata tako imenovana kurativ-'na in preventivna medicina. Naloga kurativne medicine je
ugotavljanje bolezni in njeno zdravljenje. Naloga preventivne ali varovalne medicine pa je preprečevanje nastanka bolezni.
Zdravniki, zdravstvene ustanove in medicinski centri so ugotovili, da se bolezni pojavljajo pod posebnimi pogoji, ki so odvisni od okolja, v katerem človek živi, od načina prebrane, pogojev dela, od podedovanih pa tudi drugih lastnosti človeka, kot so starostna doba, spol, rasne značilnosti in podobno.
Prav tako je dokazano, da z vplivanjemma gornje činitelje lahko vplivamo tudi na nastanek bolezni oziroma, če se je bolezen že začela razvijati, zaustavimo njen razvoj. -Preventivna medicina je znanost o preprečevanju in zmanjšanju obolenj, o napredku zdravja, fizične in umske aktivnosti in o podaljševanju življenjske dobe-. Tako je označil preventivno medicino naš znani strokovnjak s tega področja B. Karakašević.
čeprav se kurativna medicina razlikuje od preventivne, sta vseeno ti dve veji medicine ozko povezani.
Kot primer naj navedem epidemijo neke nalezljive bolezni. Če hočemo preprečiti širjenje, moramo zdraviti in odstraniti vzroke obolenj. V takih primerih se kurativna in preventivna medicina prepletata in medsebojno dopolnjujeta.
Na kakšnih načelih temelji preventivna medicina? Zdravje je relativen pojem. Za nekoga pravimo., da je odličnega zdravja, za drugega, da je dobrega zdravja in za nekoga tretjega, da je slabega zdravja. Zdravje je torej dinamičen pojem, neko ravnotežje določenega stanja pri človeku. Nekdo nima volje do dela, večkrat ga boli glava, a še vedno lahko rečemo, da je zdrav, samo malo slabo se počuti. Vendar se na ta način iz zdravja počasi razvije tudi bolezen.
Vsako obolenje nastane kot posledica delovanja raznih vzrokov, ki so lahko v samem človeku ali pa tudi v okolju, v katerem živi in dela. Vsako obolenje je posledica človekove nemoči, neznanja ali nesposobnosti, da se v pravem času zavaruje in uspešno reagira na vzroke, ki povzročijo bolezen.
Kakor zdravje tako tudi bolezen ni nek statičen proces, ki se ne razvija. Od tega, kaj je povzročilo bolezen, pod katerimi pogoji in v kakšnem okolju je bolezen nastala, zavisi razvoj in potek bolezni.
Preventivna medicina proučuje vse vzroke in posledice v zvezi z nastankom, razvojem in posledicami bolezni, ki jih bolezen pušča na človeku tako v telesnem kakor tudi duševnem pogledu.
Preventivna medicina mora vse te činitelje delno poznati, da bi se lahko uspešno borila za zaščito zdravja posameznika in da bi lahko preprečila pojav množičnih obolenj ali epidemij.
Preventivna medicina dosega velike uspehe tudi na ta način, da organizira sistematične preglede, katerih rezultate potem prouči in na osnovi tega ugotovi, kaj je trd— ha ukreniti. Kot primer navajam sistematično fluorografira-nje pljuč večjih skupin ljudi. Slike pozneje analizirajo in večkrat ugotovijo pri marsikateremu človeku obolenje pljuč, za katerega ta ni vedel. Če se to odkrije že v razvojni dobi bolezni, je zdravljenje krajše in popolnejše. Če tega slikanja ne bi bilo, ne bi recimo pri loo ljudeh ugotovili obolenje pljuč, ti ljudje se ne bi zdravili, bolezen bi napredovala in lahko trajala več let. Tako pa se bolezen ozdravi v nekaj mesecih zahvaljujoč preventivnemu fluoro-grafiranju. Na ta način se tudi odpravijo posledice v zdravstvenem, socialnem in ekonomskem pogledu.
Za dosego svojega cilja se preventivna medicina poslužuje tudi zdravstvene prosvete, tako da s predavanji, s tiskom, filmi in drugimi sredstvi poučuje ljudi, kako morajo živeti, da bi obvarovali svoje zdravje in zdravje okolice, v kateri žive. Organizira tudi stalno kontrolo prehrane v pogledu kakovosti in količine.
Preventivna medicina za zaščito duševnega zdravja proučuje mentalni razvoj osebnosti, organizira predavanja o spolnem življenju, proučuje pravilen izbor poklica in podobno. Prav tako skrbi za zdrav porod ter za zaščito in napredek biološke vrednosti naroda.
V zvezi z napredkom splošnega zdravstvenega stanja se zanima preventivna medicina tudi za osebno higieno, za počitek, telesni razvoj, kontrolira gradnjo stanovanj, javnih zgradb-, ki služijo za sestajanje večjega števila ljudi, za delo in rekreacijo.
Vse to so samo splošne naloge in ukrepi, s katerimi se ukvarja preventivna medicina.
Ena od glavnih nalog preventivne medicine pa je preprečevanje obolenj. To so v najožjem pomenu preventivni ukrepi, ki so usmerjeni proti določeni bolezni ali skupini bolezni ter zadevajo predvsem povzročitelja bolezni, človeka in okolje, v katerem živi.
Ena od takih akcij je bila izvedena tudi v naši tovarni, to je bilo cepljenje proti gripi. Važni so tudi ukrepi, da človek ne prihaja v neposreden stik z zdravju škodljivimi snovmi, ki se uporabljajo v proizvodnji. Za izboljšanje živijerjjskih pogojev v prostorih, kjer človek dela, je potrebno prezračevanje delovnega mesta, pravilno ogrevanje prostorov in podobno.
Poleg tega je pa tu še karantenska zaščita, to je izoliranje nalezljivo bolnih od zdravih itd. Naslednja ovira ki jo postavlja preventivna medicina pred bolezen,je zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje ali terapija, kakor se
to strokovno imenuje. Če neke vrste obolenja nismo mogli preprečiti, moramo paziti, da ga vsaj pravočasno odkrijemo in da ukrenemo vse potrebno za čim boljše in čim hitrejše zdravljenje. Uspeh zdravljenja velikokrat zavisi od zgodnje ugotovitve bolezni. Z zgodnjim zdravljenjem tudi preprečimo širjenje obolenja na druge ljudi, če je to obolenje nalezljivo.
Da bi bilo čim manj bolezenskih posledic, priporoma 'preventivna medicina medicinsko rehabilitacijo. Medicinska rehabilitacija ima nalogo, da prepreči oziroma zmanjša'fizično in umsko defektnost, ki jo povzroči delovanje bolezni na organizem.
Rehabilitacija ne vrača zdravja, vendar človeka spet usposobi za delo. S tem omogoči telesno ali umsko defektnim, da se lahko ponovno vključijo v družbo kot vsi produktivni člani.
Rehabilitacija ni samo ortopedskega značaja, kakor često napačno mislimo, ampak sestoji iz cele vrste ukrepov, kot so sprememba prehrane, sprememba poklica ali načina življenja, sprememba' klimatskih pogojev, socialna vzgoja, dajanje raznih pripomočkov itd. Rehabilitacija je torej preventivni ukrep in sestavni del zdravljenja,
Tudi v obratnih ambulantah bi morali zdravniki in zdravstveno osebje posvetiti čim več pozornosti zdravstveni preventivi. Star pregovor namreč pravi, da je bolezen bolje preprečiti kot pa zdraviti. Prav to pa je tudi cilj medicinske preventive.
Dr. Milan Popovič
00O00
NESREČE PRI DELU V MESECU APRILU, MAJU IN JUNIJU E.55
3. aprila se je ponesrečila pri izrednem delu Marjeta Potočar, administratorka v oddelku predpriprave.
Imenovana je pomagala v obratni ambulanti pri zdravniških pregledih za sluh. Ko je šla po stopnicah na malico, :■ je zaradi nagle hoje spodrsnilo, tako da je : adla ter si poškodovala levo nogo.
18. maja se je ponesrečila na poti na delo Jožefa Mavsar, delavka na strižnem stroju.
Imenovana se je peljala s kolesom is Šentjošta v službo. Med potjo pa je s kolesom zavozila na oviro, da je padla ter si poškodovala desno nogo in levo roko.
- 25 -
19. maja
24. maja
29. maja
se je ponesrečila pri delu Justi Damjanovič, delavka na dublirnem stroju.
Imenovana je delala na dublirnem stroju. Ko je hotela odrezati nitko s škarjami, da bi naredila vozel, se je po neprevidnosti vrezala v dlan leve roke.
se je ponesrečila na poti z dela Štefka Gril, tkalka.
Imenovana, je šla s kolesom iz službe domov. Pri Industriji obutve je za njo pripeljal avtobus. Ker je avtobus vozil preveč ob robu ceste, jo je zadel tako, da je padla ter si poškodovala desno
nogo.
se je ponesrečil pri delu Prane Bevc, škrobilec.
Ponesrečenec je na snovalnem stroju pripravljal osnovni valj. Pri centriranju osnovnega valja je prijel z desno roko za zavorni kolut ter ga obračal. Pri obračanju pa se je zbodel v izrabljeni kolut ter si poškodoval prst na desni roki.
3. junija se je ponesrečil pri delu Rafael Miklič, delavec na lisezi.
Imenovani je skupaj s sodelavcem kopal jašek za novo lisezo. Ko so hoteli odstraniti kamen, je sodelavec držal za sveder, imenovani pa je udarjal s kladivom. Med udarjanjem pa je zaradi neprevidnosti in neizkušenosti udaril po gležnju desne noge.
lo.	junija se je ponesrečila pri delu Vera Klobučar, tkalka.
Imenovana je delala v nočni izmeni na tkalskem stroju. Ko je šla za stroj, da bi privezala odtrgano osnovno nit, ji je na podu spodrsnilo, tako da je padla ter si poškodovala desno nogo v
kolenu.
lo. junija se je ponesrečil pri izrednem delu Martin Gazvoda, tkalec.
Imenovani je pomagal pri gradbenih delih v predilnici. Ko je nosil desko za delovni oder, je zadel z levo nogo ob rob odprtega jaška ter stopil vanj. Ko se je hotel z rokami prijeti, da ne bi padel, je z desno nogo udaril ob rob jaška, ter si jo poškodoval pod kolenom.
18. junija se je ponesrečila pri delu Jožefa Macele, tkalka.
- 26 -
Imenovana je čistila tkalski stroj, ki ni bil v pogonu. Ko je hotela očistiti skrinjice, je z nogo pritisnila sklopko ter jo dvignila, z desno roko pa je nepravilno prijela za zgornji del skrinjic. Ker je bila sklopka mastna, ji je noga zdrsnila, skrinjice so padle navzdol ter ji poškodovale prst na desni roki.
23. junija se je ponesrečil na poti na delo Jože Nemanič, delavec na IV. pasaži v predilnici v Metliki.
Imenovani se je peljal z motornim kolesom v službo. Med vožnjo je zavozil na kamen, in zaradi naglega zaviranja padel ter si poškodoval desno nogo.
28. junija se je ponesrečil na poti na delo Anton Primc, tkalec.
Imenovani se je peljal iz Sred.Globodola v službo. V Mirni peči je prisedel k njemu sopotnik in ga prosil, da ga odpelje na železniško postajo. Ko je imenovani zapeljal z avtomobilske ceste na strar sko cesto, je zaradi ovinka in gramoza padel ter si poškodoval glavo.
Mirko Jakša
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU MAJU 1965
Naslednja tabela bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu maju 1965 in v mesecu maju 1964.
	Maj	1964				Maj	1965	
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	na del. dni	štev. boln. dni brez. porod	°Io na del. dni •	štev. vseh boln. dni	% na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	afi na del. dni
Skup.sl.	94	4,3o	39	1,78	58	2,39	58	2,39
Tkalnica	59o	7,77	397	5,22	625	8,58	329	4,51
Predil.II	59	4,44	37	2,79	264	14,9^	258	14,59
Apretura	257	8,23	147	4,71	266	8,45	151	4,79
Pom.del.	lo7	7,61	lo7	7,61	76	4,63	76	4,63
Metlika	266	4,87	138	3,43	418	7,76	165	3,06
Skupaj	1373	6,51	915	3,33	17o7	7,89	lo37	4,79
Iz tabele ge razvidno, da ge odstotek bolezenskih izostankov v meseca maju 1965 nekoliko višji kot v istem meseca lanskega leta. Vendar pa se ge v primeri z mesecem aprilom nekoliko znižal. Najvišji odstotek bolezenskih izostankov ge bil tudi tokrat v oddelka predilnice II, in to 14,59$. Tako visokega odstotka bolezenskih izostankov ni bilo do sedaj še v nobenem oddelka. Sledijo apretura (4,79 %), pomožne delavnice (4,63 $), tkalnica (4,51 $), predilnica I v Metliki (3,o6 $) ter skupne službe (2,39 %).
Vzroki bolezenskih izostankov v meseca maju so:
—	razne ženske bolezni	2o3 dni
-	nega družinskega člana	187	;;
—	nesreče pri delu	118 ••
—	nesreče izven dela	79
—	angina	6 o ::
—	bolezni živcev	42	::
—	bolezni želodca	4o ::
—	bronhitis	38 »
-	bolezni urinarnega sistema	33
—	revmatizem	33 dni itd
Mirko Jakša
NAŠA KRONIKA Poročila se je:
Anica Špehek - poročena Šavor.
o	Novoporočenki želimo veliko sreče in zadovoljstva
ter najlepše čestitke!
Rodile so:
Anica Resnik - dečka, Štefka Kranjčič - deklico in Amalija Pust - dečka.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje so prišli:
Jože Udovič, Jože Radovan, Rozalija Barbo, Marija Jakelj, Marija Levstik, Jelka Gabron, Angela Zakovšek, Rozalija Hudoklin, Marija Cesar, Katica Doboši, Bariča Novak, Silva Les, Darinka Hudorovac, Marija Golob, Marija Omahen, Marija Slak in Jožefa Osolnik.
Novim članom našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje sta zapustila:
Ivan Kočevar I. in Vida Miklič.
Dne 28.7.1965 je stanje zaposlenih 853. Od tega je 573 žensk in 28o moških.
POROČILO
o finančnem in materialnem poslovanju glasila delavskega sveta ::Fovoteks“ Novo mesto za leto 1964.
V letu 1964 je izšlo 12 številk glasila, od tega je Lila ena številka dvojna. Povprečna naklada je "bila 866 izvodov.
Glasilo nima svojih, dohodkov.
Ker je glasilo v glavnem obveščevalnega značaja, se po veljavnih predpisih stroški krijejo iz materialnih stroškov podjetja.
Za izdajo ene številke glasila je bilo povprečno porabljenih lo2.98o din, en izvod pa je stal povprečno 118,88 dinarjev.
Stroški za izdajo ene številke glasila so sestavljeni iz sledečih podatkov:
-	avtorski in drugi honorarji s prispevki
-	tisk ovitka in vezava
-	ciklostil papir
-	matrice
-	ciklostil pasta
34.o66 din 41.2o2	:’
21.086 3.489 3.137
Skupaj lo2.98o din
Stroški za en izvod glasila pa so sestavljeni takole:
-	avtorski in drugi honorarji
s prispevki	39,33	din	33,o9	#
-	tisk ovitka in vezava	47,55	4o,oo	#
-	ciklostil papir	24, 35	•'	2o,48	°h
-	matrice	4,o3	3,39 %
-	ciklostil pasta	3,62	::_______3, o4 %
Skupaj 118,88 din loo #
V primerjavi z letom 1963 se je v letu 1964 povečala, naklada za 5,3 %. Stroški za izdajo ene številke glasila so se povečali v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 za 5,8 3', cena enega izvoda pa se je povečala samo za o,o43 °i> zaradi ukinitve nekaterih honorarjev.