oena 8 din številka 28 (642)
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
titovo velenje, 15. julija 1982
22. julija v Titovem Velenju
Proslava 40-letnice brigade Toneta Tomšiča
Na žitorodnih ravnleah Vojvodlne delajo stroji in Ijudje s polno močjo. Žetev je na višku in vse kaže, da bo letos dobra letina. Pravijo, da je tudi težav manj, kot prejšnja leta. Žito je dobro obrodilo tudi v naših krajih. Ponekod so že zapeli srpi, kot kaže posnetek, ki smo ga napravili v torek popoldne v
Bevčah, na večjih površinah pa bodo svoje deio opravili seveda stroji. Priprave na žetev so v polnem teku, o žetvi In letini pa bodo na današnji seji razpravljali tudi člaiti izvršnega sveta skup-ščine občine Velenje.
V Titovem Velenju. kjer so jiiri pred leti dodelili domicil. se bodo prihodnji četrtek. 22. julija zbrali borci I. slovensiće prole-tarske udarne brigade To-neta Tomšiča. na proslavi 40-letnice ustanovitve te slavne partizanske enote. Na slavju' v središču Šale-ške doline se bodo Tomši-čevcem pridružili tudi pri-padniki enote Jugoslovan-ske ljudske armade iz Ljubljane. ki nadaljuje njihovo tradicijo.
Ob prihodu v Titovo Velenje bodo prejeli borci I. slovenske partizanske udarne brigade Toneta Tomšiča spominske me-dalje. posvečene 40-letnici ustanovitve brigade.
Ob 9.30 bo krenil od Rdeće dvorane do Titove-ga trga sprevod v katerem bodo Tomšičevci. pripa-dniki JLA. borci in aktivisti iz Šaleške doline in drugi. na čelu pa borčevske za-stave in harmonikarji.
Usretlnja slovesnost ob 40-letnici ustanovitve I. slovenske partizanske udarne brigade Toneta Tomšiča. združene s pro-slavo dneva vstaje sloven-skega Ijudstva. se bo začela na Titovem trgu ob 10. uri. Slavnostni govornik bo član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Prilo-žnostni kulturni program pa bodo izvedli Rudarska godba. delavska godba Zarja. mešani pevski zbor Gorenje, mešani pevski zbor Svobode Šoštanj in recitatorji iz Šmartnega ob Paki.
Delegacije borcev bodo položili vence k spomeniku Josipa Broza Tita in k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja iz Šaleške doline.
Tomšičevci in drugi udeleženci četrtkove pro-slave v Titovem Velenju pa se bodo zatem zbrali na igrišču ob Šaleški doiini na tovariškem srečanju.
Seja zborov SO Velenje
Gospodarjenje
Delegati vseh Ireh zborov skup.ščine občine Velenje se bodo na samostojnih sejah zbrali v torek, 20. julija. do-poldne. Na dnevnem redu imajo vrsto skupnih po-membnih točk. predvsem pa bodo največ pozornosti na-menili analizi rezultatov go-spodarjenja v prvem trome-sečju in oceni gospodarjenja za prvo polletje. Potrdili bodo tudi zaključni račun proraču-n;t občine Velenje za ianski. delovni program zborov ob-činske skup.ščine za letos. opravili volitve irtimenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja.
Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti bosta po-leg tega obravnavala še pred-
log .ouioka o ustanovitvi sa-moupravnega sklada občine Velenje za intervencije v kmetijstvu in o zagotavljanju tcr usmerjanju sredstev za in-tervencije v proizvodnji hrane do leta 1985. Še ena točka se nanaša na kmetijstvo. in sicer predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu odedovanju kmetijskih zemljišč in zaseb-nih kmetijskih gospodarstev. Zbora bosta razpravljala tudi o predlogu zaklj.učnega raču-na davkov in prispevkov ob-čanov občine Velenje in pred-log zaključnega računa pri-spevka za starostno zavaro-vanje kmetov v letu 1981. Na dnevnem redu je tudi odlok o družbeni skrbi za udeleženee NOB in drugih vojn ter za njihove družinske člane.
Titovo Velenje
Posvetovanje
Seja IS SO Mozirje
Znova o lesu
Jutri dopoldne se bodo na seji zbrali člani izvršnega sveta skup-
SOZD
merx
CEUE
Kmetijstvo, prehrambena industrija, trgovina, gostin-stvo in turizem
ščine občine Mozirje. Največ časa bodo namenili razpravi o stanju in težavah na področju gozdarstva in lesne industrije. Poleg tega bodo obravnavali poročilo o uresničeva-nju samoupravnega sporazuma o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, grobišč, grobov in drugih obeležij NOB. Imenovali bodo tudi odbor za pripravo pro-grama za uvedbo 3. samoprispevka v občini Mozirje. Sprejeli bodo poslovnik o delu izvršnega sveta, na dnevnem redu pa je še nekaj točk proračunske in urbanistične narave.
Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil v torek posvetovanje poslovodnih organov in predsednikov delavskih svetov organizacij združenega dela ter predsedni-kov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Obrav-navali so gradivo za bližnje seje zborov občinske skup-ščine, posebej še oceno pollet-nega gospodarjenja združenega dela Saleške doline ter pred-loge ukrepov občinskega iz-vršnega sveta, ki jih bodo na torkovi seji obravnavali in sprejemali delegati občinske skupščine in ki naj bi postali pravila obnašanja vseh dejav-nikov v občini pri vsako-dnevnem delu v prihodnjem obdobju, zlasti tudi pri obliko-vanju razvojnih usmeritev.
Na posvetovanju so se dogo-vorili za obravnavo gradiva o
Šoštanjska noč
Zanimivo in veselo
V soboto, 17. julija, bo v Šošta-nju družabna prireditev, ki jo pri-pravljajo tamkajšnji mladinci. So-štanjska noč se bo pričela ob 17. uri ob bazenu s šaljivimi igrami. Sodelovalo bo šest ekip krajevnih skupnosti Titovega Velenja in de-lovnih organizacij. Tako se obeta Šoštanjčanom, vabijo seveda tudi druge, pestra noč in prepričani smo, da jo bodo kar najlepše pre-živeli.
polletnem gospodarjenju in o predlaganih ukrepih občin-skega izvršnega sveta v samo-upravnih organih organizacij združenega dela ter izobliko-vali predlog, da naj bi podobna posvetovanja pri-pravili poslej vsake tri mesece.
BORCEM TOMŠIČEVE BRIGADE IZ0BČINE VELENJE
Pododbor skupnosti borcev Tomšičeve brigade Ti-tovo Velenje vabi vse borce, da se polnoštevilno udeležijo proslave40. letnice ustanovitvebrigade včetrtek,22.julija ob 930 na Titovem trgu v Titovem Velenju.
Pred pričetkom proslave bodo vsem borcem Tomši-čeve brigade z območja občine Velenje podeljene spo-minske medalje. Tomsičevce prosimo, da se zberejo naj-kasneje do 8. ure pred Rdečo dvorano.
Pododbor skupnosti borcev Tomšičeve brigade Titovo Velenje
Dan šoferjev in avtomehanikov
V torek, 13. julUa, so slavlll svoj praznik šoferii In avtomehanlki. Ob stanovskem prazniku so ve-lenjski šoferjl in avtomehaniki pripravili organiziran sprevod z vozili ter hkrati z raznimi Ietaki opo-zarjali na previdno vožnjo in na skrb za čimvečjo varnost v prometu. Delegacija šoferjev je položila tudi venec k spomeniku tovsiriša Tita.
Borci Tomšičeve brigade, udeleženci N0Br aktivisti, delovni Ijudje, občanir mladina! Vabimo vas na proslavo 40-letnice ustanovitve I. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča, združene z osrednjo slovesnostjo ob prazniku vstaje slovenskega Ijudstva, v četrtek 22. julija ob 9.30 na Titovem trgu. Slavnostni govornik bo član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher.
OD ČETRTKA DO CETRTKA
Titovo Velenje ★_1S. julij 1982
S seje izvršnega sveta Sob Velenje
Golte ne morejo več delovati v sestavi Pake
O problematiki Rekreacijsko tu-rističnega centra Golte nad Mozir-jem, ki posluje z izgubo že od začetka obratovanja, to je od leta 1970 naprej, je razpra'vljal velenj-ski izvršni svet že na več sejah. Na
osnovi___izdelanega koncepta
razvoja gostinsko turističnega go-spodarstva velenjske in mozirske občine so bile Golte pod ugodnimi pogoji sprejete v upravljanje v ob-čini Velenje leta 1978. Zaradi dotrajanosti in slabe vzdrževanosti je priSlo v sezoni 1978/79 do nesreče na nihalni žičnici. Rdeča dvorana sanacije ni bila sposobna izvesti, niti po sanaciji upravljati z Goltmi. Zaradi tega so se dogovar-jali, da bi ta center prevzela tovar-na gospodinjske opreme Gorenje, kar pa je ta po polletnem dogovar-janju zavrnila. Podobno je bilo tudi s sozdom REK. Za sanacijo
nesreče ter usposobitev Golt je bilo do leta 1980 vloženih skoraj 50 milijonov dinarjev.
Jasno je bilo, da Rdeča dvorana sama ni sposobna nositi bremena Golt, zato je bilo v občinah Celje, Mozirje, Velenje in Zalec dogovorjeno, da združujejo sred-stva za Rekreacijsko turistični cen-ter Golte v višini desetih milijonov dinarjev letno za pokrivanje izgub in za razširjeno reprodukcijo. Zal pa to dogovarjanje ni bilo uspešno in breme je ostalo občini Velenje oziroma novoustanovljeni delovni organizaciji Paka.
Clani izvršnega sveta so na zad-nji seji razpravljali o treh predlo-gih-
Kot smo v naSem glasilu že pisali je sozd Merx predlagal, da prevza-me in usposobi rekreacijsko turi-stičen center Golte do zimske sezo-
ne pod dokaj neugodnimi pogoji, ki jim ni mogoče ugoditi. Druga možnost je, da bi usposobili center za normalno delovanje do zimske sezone sami, pri čemer je potrebno upoštevati, da bodo izgube nara-ščale zaradi iztroSenosti naprav hi-treje kot prihodek. Ob tem pa bi bilo potrebno nujno združevati nepovratna sredstva ždruženega dela, kar pa je po sedanjih izku-Saniah dvomljtvo.
Clani izvršnega sveta so se odločili za tretjo inačico. Zapreti je potrebno center in konzervirati žičnični sistem ter zagotoviti sredstva za zavarovalnino in varovanje objektov. V ta namen bo potrebno letno zbrati okoli 3 milijone dinarjev. Pokriti pa je seveda potrebno tudi lansko in letošnjo izgubo v višini 23 milijard 300 tisoč dinarjev. Od tega naj bi
prispevala občina Celje 5 milijo-nov dinarjev, dva milijona Zalec, milijon Mozirje in 15,3 milijone občina Velenje. Sredstva amortiza-cije za lansko leto bi porabili za zkščito žičničnega sistema, leto-šnja sredstva pa bi vrnili telesno kulturni skupnosti, ki jih bo pora-bila za sanacijo bazenov. S prizadevanjem širše družbene skupnosti pa bi potem iskali rešitve za Rekreacijsko turističen center Golte.
O problematiki Golt bodo raz-pravljala na prihodnji seji še dele-gati občinske skupščine in pa seve-da tudi delavci Pake, ki pa so že jasno poudarili, da R:kreacijsko turističen center Golte ne more več delovati v njihovi sestavi, saj slabi že tako slabo akumulacijo.
M.Z.
Počitniška dejavnost za otroke
Občinska zveza društev prijateijev mladine namenja počitniškemu delu z otroki vedno večjo pozornost. Tudi v teh počitniških dneh je pripraviia za naše najmlajše vrsto deja vnosti na otroških igriščih po krajevnih skupnostih ob-čine Velenje. Z organiziranim varstvom so pričeli pretekli teden. Kot sta povedaii ani-matorki na centralnem igrišču ob Šaleški cesti, ki sta prej obiskali seminar, je bil obisk na začetku zelo slab. Sedaj pa jih je vsak dan več,
saj so starši spoznali, da je takšna obiika pre-
življanja prostega časa še kako koristna.
Otroci se zberejo na centralnem igrišču ob poi desetih, domov pa se vračajo nekaj pred drugo uro. In kaj vse počnejo? »Igramo se razne igrice, odpravimo se na trim, pohode in podobno. Imamo se zelo lepo in prijetno, zato bomo prihajali na igrišče vsak dan,« so po vedali ob našem obisku.
Gornji grad
Čebelarski praznik
Prizadevni turistični delavci in če-belarji iz Gornjega grada bodo v so-boto in nedeljo znova pripravili tra-dicionalni Čebelarski praznik. V so-boto popoldne bo velemojster Albin Planinc odigral simultanko z doma-čimi šahisti, v nedeljo dopoldne pa bodo odprli razstavo »Gospodarstvo našega kraja. Popoldne ob 15. uri bodo na prireditvenem prostoru pri-pravili čebelarski kviz, na katerem se bodo pomerili člani čebelarskih krož-kov osnovnih šol mozirske občine. Podelili bodo tudi priznanja za na-jlepše cvetje v kraju, vlekli bodo vrv, tekmovali pa bodo tudi plcsni pari. Dovolj zanimivosti in razvedrila se nam torej obeta v Gornjem gradu.
Mozirje
Množično tekmovanje
Osnovna strelska organizacija »Ka-juh« iz Mozirja bo ob Dnevu vstaje tudi letos pripravila množično tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Občinsko strelišče v Moziiju bo strel-cem na voljo v četrtek, 22. julija, od 7. do 18. ure, ko bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. Po tekmovanju pripravljajo tovariško srečanje.
Med mladimivKS Center —desni breg
Najbolj delovni na športnem področju
Stevilne akcije mladih v krajevni skupnosti Center — Desni breg pričajo o tem, da jim ni vseeno, ka-ko se razvija in bogati njihov kraj. Seveda želijo na tem področju doseči še večje uspehe, zato so sklenili, da se bodo še bolj povezali z vsemi ostalimi krajevnimi dejavniki. Prepričani so namreč, da bodo le na ta način zanesljivo uspe-li. Največ uspehov so brez dvoma dosegli na področju kulture, športa in rekreacije, manj pa pri krepitvi vloge svoje organizacije. Zato bodo v bodoče največ pozornosti namenili prav idejno-političnemu usposabljanju mladih. Posebno skrb bodo namenili tudi vključeva-nju mladih v vrste mladinske or-ganizacije. Neugoden in nerazum-ljiv je namreč podatek, da je od 2000 mladih v tej krajevni skupno-sti v zvezo socialistične mladine vključenih le 100. Poudariti seveda velja, da vsa dosedanja prizadeva-nja vodstva osnovne organizacije, da bi v mladinsko organizacijo pridobili čimveč mladih, niso bila dovolj uspešna.
,,Zato pričakujemo, da nam bo-do pri tej nalogi pomagali tudi dru-gi, predvsem družbenooolitične organizacije v kraju," meni pred-sednik osnovne organizacije ZSMS Center — Desni breg Franc Skut-nik, ki je v nadaljevanju pogovora med drugim povedal: ,,Z delom na-še organizacije smo še kar zadovoljni, nismo pa zadovoljni s številom aktivnih mladincev. Naša
prizadevanja na tem področju doslej niso bila najbolj uspešna, mislim pa, da bomo to nalogo uspešno rešili le, če bomo dobili ustrezne prostore.
Kljub vsemu smo bili razmeroma uspešni na kulturnem področju. S svojimi nastopi popestrimo slavja ob najrazličnejših praznovanjih, navezali smo stike s kino klubom Gorenje, vsako leto ob dnevu žena
Franc Skutnik, predsednik OO ZSMS Center Desnl breg
s cvetjem in čestitkami obdarimo borke, pripravljamo kresovanja in se udeležujemo številnih prireditev, ki jih pripravljajo občinska kon-
ferenca in sosednje osnovne or-ganizacije.
Uspešni smo tudi v pripravah na splošni Ijudski odpor. V okviru civilne zaščite imamo organizirano kurirsko službo, ki je bila ob akciji NNNP še posebej pohvaljena. Na-ša komisija za SLO skrbi za udelež-bo na najrazličnejših pohodih in podobnih akcijah. Najbolj delavni smo seveda na športnem področju.
V	ligi mladih nastopajo kar tri naše ekipe, pa tudi Kajuhov pokal smo takorekoč že osvojili. Bili smo tudi edina mladinska organizacija, ki je tekmovala v konkurenci za množič-nost. Ob dnevu OF smo letos že šestič po vrsti pripravili turnir v» malem nogometu, ki se ga je udeležilo 20 ekip iz vseh krajevnih skupnosti, poleg tega pa organiziramo tudi nogometni tur-nir za mladince do 15. leta st^rosti. Pripravili smo še kros in vrsto drti-gih manjših akcij. Prav s pomočjo športa pridobimo v naše vrste največ mladih, pogoj za udeležbo na tekmovanjih pa je članstvo v mladinski organizaciji.
Idejno-politično delo v naši osnovni organizaciji doslej ni bilo najboljše, prav na zadnjem sestan-ku pa smo sprejeli nove smernice.
V	bližnji prihodnosti bomo pri-pravili razgovor z delegatom, ki se je udeležil 12. kongresa ZKJ, organizirali pa bomo tudi razgovo-re o delegatskem sistemu, o vlogi ZK, o problemih mladih in podob-
no. Pohvale si zasluži tudi prostovoljno delo mladih. Udeležili smo se več delovnih akcij v krajevni skupnosti Kavče, na republiških in drugih mladinskih delovnih akcijah pa bo sodelovalo kar deset naših mladincev. Pripravili smo tudi nekaj delovnih akcij v naši krajevni skupnosti, vendar udeležba ni bila najboljša.
Aktivnost naše osnovne or-ganizacije je torej zadovoljiva, tudi glede povezave z ostalimi dejavniki v krajevni skupnosti. Dejstvo pa je, da bomo morali v zvezo komunistov vključiti več mladih, predvsem pa poiskati stik z mladi-mi komunisti v našem okolju.
Zagotovo je namreč v krajevni skupnosti veliko članov zveze ko-munistov, ki še niso dopolnili 27 let, vendar jim je malo mar za mladinsko organizacijo in njeno delo. Tudi sicer mnogi ne vedo, da so mladi in se nam ob naših napor-nih celo posmehujejo. Zavedamo se, da bomo v prihodnje morali zagotoviti prostore za delo naše osnovne organizacije in za druge namene, če želimo povečati število mladih v osnovni organizaciji in obogatiti naše delo. Nalog imamo seveda še veliko in upam, da jih bo-mo' z boljšim sodelovanjem z ostali-mi krajevnimi dejavniki ter s pomočjo starejših tudi uspeli uresničiti."
B. Mugerle
Sleurjestočo
Za tri milijone dinarjev škode
Zadfije dni junija je osred-njo Slovenijo zajelo močno neurje s točo, ki je prizadejala ogromne škode na kmetijskih pridelkih. Prizanesla ni tudi delu občine Velenje, predvsem Šmartnemu ob Paki z okolico, Sentilju ter nekaterim okoliškim predelom.
Natančna ocena škode bo v naši občini znana v štirinajstihi dneh, saj komisije zaključujejo delo na terenu. Po prvih oce-nah znaša ta na kmetijskih pri-delkih v občini Velenje tri mili-jone dinarjev. Toča z neurjem je najbolj prizadejala hmelj, 2ita, sadno drevje, povrtnino, koruzo ter travnate površine. Doslej je prijavilo škodo na kmetijskih pridelkih 53 obča-nov, ki jih bo (ali jih je že) obiskala posebna komisija in ugotovila odstotek škode zara-di davčnih olajšav. Kot pravi referentka za kmetijstvo in gozdarstvo občine Velenje Ma-rija Jelen, pa bo škoda ob koncu ocenjevanje verjetno precej večja.
Travinje in poljščine je toča različno prizadela. Ponekod so travniki in njivski posevki zel» poškodovani, drugod precej jnanj. Ukrepi, s katerimi kme-tovalci lahko omilijo škodo, so različni: prilagoditi jih mora-mo predvsem intenzivnosti
poškodb, kmetijski rastlini in naravnim rastlinskim razme-ram. Predvsem pa morajo kmetovalci zaščititi poškodo-vane površine proti boleznim ter gnojiti. Za vse nasade priporočajo strokovnjaki pognojiti s foliarnimi gnojili. Kjer so bili prizadeti travniki, jih je potrebno takoj pokositi, seveda če je bila trava že do-volj visoka. Sicer pa pognojiti s Kanom.
Toča je povzročila nekate-rim kmetovalcem šmartnega ob Paki in okolice ogromno škode. ,,Da bi tem vsaj delno pokrili ali omilili nastalo ško-do, bomo skušali pridobiti ne-kaj denarja iz sklada za odpra-vljanje posledic naravnih nesreč. Ta sredstva bodo kmetovalci koristili za nakup kmetijskega reprodukcijskega materiala. Tako bodo lahko za ta denar kufrili gnojila in se-mena po ugodnejši ceni. To so le kratkoročni ukrepi," je povedala Marija Jelen.
Področje Savinjske in Šaleške doline je znano po tem, da vsako leto vsaj enkrat toča zajame te kraje. Zato bo potrebno v prihodnje kar naj-hitreje zgraditi obrambo pred točo, pospešiti gradnjo silosov za krmo, ki jo lahko pridelamo v krajšem času in tako vsaj delno zavarovati ta predel.
Gradijo novo restavracijo
Otvoritev konec leta?
Ob Plevelovem jezeru gra-dijo od maja gostinski objekt. Izvajalci so delavci delovne organizacije RLV-tozda Gradbena Dejavnost. Sred-stva so zagotovljena iz rudar-ske šole, saj bo nadomestil
Ce ne bo večjih težav z gradbenim materialom. bo gostinski objekt nared do konca leta. Restavracija bo imela 150 sedežev. poseben klubski prostor in vrt z okoli 300 sedeži. Poleg tega pred-
restavracijo ob velenjskem jezeru. ki so jo morali podreti zaradi ugrezanja tal. Predra-čuaska vrednost znaša 30 mi-lijonov dinarjev, z ureditvijo okolice pa bo cena verjetno narastla nad 40 milijonov di-narjev.
videvajo še 6 terus igrišč (eno že^radijo). mini golf, otroško igrišče in čolnarno ter drsali-
sce.
Rekreacijski center z re-stavracijo bo upravljala delo-vna skupnost družbeni stan-dard..
KS Plešivec
V nedeljo srečanje ansamblov
Krajevna skupnost Plešivec bo organizirala prihodnji nedelji dve prireditvi v sodelovanju z velenjskim turističnim društvom, Ero-TOK ' Kmetijstvo in gozdnim gospodarstvom Nazarje.
18. julija bo tamkajšnje kulturno društvo Stane Sever pripravilo i Graški gori tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. 1. avgusta pa bo v Plešivcu Kmečki praznik. Prireditev I ravno tako na Graški gori, pri kmetu Štumflu.
»NAŠ ČAS«, glasilo sociali-stične zveze delovnega Ijudstva,
izdaja Center za informiranje, propa_gando in založništvo Vele-nje, p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa iz-
haja »Naščas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle, Janez Plesnik, Ta-tjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinđtjev. letna naročnina pa 360
dinarjev (za inozemstvo 720 di-narjev).
Ziro račun pri SDK, podružnt-ca Titovo Velenie, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava. korekture, tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974ne plačujetemeljnidavekod prometa proizvodov.
15. julij 198Ž ★ Titovo Velenje_ V SREDIŠCU P0Z0RN0STI _fiaS CSS ★ stran 3
so odgovorne za dosledno uresničevanje sprejetih ukre-pov. Seveda pa morajo družbeno-politične organiza-cije ter poslovodni in samo-upravni organi poskrbeti za to, da bodo v vseh posamez-nih okoljih te ukrepe prila-godili svojhn lastnim razme-ram In jih tudi uresničiU.
Krajevne konference sod-alistične zveze in osnovne organizaeije sindikata so od-govorne za oblikovanje ukrepov, ki bodo delovne Ijudi in občane v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, spodbudlli k varčevanju z energijo, suro-vinaml in ostalimi dobrinami družbenega	premoženja.
Poleg tega morajo zagotovi-ti, da bodo o zmanjšanju ob-sega vseh vrst porabe resnl-čno in samoupravno odloča-li vsi delavci in občanl.
Varčevanje bo potrebno tudi v krajevnih skupnostih. Razvoju krajevnih skupnostl namenjena sredstva so sicer že sedaj skromna, zato je še toliko bolj potrebno, da jih smotmo porabimo. Uvelja-viti bo treba spoznanje, da zaradi zmanjšanih dohod-kovnih možnosti, ne bo mogoče v celoti uresničitl zastavljenih nalog, niti vseh tistih, ki so opredeljene v re-ferendumskem programu. V vsakl krajevni skupnosti bodo zato morali ponovno opredeliti prednostne nalo-ge in ob tera določiti tlste, ki jih bo treba premakniti v pri-hodnje srednjeročno obdo-bje.
Občinska konferenca SZDL Velenje
Spremeniti delo-vanje in obnašanje
; Napori za ustalitev gospo-darskih tokov vsekakor terjajo dosledno uresniče-vanje skupno sprejetih in dogovorjenih ukrepov ter sprotno spremljanje in usmerjanje te pomembne družbene akcije. Sveženj nujnih nalog je izoblikoval tudi izvršni svet skupščine občine Velenje, o njih so že, a)i pa še bodo, razpravljale občinske družbeno-politične organizacije, obravnavali in sprejeli pa jih bodo tudi delegati na bližnji seji vseh treh zborov občinske skupščine. Naloge socialisti-čne zveze in v njej organiziranih socialističnih sil so še posebej poraembne, , zlasti na področju ustvarjanja dru-žbeno-političnih pogojev, ki so potrebni za spremembo našega obnašanja in dela na vseh področjih.
Glede na to je občinska konferenca SZDL Velenje opredelila vrsto sklepov in stališč. ki bodo vodilo delo-vanja socialistične zveze v prihodnje. Predvsem občin-ska konferenca podpira ukrepe izvršnega sveta in se
ob tem zavezuje, da bo s svojim delovanjem zagotovi-la večjo učinkovitost samoupravljanja in družbe-nega dogovarjanja. Kot frontna organizacija bo mo-rala spodbujati delovne Ijudi in občane, da bodo izbirali pravilne poti svojega delova-nja in ukrepanja.
Socialistična zveza je od-govorna za poenoteno in usklajeno delovanje, teme-Ijne organizacije, krajevne in interesne skupnosti pa morajo poskrbeti za sprotno in kakovostno obveščanje o poteku posameznih aktiv-imsti. Predvsem je treba na vseh ravneh uveljaviti učin-kovito in smotrno dogovar-janje in preprečiti pretirano sestankovanje. Zelo pogo-sto se namreč dogaja, da o določenih problemih na se-jah in sestankih različnih or-ganov, razpravljajo Isti ljud-
je.
V socialistično zvezo po-vezane sile morajo s svojim delovanjem zagotoviti učln-kovito delo delavskih svetov, skupščin krajevnih skupnosti, delegacij in dele-gatskih skupščin, hkrati pa
Botci so opozorili na Številna nerazreSena vprašanja
nezadovoljstvo med delovne ljudi in občane. Predvsem pa se morajo borri, so dejali, z zvezo komuni-stov na čelu, obrniti k mladim generacijam, se zavzemati za idejno vzgojno delo z njimi ter hi-treje reševati tista vprašanja, od katerih je odvisen položaj in družbenopolitična zavzetost na vseh področjih, tudi v splošni ljud-ski obrambi in družbeni samo-zaščiti Omenili so dogovore in sklepe, ki smo jih sprejeli na kon-gresih in si jih zapisali v resc-lucijah in ponovno opozorili, da je potrebno storiti vse, da ne bo ostalo le pri besedah.
Govorili so še o številnih pro-blemih doma in v svetu, vedno znova pa so poudarjali, da je naša najnujnejša skupna ■fialoga izva-janje gospodarske stabilizacije. Neločljivi del teh prizadevanj mora biti tudi boj za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Opozarjali so na številne probleme v našem gospo-darstvu, pri čemer so postavljali zahteve, da moramo živeti v skladu z našimi materialnimi možnostmi. Dovolj je prekomer-nega zadolževanja, pa tudi nera-zumljive izvozne politike. Dogaja se, da eni surovine izvažajo, drugi pa jih za veliko večje cene in za devizne dinarje uvažajo. Bolje je potrebno izkoristiti gospodarske zmogljivosti. Ob doseganju slabih rezulta'tov gospodarjenja ali celo izgub pa je potrebno končno enkrat ustaviti izplačevanje previsokih osebnih dohodkov. Opozorili so tudi na to, da na domačem trgu ni nekaterih prepo-trebnih življenjskih potrebščin, po drugi strani pa še vedno neracio-nalno trošimo devize. Prav tako je tudi nerazumljivo, da se v tako težkem gospodarskem položaju še vedno navdušujemo za različne simpozije, kongrese, posvetovanja, sejme in druge prireditve. Enot-nost nam je potrebna bolj kot kdajkoli prej, so menili, saj se bomo le tako lahko uprli vsem slabostim, ki jih čutimo in se jih tudi zavedamo.
Oportunizem tn poiitična ne-odgovornost sta temeljni vzrok za mnoge slabosti, so poudariali. za nezadovoljstva. za ziorabe, ki raz-cepljajo odnos med besedami in dejanji. Oportuntzem in neod-govornost, neracionalne investi-cije, nizka produktivnost, potrošnja nad realnimi možnostmi ter drugi vzroki ekonomske nesta-bilnosti sg močno prisotni tudi v našem okolju, v občini Velenje so
vsod tam, kjer so bili potrebni. Uspešno so izvedli konference krnjevnih organizacij zveze borcev in z zadovoljstvom ugotavljali, da so bile dobro obiskane in da je bila tudi razprava na njih razgibana. Borci so bili delavni predvsem v krajevnih skupnostih, družbeno-političnih organizacijah in kot delegati v občinski skupščini in v samoupravnih interesnih skupno-stih. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da v njihovih vrstah ni več oportu-nizma, kritikarstva, nerganja, čeprav so še vedno najdejo posa mezniki, ki so s tem obremenjeni. Opozorili so, da je veliko upoko-jenih borcev in povojnih aktivi-stov, ki niso dovolj vključeni v naša skupna prizadevanja. Po-trebno jih je vključevati v tiste aktivnosti, za katere so uspo-sobljeni.
Spoštovati je potrebno dobro delo in ga tudi primerno nagra-jevati, so dejali. Odločneje pa se je potrebno boriti proti nedelu, nedisciplini in razsipništvu družbe-nih sredstev, pa tudi proti potrošniški miselnosti. Čeprav že nekaj let poudarjamo potrebo po vsesplošnem varčevanju in skromnosti, družbena sredstva po njihovem mnenju še vse pre-pogosto razsipamo.
Ena nihovih najpomembnejših aktivnosti bo tudi v prihodnje ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradieij in njihovo prenašanje na mlade rodove. Pri tem se ne smejo zadovoljevati s kopico manifestacu, so poudarjali, s slavljenjem obletnic in odkri-vanjem spomenikov. Voditi jih mora načelo, da gre za mlade ro-dove, ki naj ob obujanju preteklo-• sti, na osnovi tega kar je bilo nare-jenega, iščejo svoje naloge in cilje. Mladega človeka je potrebno vzgajati v duhu tovarištva, skromnosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, bratstva in enotnosti, skratka tako, da bo resnično pre-dan svoji domovini.
Se naprej bodo borri tesno sodelovali z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, zlasti z mladino,, pa tudi z vzgojno izobraževalnimi organizacijami, kulturo in zgodovinopisjem. Novi prostori, v katere so se preselili, jim omoočajo, da dosežejo tudi na tem področju pomembne premike. V sodelovanju s šolami bodo pri-pravliali poučne oddaje, v katerih bo šolska in ostala mladina spo-znavala naš narodno osvobodilni boj, socialistično revolucijo in
bolnim in osamljenim. Skrbeti morajo za socialno varnost in pomagati tistim borcem, ki ob nizkih pokojninah težko živijo.
Se veliko je nalog, ki čakajo borčevsko organizacijo v pri-hodnjih letih. Kot so poudarili pa bodo v prvi vrsti storili vse, da skupaj z ostalimi družbeno-političnimi dejavniki dosežejo, da bodo uspešno premagali nako-pičene težave.
Na seji skupščine so borci iz-volili tudi novo predsedstvo občin-skega odbora zveze združenj bor-cev. Za predsednika so izvolili Nestla Zganka, ki je to dolžnost uspešno opravljal že v zadnjem mandatnem obdobju, za podpred-sednika Iva Jamnikarja, za sekre-tarja pa Jožeta Tekavca.
M. Z.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje
Zaostriti je treba odgovornost
Glani predsedstva občinske-ga sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so namenili na ponedeljkovi drugi redni se-ji glavno pozornost nalogam uresničevanju ukrepov za premagovanje sedanjih in dol-goročnih težav gospodarskega in družbenega razvoja, občine Velenje. Izrekli so vso podporo predloženim ukrepom izvršne-ga sveta skupščine občine Velenje, z opozorilom, da zahtevne in odgovorne naloge ne bodo rodile sadov, če si ne bomo vsi, v vsakem okolju, dosledno prizadevali za njiho-vo uresničitev. Na podlagi tega so člani predsedstva sprejeli
Dosledno si moramo prizadevatl za uresnlčevanje vseh sprejetih nalog	' '
program nalog zveze sindika-tov, ki med drupm obvezujejo vse osnovne organizacije, da skupaj z drugimi družbenopo-litičnimi organizacijami in delavskimi sveti v posameznih okoljih podrobno obravna-vajo predlog ukrepov in na podlagi tega sprejmejo svoje konkretne naloge.
V predlaganih nalogah so člani predsedstva posebej poudarili, da gre v sedanjem trenutku za ustvarjanje takšnih družbeno-političnih pogojev, ki bodo omogočili spreminja-nje družbenega obnašanja na vseh področjih. Zato so se zavezali, da bodo preko svojih oblik delovanja usmerjali delo v zagotavljanje večje učinkovi-tosti samoupravljanja in družbenega dogovarjanja, in v ustvarjanje pogojev za čimbolj učinkovito delo samoupravnih organov, delegacij in delegat-skih skupščin. Prav tako bo predseđstvo oziroma občinski svet zahteval od svojih članov, da z največjo mero odgovor-nosti in samoiniciativnosti izpolnjujejo zadane naloge. Ob tem so i>osebej poudarili, da je treba vse težave reševati po samoupravni poti in vzpostavi-ti takšen informacijski sistem, ki bo delavcem omocočal sprejemanje dobrih odloči-tev. Sindikati bodo odločno nasprotovali stališčem, češ da je glavni vzrok vseh gospodar-skih težav izven organizacij združenega dela. Pogostokrat je namreč takšno stališče, kot so poudarili, opravičilo za to, da v svojem okolju ne odpra-vimo notraniih napak. Se na-dalje je treba krepiti donod-kovne odnose med tozdi, odločno pa se je treba spopasti tudi z vsemi oblikami družbene režije. Naslednji sklep zavezuje sindikate, da se morajo v prihodnje še bolj dosledno zavzemati za takšno razporeja-nje dohodka in delitev osebnih dohodkov, ki bo zagotavljalo doseganje načrtovanih ciljev in
smotrno delitev osebnih dohodkov. Zavedati pa se je tudi treba, so poudarili, da osebni dohodek ni odvisen le od individualnega, fizičnega učinka delavcev, ampak tudi od učinkovitosti naložb oziro-ma od gospodarjenja z družbe-nimi sredstvi. Podprli so zahtevo, da je treba zaostriti odgovornost do kršiteljev družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V sedanjih zaostrenih razme-rah pa se morajo sindikati še posebej zavzemati za dosledno uveljavljenje nagrajevanja po delu in rezultatih dela, saj je to bistvert pogoj za krepitev družbeno-gospodarskih odno-sov in povečanje proizvodnje. Vsepovsod je treba sprejemati takšna določila o nagrajevanju inventivne dejavnosti, predlo-gov in pobud delavcev za tehnične izboljšave, ki bodo v kar največji meri spodbujevala delavce za še večje prizadeva-nje na tem področju. Prenehati je treba tudi s sedanjo prakso nekritičnega solidarnostnega pokrivanja vseh vrst izgub, ampak se je treba zavzemati za takšne postopke ob ugotovlje-nih motnjah v poslovanju ozi-roma nastanku izgub, v katerih bodo omogočili z združeva-njem sredstev organizacijam združenega dela, ki so se znašle v težavah, pdpravo vzrokov, ki so privedli do takšnega stanja. Na področju skupne porabe je treba na načelu svobodne menjave dela v delegatskih skupščinah zagotoviti dejanski dogovor med izvajalci in uporabniki.
Skratka, tudi pred vsemi sin-dikalnimi delavci so nadvse pomembne naloge, prva kon-kretna ^haloga pa bo temeljita in poglobljena razprava o polletnih gospodarskih rezulta-tih. Posebej so opozorili, da je treba pri tej nalogi posebno pozornost nameniti vsebini po-slovnih poročil, ki morajo oce-niti vse pogoje gospodarjenja v preteklem obdobju, obenem pa je treba sprejeti takšne progra-me, ki bodo resnično omogoči-li izboljšanje poslovanja in po-večanje materialne osnove združenega dela. Ob vsem tem pa bo treba še bolj zaostriti odgovornost za uresničitev vseh sprejetih ukrepov.
Skupščina občinskega odbora ZZB NOV Velenje
Čakajo jih pomembne naloge
Pretekli petek je bila skupščina občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje. Ocenili so gospodarske in družbenopolitične razmere doma in v svetu.
Poudarjali so, da je potrebno storiti vse za utrditev obrambno zaščitne sposobnosti naše dežele. Naše glavne naloge morajo biti dosledno uresničevanje gospodar-ske stabilizacije, dosleden razvoj socialističnega samoupravljanja, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, mednarodnega polo-žaja in ugleda naše države na temeljih politike neuvrščanja. Po-vsod in stalno se moramo zavedati, so poudarjali, da se moč splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite odločilno opira na politično zavest naših občanov, zaradi tega je potrebno storiti vse, da se odpravijo vzroki, ki vnašajo
ugotavljali na zadnji seji skupščine borci. Opozorili so na nekatere probleme naših delovnih organi-zacij, težave združenega dela. Pri tem je potrebno izvajati večje politično odgovornost. Izrazili so začudenje, da za storjene napake in nepravilnosti nihče ne odgo-varja. Menili so, da je potrebno Ijudi, ki ne ustrezajo našim družbenopolitičnim in gospodar-skim razmeram, odstraniti s polo-žajev.
Borci so se v zadnjem mandat-nem obdobju aktivno vključevali v različne družbenopolitične aktiv-nosti, v boj za družbenopolitični ,in gospodarskt razvoj, ekonomsko stabilizacijo, v poglabljanje delegatskega sistema, borili so se za načela kolektivnega dela in odgovornosti, Sodelovali so v pripravah na izvedbo referendu-ma, skupščinske volitve in bili po-
njene pridobitve. Pri tem bodo uporabljali sodobna tehnična sred-stva kct so televizija, multivizija, film itd.
V zadnjem obdobju je bilo ve-liko narejenega za socialno zdrav-stveno stanje borcev. V te namene daje družba pomembna sredstva, ki pa jih bo potrebno trošiti bolj nadzorovano, so menili. Poudarili so tudi, da je potrebno s prizna-valninami doseči določene spre-membe v smislu, da z njimi ne bi reševali sorialnih problemov, tem-več bodo v prvi vrsti te nagrade za aktivno delo v narodno osvobo-dilni vojni.
Stanovanjska vprašanja imajo velenjski borci v'glavnem rešena, zadovoljni pa so tudi z zdrav-stvenim varstvom, saj imajo svoj borčevski cllspanzer. Poudarili pa so, da morajo vsi člani njihove organizacije posvetiti večjo skrb
4. stran ★ nSS CSS
-SAMOPRISPEVEK
Titovo Velenje -k
15. julij 1982
Odboraza nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka občine Velenje A in B programa
Predlog poročila o izvajanju III. samoprispevka
Izvajanje nalog, za katere so se odloCili obfiani v vseh 25. krajev-nih skupnostih v občini Velenje, poteka kljub zaostrenim gospo-darskim pogojem dokaj zadovolji-vo.
Občani so se s sklepom o uvedbi samoprispevka odločili, da bodo del sredstev združevali za skup-ne naloge KS na ravni občine Ve-lenje — tako imenovani A prog-ram; drugi del pa za naloge v kra-jevnih skupnostih — B program. Zaradi racionalnejšega izvajanja oz. financiranja so se tudi odločili, da se vsa sredstva samoprispevka združujejo, in da se naloge izvaja-jo po prednostnem redu za obdob-je 1980—1985, ki so ga poleg vseh krajevnih skupnosti sprejde in podpisale tudi Samoupravne in-teresne' skupnosti varstvo pred po-žari, socialnega skrbstva, otroSke-ga varstva, izobraževanja, ob-močne SIS za PTT promet in Ob-činski odbor ZZB NOV in s tem sprejeli tudi obvezo in odgovor-nost za uresničevanje programa Samoprispevka in to predvsem za tiste programe, za katere zagota-
vljajo tudi del sredstev.
Sredstva	samoprispevka
nakazujejo zavezanci na zbirni ži-ro račun pri SDK, ki potem prene-se 60 % sredstev na žiro račun odbora za A program, ki nadzira in usmerja izvajanje nalog skupne-ga pomena vseh KS v občini in 40 % na žiro račun odbora za B program, ki nadzoruje in usmerja sredstva za financiranje programa prednostnih nalog v posamezni krajevni skupnosti. V odboru za A program sodelujejo poleg pred-stavnikov KS še predstavniki po-sameznih SIS in DPO, odbor za B program pa sestavljajo predstavni-ki KS. Oba odbora sta v skladu s Samoupravnim sporazumom sprejela tudi poslovnik o svojem delu, ki podrobno opredeljuje postopke od sklepčnosti, do pogo-jev, ki jih mora investitor izpolniti, da se mu skladno s prednostnim programom nakažejo sredstva za izvajanje posamezne naloge.
Od uvedbe samoprispevka do konca leta 1981 sta se oba odbora sestala 6-krat. Obravnavala sta zahtevke KS oz. investitorjev po-
sameznih nalog za nakazilo sred-stev, ki so se nakazovala 5ele tak-rat, ko je investitor predložil vso zahtevano dokumentacijo s pod-robno obrazložitvijo roka pričetka izvajanja in dokončanja nalog. Razporejanje sredstev za A prog-ram je potekalo v skladu s prednostnim redom, tako, da so že poravnane obveznosti sa-moprispevka za izgradnjo Doma za varstvo odraslih, Doma borcev in mladine in 2/3 sredstev za izgradnjo PTT centra. Izgradnja otroških vrtcev, za katere je bil načrtovan pričetek v letu 1981, pa je zaradi zakonskih omejitev časovno prestavljena na konec leta 1982 oz. v leto 1983. Občinska skupnost otroškega varstva se je tudi odločila, da bo namesto so-financiranja izgradnje vrtcev v Šmartnem ob Paki, otroška vrtca Gorica III in Salek III pa bi sklad-no z ekonomskimi možnostmi in gibanjem skupne porabe financira-li le iz prispevne stopnje za občin-s~ko skupnost otroškega varstva. Zagotovo pa se bo čas izgradnje pomaknil v kasnejše obdobje, saj
sedanja prispevna stopnja za SIS otroškeea varstva zadostuje ko-maj za pokrivanje stroškov osno-vnega programa.
Iz sredstev A programa pa so v celoti realizirane oz. financirane naloge, ki se iz sredstev A progra-ma financirajo v KS.
Prednostni program nalog v krajevnih skupnostih je uresničen le delno. Vzrold za to so naslednii:
1.	prednostni program, kot je opredeljen v samoupravnem sporazumu, vrednostno presega pritok sredstev samoprispevka v prvih 3 letih, kar pa so krajevne skupnosti ob sprejetju sporazuma zavestno sprejele, računajoč na nezmožnost pravočasnega za-gotavljanja pogojev za -nekatere naloge. Zato se je program, plani-ran za izvajanje v letih 80-81-82, časovno podaljšal že v leto 1983. V tem letu pa je vrednost programa po sporazumu že nižja od načrto-vanega dotoka sredstev samoprispevka in
2.	zaradi znanih težav v gospo-darstvu je prišlo do manjšega dotoka sredstev za SIS materialne
POROĆILO O ZBRANIH SREDSTVIH KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ĆAS OD 1.1.1981 DO 31.12.1981
Zap. št.	KRAJEVNE SKUPNOSTI	Štev. zap.	%	A	%	B	SKUBAJ
1.	Bele vode	85	50	- 158.696,70	80	158.696,70	317.393,40
2.	Bevče	88	50	164.297,75	50	164.297,75	328.595,50
3.	Cirkovce	86	50	160.563,75	50	160.563,70	321.127,45
4.	Gorenje	306	50	571.308,15	50	571.308,10	1,142.616,25
5.	Lokovica	271	50	505.962,45	50	505.962,40	1,011.924,85
6.	Družmirje-Gaberke	365	50	681,462,30	50	681.462,30	1,362.924,60
7.	Podkraj-Kavče	337	50	629.185,75	50	629.185,75	1,258.371,50
8.	Plešivec	127	50	237.111,55	50	237.111,55	474,223.10
9.	Paka	25/	50	479.824,15	50	479.824,15	959.648,30
10.	Skorno-Florian	352	50	657.191,05	50	657.191,05	1,314.382,10
11.	Ravne	390	50	728.137,80	50	728.137,80	1,456.275,60
12.	Šentilj	317	50	591.845,30	50	591.845,30	1,183.690,60
13.	Šmartno ob Paki	666	50	1,243.435,30	50	1,243.435,30	2,486.870,60
14.	Šoštanj	1620	30	1.814.743.45	70	4,234.401,35	6,049.144,80
15.	Škale	419	50	782.281,35	50	782.281,35	1,564.562,70
16.	Topolšica	516	50	982.052,50	50	982.052,50	1,964.105,00
17.	Zavodnje	119	50	222.175,35	50	222.175,35	444.350.70
18.	■ Konovo	476	70	1,244.182,10	30	533.220,90	1,777.403,00
19.	Pesje	522	70	1,364.418,25	30	584.750.65	1,949.168.90
20.	Staro Velenje	487	70	1,272.934,25	30	545.543,25	1,818.477,50
21.	Stara vas	377	70	985.413,15	30	422.319,95	1,407.733,10
22.	Šmartno—Velenje	770	70	2,012.647,55	30	862.563,25	2,875.210,80
23.	Šalek—Gorica	2042	70	5,337.436,80	30	2,287.472,90	7,624.909,70
24.	Velenje—levi breg	2467	70	6,448.313,70	30	2,763.563,00	9,211.876,70
25.	Velenje—desni breg	3453	70	9,025.544.75	30	3,868.090,60	12,893.635.35
	SKUPAJ:	16925		38,301.165,20		24,897.456,90	63,198.622,10
REALIZACIJA PRIHODKOVIN REALIZACIJA SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA »B PROGRAMA« ZA ĆAS 1.5. 1980 DO 31.12.1981
Zap. št.	KRAJEVNE SKUPNOSTI	redni program .1980	redni program 1981	po sklepih 1980	po sklepih 1981	Skupaj
1.	Bele vode	35,555,30	57.779,65	' —	—	93.334,95
2.	Bevče	_	—	—	—	—
3.	Cirkovce	—	—	150.000,00	—	150.000,00
4.	Gorenje	68.442,70	111.219,35	—	500.000,00	679.662,05
5.	Družmirje-Gaberke	44.444,00	72.220,00	—	300.000,00	416.664,00
6.	Lokovica	40.000,00	65.000,00	150.000,00	150.000,00	405.000,00
7.	Kavče-Podkraj	_	—	600.000.00	—	600.000.00
8.	Plešivec	8.888,70	14.440,35	100.000,00	—	123.329,05
9.	Paka	106.666,70	173.333,35	—	—	280.000,05
10.	Skorno-Florjan	46.222,00	75.107,00	—	—	121.329,00
II.	Ravne	53.333,30	146.666.65	—	3,000.000,00	3.199.999,95
12.	Šentilj	93.333,30	46.666,65	—	500.000,00	639.999,95
13.	Šmartno ob Paki	—	—	900.000,00	700.000,00	1,600.000,00
14.	Šoštanj	311.110,70	505.553,35	—	3,650.000,00	4,466.664,05
15.	Škale	48.888,70	79.440,35	—	—	128.329,05
16.	Topolšica	_	—	350.000.00	650.000,00	1,000.000,00
17.	Zavodnje	40.000.00	65.000.00	100.000.00	100.000.00	305.000,00
18.	Konovo	2.666,60	" 4.333.30	—	660.000,00	666.999,90
19.	Pesje	8.888.70	14.440.35		253.569,00	276.898,05
20.	Staro Velenje	71.109,30	115.552,65	1,500.000,00	—	1,686,661,95
21:	Stara vas	40.000,00	65.000,00	200.000,00	—	305.000.00
22.	Šmartno-Velenje	266.666,70	433.333.35	300.000.00	—	1,000.000.00
23.	Salek-Gorica	88.888,70	144.440.35	310.000.00	250.000.00	793.329.05
24.	Velenje-levi breg	177.781,30	288.890,65	—	822.219.00	1,288.890,95
25.	Velenje-desni breg	444.444.00	222.222.00	4.000.000.00	13.000.000.00	17,666.666.00
	SKUPAJ:	1.997.330.70	2.700.639.35	8.660.000.00	24,535,788,00	37,893.758,05
POROČILO ZBRANIH SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OD 1.5.1980 DO 31.12.1981
Zap. št.	KRAJF.VNE SKUPNOSTI	Štev. zap.	%	A	%	B	SKUPAJ
1.	Bele vode	85	50	218.538.40	50	218.538.40	437.076.80
2.	Bevče	88	50	226.251.55	50	226.251.50	452.503.05
3.	Cirkovce	86	50	221.109.45	50	221.109.45	442.218,90
4.	Gorenje	306	50	786.738.25	50	786.738.25	1,573.476.50
5.	Lokovica	271	50	696.751.85	50	696.751.85	1.393.503.70
6.	Družmirje-Gaberke	365	50	938.429.60	50	938.429.60	1.876.859,20
7.	Podkraj-Kavče	337	50	866.440.50	50	866.440.55	1,732.880.95
8.	Plašivec	127	50	326.522.10	50	326.522.05	653.044,15
9.	Paka	257	50	660.757.30	50	660.757.25	1,321.514.55
10.	Skorno-Florjan	352	50	905.006.10	50	905.006,05	1.810.012.15
11.	Ravne	390	50	1.002.705,60	50	1.002.705.60	2.005.4l>i,20
12.	Šentilj	317	50	815.019.70	50	815.019,65	1.630.039,35
13.	Šmartno ob Paki	666	50	1.712.312.65	50	1,712.312,65	3,424.625,30
14	Šoštanj	1620	30	2.499.050,90	70	5.831.118,70	8,330.169.60
15.	Škale	419	50	1,077.265,75	50	1.077.265,75	2,154.531,50
16.	Topolšica	526	50	1.352.367,05	50	1.352.367.05	2,704.734.10
17.	Zavodnje	119	50	305.953.75	50	305.953.75	611.907.50
18.	Konovo	476	70	1.713.341,05	30	734.289,05	ž.447.630.10
19,	Pesje	522	70	1,878.916.00	• 30	805.249.70	2,684.165,75
20.	Staro Velenje	487	70	1.752.935,05	30	751.257.90	2,504.192.95
21.	Stara vas	377	70	1.356.994.90	30	581.569.25	1,938.564,15
22.	Velenje—Šmartno	770	70	2,771.581,10	30	1.187.820.50	3,959.401.60
23. '	Šalek-Gorica	2042 2467	70	7.350.089.15	30	3.150.038.20	10.500.127,35
24.	Velenje-levi breg		70	8.879.857.95	30	3.805.653.40	12,685.511.35
25.	Velenje-desni breg	3453	70	12.428.913.65	30	5.326.677.30	17.755.590.95
	SKUPAJ:	16925		52,743.849,35		34.285.843,40	87.029.692.70
proizvodnje in s tem tudi do izpa-da dela sredstev SIS za sofinan-ciranje nekaterih nalog iz referendumskega programa.
Tako odbor za A program kot odbor za B program sta sproti spremljala izvajanje referen-dumskega programa. Kljub gospo-darskim omejitvam poteka izvaja-nje v skladu s prednostnim progra-mom, vendar s časovnim zami-kom, saj bo izvajanje nekaterih nalog časovno prenešeno proti koncu srednjeročnega obdobja oz. koncu zbiranja sredstev III. samoprispevka. Te spremembe narekujejo zlasti spremembe srednjeročnih	_ programov
posameznih SIS in tudi KS. K te-mu nas silijo tudi zakonske omejitve, ki omejujejo porabo družbenih sredstev za izvajanje investicij, razen v usmerjeno izo-braževanje, celodnevno osnovno šolo in zdravstvo. Za vsa ostala družbena področja pa velja načelo, da se lahko investicija izvaja le, če so sredstva 100 % zagotovljena iz naslova samoprispevka.
Odbora sta na svojih sejah obravnavala tudi zahtevke nekate-rih investitorjev za povečanje dele-ža sredstev samoprispevka zaradi takoimenovanih " presežkov, zbranih nad planiranim pretokom ali vrednostjo programa in vse zahtevke zavrnila, ker bo pregled vseh zbranih sredstev in s tem tudi presežkov po KS oz. za skupni program možno opraviti šele po končanem zbiranju sredstev III. samoprispevka. Sele na tej osnovi bo moč izračunati presežek sredstev nad planiranim pritokom in vrednostjo programov. Prav ta-ko sta odbora zavrnila vse zahteve za povečanje deleža samoprispevka za financiranje posamezne investi-cije nad vrednostjo, opredeljeno v programu. Odbora niti nista pristojna, da bi lahko spreminjale referendumsko sprejete odločitve, poleg tega pa bi vsako povečanje deleža zahtevalo spremembo refe-rendumskega programa. V nobe-nem primeru pa ne smemo na ra-
čun morebitnih presežkov Siriti dogovorjenega programa. Ce se bodo presežki zbranih sredstev nad planirano vsoto pojavili, bomo morali le-te v dogovoru z vsemi KS nameniti za financiranje tistih referendumskih nalog, ki se bodo izvajale zadnje. Takšna opredelitev je nujna predvsem zato, ker bo pri objektih, ki so zadnji po prioritet-nem redu referendumskega programa, zaradi inflacije, letnih podražitev in časovne odmaknje-nosti glede na realno vrednost investicije, manjkalo največ sred-stev. Ne glede na časovno zapo-redje izvajanja posameznih refe-rendumskih nalog, namreč za vse veljajo cene iz leta 1980.
Do 31.12.1981 je bilo od nvedbe III, samoprispevka zbranih 87,029.692,70 dln samoprispevka, ali za 4 % več kot je bilo planira-no. Od tega je bilo za izvajanje A programa zbranih 52,743.849,35 din, ali 3,6% več kot je bllo planirano; za izvajanje B progra-ma pa 34,285.843,40 dln aU 3,6 % več kot je bilo planirano.
Za izvajanje prednostnega pro-grama krajevnih skupnosti je bilo razdeljenih več sredstev, kot je bil dotok. ker je odbor za A prog-ram začasno prenesel odboru za B program 5.850.000 din. S tem prenosom je bilo mogoče realizira-d najbolj nujne naloge, predvsem za nadaljevanje investicij. Odbor za A in B program sta se spora-zumela, da prenesena sredstva, ki bi jih sicer odbor za A program moral nameniti za naloge v KS, poravna odbor za B program, ko se bodo te naloge pričele izvajati.
Kot je bilo že prej omenjeno, da je vrednost programov KS večja od dotoka sredstev samoprispevka, je odbor z B program na osnovi ocene realnih možnosti izvajanja posameznih nalog, ob soglasju vseh KS, prednostni program — opredeljen v samoupravnem sporazumu — uskladil v letnem pcogramu. Celoten pregled nalog pa je naslednji:
Krajevna skupnost
Dbjekt
Oelež samoprispevka Real.
KS — B Sk. k pr. + —
3	4 5
Cirkovce	PTT omrežje	150.000	200JI00
Gaberke	PTT omrežje		700.000
Plešivec	PTT omrežje	100.000	600.000
Desni breg	toplif ikacija	4.000.000	
Zvodnje	cesta Žlebnlk	100.000	
	elektrifikacija	100.000	500.000
Šoštanj	toplifikacija	3.000.000	
Šalek—Gorica	toplif. Šaleka	310.000	—
Staro Velenje	obnova razsvetlj. na		
	Celjski in Ljublj. c.	1.500.000	—
Konovo	II. faza izgrad. doma KS		1.000.000
Lokovica	rekonstr. ceste do Dornika	150.000	
Kavče—Podkraj	cesta Glavnik—Major	600.000	
Šalek—Gorica	prost KS in dokument		
Šmartno ob Paki	za toplifikacijo	—	—
	kanalizacija II. faza	900.000	
Velenie—Šmartno PTT omrežje		300.000	
Topolšica	adapt gasil. doma	1.000.000	
Stara vas	toplifikacija	200.000	
SKUPAJ 1980		13.410.000	3.000.000
Realiziran program po prednostnem redu v letu 1981:			
Desni breg	toplifikacija	4.000.000	
Ravne	rekonstr. ceste in		
	asfaltiranje	3.000.000	1.000.000
Gaberke	odd. otr. varstva	300.000	
Konovo	dom KS II. faza	660.000	
Gorenje	cesta Lokoviški most — Daretov križ	500.000	
Lokovica	vodovod	150.000	
Šmartno ob Paki	asfalt. ceste Gavce — Veliki vrh	700.000	
Levi breg	toplif. desnega brega	5.000.000	
V programu leta 1982 iz prednostnega programa 1981:			
Cirkovce	razšir. vodovoda	250.000	
Pesje	toplifikacija	1.400.000	
Šalek Gorica	kanalizacija	300.000	
Šoštanj	toplifikacija	1.000.000	
	toplifikacija	5.000.000	
Plešivec	izgrad. mostov	100.000	
Šentilj	dom KS s prostori KS		
	za otroško varstvo	1.000.000	
Skorno—Florjan	adaptacija ceste Florjan	5.000.000	
Konovo	toplifikacija	854.000	
Kavče—Podkraj	vodovod Roperče	400.000	
Program v letu 1982 je naslednji:			
Šalek—Gorica	cestni priklj. na Celjsko cesto	800.000	
Desni breg	semaforizacija križišč	1.500.000	
Bevče	rekonstr. ceste	850.000	
Zavodnje	cesta Sedlar—Velunja	100.000	
Konovo	toplifikacija	1.000.000	
Staro Velenje	cestni krogotok na Ljubljanski cesti	500.000	
Kavče—Podkraj	cesta Podkraj—Roperče—		
Šalek—Gorica	Tajna	1.000.000	
	toplifikacija ureditev parkirišča	500.000 800.000	
Paka	adaptacija šole	500.000	
Šentilj	II. faza doma KS	1.000.000	
Šoštanj	toplifikacija	3.650.000	
15. julij 1982
* Titovo Velenje
SAMOPRiSPEVEK
•k stran 5
PROGRAM IZ LETA 1982. Kl SE PRESTAVLJA V LETO 1983,1984 in 1985:
Lokovica Ravne
Topolšica
Šoštanj
Skorno—Florjan Šmartno ob Paki
Gaberke Škale
Stara vas. Velenje—Šmartno Pesje
športno igrišče prizidek k OŠ centr. kurjava rekonstr. ceste Zager-Lom
modern. cest prostori KS ured. kanal. pri šport. igriščih
modernizacija cest izgrad. trgovine prostori KS prostori KS toplifikacija
Odbora za A in B program, ki sta po samoupravnem sporazumu odgovorna za spremljanje izvaja-nja referendumskih programov, sta ob pregledu izvajanja nalog ocenila, da bo večino nalog mogo-Je realizirati v obdobju 1980-85, nekaj nalog pa bo potrebno prene-sti v prihodnje srednjeročno obdo-bje; to ne pomeni, da jih črtamo iz referendumskega programa. Pri tem je potrebno povdariti, da niti odbora, niti katerikoli drug organ, ne more spreminjati referendum-skega programa, usklajujejo lahko le dinamiko izvajanja, predlagajo spremembe dinamike. Spremem-ba referendumskega programa se opravi le po enakem postopku, kot je bil sprejet. Pa tudi odgovornost za nerealno ovrednotenje po-sameznih nalog ali za prekoračeva-nje dogovorjenih zneskov ni mogoče prenašati niti na odbor za A, niti na odbor za B program.
V krajevni skupnosti Gabrke se odločajo za spremembo programa; namesto cest nameravajo urediti igriSče, ki je na dolgu Se iz II. sa-moprispevka.
Kljub zaostrenim pogojem go-spodarjenja poteka izvajanje refe-rendumskega programa ob dodat-
400.000 — prestavlj. 83/84 200.000 50.000
2.200.000 400.000 — 83/84
2.500.000
1.300.000 1.200.000
500.000
1.000.000
3.000.000 — v plan 1983 700.000
1.000.0011
1.UOU.OOO
nih naporih in tako finančnih kot materialnih prispevkih zadovolji-vo. Dosti hitreje in učinkoviteje pa bi bilo mogoče realizirati marsika-tero nalogo, če bi organizacije združenega dela, ki ne poslujejo z izgubo, poravnale obveznosti, ki so jih sprejele s podpisom Samoupravnega sporazuma o temeljih planov KS. Te obveznosti znašajo 0,40 % iz čjstega dohod-ka, osnova za obračun je masa BOD oz. formiranje teh sredstev v skladih.
Sredstva OZD, zbrana po SaS o temeljih planov KS, predstavljajo skoraj polovico sredstev za izvaja-nje programov KS, zato bodo morale OZD dosledneje spoštova-ti ta samoupravni sporazum.
Vse KS bodo morale do konca meseca julija ponovno preveriti realnost izvajanja s srednjeročnih programov in v okviru tega tudi referendumskih programov. Kljub velikim gospodarskim težavam in omejevanju obsega sredstev za skupno porabo je ob doslednem upoštevanju sprejetih obveznosti vseh subjektov moč pričakovati, da bo referendumski program ob nekaterih časovnih zamakih v tem srednjeročnem obdobju v glavnem uresničen.
REALIZACIJA PRIHODKOV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OBClNE VELENJE ,A PROGRAMA" ZA CAS 00 1. 5. 1980 D0 31.12.1981
Zap. tL	Krajevne skupnosti	Za leto 1980	Za leto 1981	Skupaj
1.	tom	_	1,000.000,00	1,000.000,00
2.	Cirkovce	200.000,00	—	200.000,00
3.	Plešivec	600.000,00	—	600.000,00
4.	Zavodnje	500.000,00	—	500.000,00
5.	Gorenje—Šmartno/Paki	700.000,00	—	700.000,00
G.	Konovo	1,000.000,00	—'	1,000.000,00
7.	Dom 2a varstvo odr.	5,000.000,00	—	5,000.000,00
8.	Za izvedbo refer.	652.959,40	—	652.959,40
9.	Tiskarske usluge	55.563,20	—	55.563,20
10.	Plačilo storitev SDK	12.087,60	37.300,25	49.387,85
11.	Za izgrad. PTT centra	—	32,499.999.60	32,499.999,50
12.	Neproizvodne storitve-			
	računovodska opravila	—	60.000,00	60.000,00
13.	Začasni prenos iz »B«			
	programa	—	5,850.000,00	5,850.000,00
	SKUPAJ:	8,720.610,20	39,447.299,85	48,167.910,05
POROClLO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA „B PROGRAMA" ZA ČAS 00 1. 1. DO 30. 6. 1982
PRIHODKI:
1.	Prenos sredstev iz leta 1981
2.	Prihodki od prispevkov SKUPAJ PRIHODKI: ODHODKI:
1.	PO PROGRAMU:
—	Konovo — dograditev toplovoda
—	Salek—Gorica — toplifikacija
—	parkirišča
—	cesta Bevče spodaj
—	priključek ceste
—	kan'alizacija
—	Pesje — dokončanje toplifikacije
—	Soštanj — izgradnja in dokonč. toplif.
—	Plešivec — popravilo mostov
—	Skorno — Florjan — izgradnja ceste
2.	REDNl PROGRAM ZA LETO 1981 KS
3.	Neproizvodne storitve — računovodska opravila za I. pollettje
4.	Plačilo storitev SDK
SKUPAJ ODHODKI:
SALDO NA ZR NA DAN 30. 6. 1982
POROClLO SREDSTEV KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ,A PROGRAMA "
ZA CAS OĐ 1.1. DO 30. 6.1982 PRIHODKI:
1.	Prenos sredstev iz leta 1981
2.	Prihodki od prispevkov SKUPAJ PRIHODKI:
ODHODKI:
1.	Stab za SLO — izgradnja doma
2.	PTT Promet Velenje — izgradnja pošte
3.	KS Bevče — izgradnja telefon. omrežja
4.	Neproizvodne storitve — zaračunana računovodska dela za 1. polletje
5.	Plačilo storitev SDK SKUPAJ ODHODKI:
SALDO NA ZR NA DAN 30.6. 1982
2,375.107,85 14,593.676,85 16,968.676,85
554. 1,500. 550. 500, 800, 300, 1,400 5,900, 100 1,000 1,618
000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 000,00 642,00
23.200,00 12.204,55
14,258.046,55
2,710.630t30
4.476.008,60 21,890.353,60 26,366.362,20
10,000,000,00 11,000.000,00 800.000,00
34.800.00 20.030,65 21,854.830,65
4,511.531,55
Tekmovanje kovinarjev
Postala sta republiška prvaka
Kovinarji iz velenjske občine so se tudi letos izkazali na repu-bliškem tekmovanju ter zasedli v svojth tekmovalnih skupinah nekaj odličnih uvrstitev. S prvi-ma mestoma pa se tokrat lahko
Anton Podpečan
pohvalita Anton Podpečan
med ključavničarji in Miran Kumar med varilci — REO.
Ta pomembna uvrstitev med mojstri stroke je bila obema v veliko zadovoljstvo, obenem pa
je bil to tudi dokaz njune uspo-bljenosti. Oba sicer zatrjujeta, da je k uspehu pripomogla tudi sreča, vendar med toliko izena-čenimi tekmovalci tudi to sodi k končnemu uspehu.
Anton Podpečan se je rodil v Cirkovcah, sedaj pa že nekaj let stanuje v Titovem Velenju. Rodil je v poklicno šolo, kjer se je izučil za orodjarja, pred tremi leti pa je končal še delovodsko strojno šolo. Po končani šoli se je zaposlil v delovni organizaciji ESO kot ključavničar in se je moral za to delo še priučiti. Tekmovanie je dokazalo, da je nova znanja obvladal odlično.
„Prvič sem se letos udeležil tekmovanje" kovinarjev, pravi Anton. „Morda sem si prej premalo zaupal. Sicer pa se tu-di tokrat najbrž ne bi prijavil, če me ne bi pregovorila sodelav-ca."
Ze na občinskem tekmovanju je bil zelo presenečen, ko je os-vojil prvo mesto, še večje pa je bilo presenečenje in tudi veselje na republiškem tekmovanju. ,,Bilo je precej treme," meni, „vendar se je vse dobro izteklo."
Miran Kumar
Anton upa, da se bo v prihodnjih letih teh tekmovanj udeležilo še več delavcev, saj v pripravah nanje pa tudi na sa-mih tekmovanjih precej obogatijo svoje znanje.
Takšnega mnenja je tudi Miran Kumar s Konovega, ki se je za strojnega kljuSaVničarja tudi izučil na Kudarskem šolskem centru. Zaposlil se je v šoštanjskih Termoelektrarnah
ter se tu navdušil za varjenje. Uspešno je opravil tečaj v Lju-bljani in nato pričel delati kot varilec.
„Delo varilcev v naši delovni organizaciji je zelo zahtevno," pravi ,,saj že najmanjša napaka lahko povzroči veliko okvaro in izpad proizvodnje."
Letos se je Miran Kumar dru-gič udeležil tekmovapja. Lansko leto mu je na republi-škem tekmovanju za las ušlo pr-vo mesto, letos priložnosti ni za-musil.
Qba kovinarja o s vojem pokli-cu govorita le pohvalno, moti ju le preslabo vrednotenje tega dela in skromno zanimanje mla-dih, ki se raje odločajo za druge poklice. Večji osebni dohodki bi to nesorazmerje gotovo popravili.
w
Pred njima je sedaj še zvezno tekmovanje. To bo v oktobru in po dopustih se bosta pričela pripravljati tudi na to preizku-šnjo. Zelimo jima, da se tudi tu kar najbolje uvrstita.
B. Zakošek
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Vse manj mesa in mleka
V družbenem načrtu občine Mozirje za sedanje srednjeročno obdobje so zapisane velike ob-veznosti na področju razvoja kme-tijstva. Dejstvo je, da koopera-cijsko kmetijstvo zajema kar 98 odstotkov vseh obdelovalnih povr-šin, razpoložljiva zemlja pa je na današnji tehnološki stopnji izkoriščena največ 60-odstotno. Razumljivo je torej, da so razvoj-ne možnosti, kljub vsem težavam, še vedno velike.
Temeljna razvojna izhodišča v tem obdobju so dosledno izvajanje smotrne zemljiške politike, pospe-ševanje večje tržne pridelave hra-ne, letna rast naj bi bila 8 odsto-tkov ter razvijanje družbeno-ekonomskih odnosov v kmetijstvu. Osnovna proizvodna usmeritev družbeno organiziranega zasebne-ga kmetijstva bo tudi v bodoče govedoreja s pOsebnim poudarkom na prireji mleka, vzreji klavne živi-ne in plemenskih telic. Seveda so na kmetijah nujne tudi dopolnilne dejavnosti, med katere sodijo vzreja brojlerjev in jarčk, proizvo-dnja jajc ter pridelovanje vrtnin in njivskih kultur na eni strani ter ov-čereja, prašičereja, konjereja, če-belarstvo, pridelovanje ribeza in kmečki turizem na drugi.
Kmetijstvo mozirske občine je proizvodne načrte v lanskem letu skoraj v celoti uresničilo. Težavla-ni sicer ni manjkalo, v letošnjem letu pa so se pogoji gospodarjenja v kmetijstvu še posebej močno zaostrili in bistveno ovirajo dose-ganje proizvodnih načrtov. Zlasti so na to vplivali spremenjeni ukrepi v zunanjetrgovinski menja-vi. Znatno se je zmanjšal delež de-viz pri ustvarjenem izvozu, hudo primanjkuje reprodukcijskih ma-terialov, pa tudi drugi razlogi so vplivali na zaostajanje za delovni-mi načrti.
Proizvodnja mleka, ki ga seveda ni moč izvažati, terja velika deviz-na sredstva za nakup rudninskih
krmil, rezervnih delov in drugih nujno potrebnih sestavin. Pomanj-kanje rudnin že povzroča večje plodnostne motnje, pogoste kostolome pri 'feovedu, prisilne zakole govejih plemenic, manjše število privezanih telet, vse skupaj pa je povzročilo manjšo proizvo-dnjo mleka, ki ne dosega niti lan-skoletne ravni. Se bolj kot govedo-reja je na uvoz vezana perutninska proizvodnja. Če bi si na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi želeli zagotoviti potrebna devizna sredst-va za uvoz reprodukcijskih materi-alov, bi morali izvoziti celotno proizvodnjo perutnine. Zaradi cenovnih neskladij bi bile na tak način pridobljene devize za 400 odstotkov dražje in bi tako pri vsakem kilogramu piščančjega me-sa prigospodarili 40 dinarjev izgu-be. Jasno je torej, da bodo morali ob nespremenjenem sistemu zagotavljanja deviz ukinjati proiz-vodnjo perutnine, ne glede na to, da je piščančje meso še vedno naj-cenejše in najbolj iskano.
Kljub tako zaostrenim pogojem gospodarjenja na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi letnega in sred-njeročnega razvojnega načrta niso spremenili in ne bodo menjali tudi osnovne proizvodne usmeritve. Delovne vneme jim vsekakor ne manjka, dejstvo pa je, da bodo zastavljene in družbeno tako pomembne cilje lahko uresničili le, če bodo hitro in učinkovito razre-šeni nekateri pereči problemi, tudi na ravni republike. Kmetijcem so na pomoč že priskočili občinska konferenca §ZDL, pa izvršni svet in drugi dejavniki. Skupno so ocenili položaj in sprejeli vrsto uk-repov in stališč, njihova uresničit«y pa ni odvisna zgolj od njih samih. Ce se ne bodo odpravile sistemske nedorečenosti, nujnih ukrepov ne bodo zmogli uresničiti, ob tem pa so vse lepe besede o velikanskem pomenu povečanega pridelka hra-ne vsekakor odveč. Peska v očeh
REDNI
PR0GRAM KS:
1.	Velenje c. — levi breg
2.	Paka
3.	Plešivec
4.	Velenje — Smartno
5.	Salek—Gorica
6.	Stara vas
7.	Konovo
8.	Bele vode
9.	Pesje
10.	Staro Velenje
11.	Zavodnje
12.	Šoštanj
13.	Sentilj
14.	Skale
15.	Skorno—Florjan
16.	Družmirje—Gaberke
17.	Lokovica
18.	Gorenje SKUPAJ:
200.008 120.000 9.996 300.000 99.996 45.000 3.000 40.002 9.996 79,998 45.000 349.998 36.660 54.996 51.996 49,998 45.000 76.998 1,618.642
in neuresničenih dogovorov imajo kmetje dovolj in preveč.
Predpogoji za ureditev razmer so več ali manj znani, zlasti sis-temske narave. Predvsem je treba nujno zagotoviti redno preskrbo z močnimi in rudninskimi krmili. Sredstva zanje bi morali zagotoviti na ravni republike, pri tem pa enakopravno obremeniti vse pora-bnike hrane, ne tc kmetijske orga-nizacije, ki proizvajajo tržne viške hrane. Končno bo treba uskladiti cenovna razmerja v celotni reprodukcijski verigi in izenačiti pogoje gospodarjenja za višinske in nižinske kmetije, spodbujanje večje kmetijske proizvodnje pa urediti dolgoročno, ne le za nekaj mesecev, kot doslej.
Na vse te nedorečenosti v občini ne morejo veliko vplivati, zato so izoblikovali tudi svoje naloge. V zagotavljanje deviznih sredstev se mora preko gozdarstva vključiti tudi lesna industrija. Kmet naj bi bil tako prek zadruge udeležen v
deviznem prihodku, ustvarjenem z izvozom lesnih izdelkov, pač gle-de na vloženo živo in roinulo delo v gozdu. Občinski sklad za posege v kmetijstvo mora končno pričeti z delom, uskladiti pa bi bilo treba tudi naloge samoupravnih interes-nih skupnosti za preskrbo s potre-bami kmetijstva. Pridobiti ,bi morali tudi agrokarto, da bi z njo zagotovili smotrno gospodarjenje z zemljišči.
Zadruga bo morala zagotoviti večji pridelek travniške in njivske krme in izboljšati njeno kakovost. Znova bo treba urediti planinske pašnike, povečati obseg izsuševa-nja in zaokroževanja zemljišč ter pospešiti združevanje dela in sred-stev. Nalog je torej dovolj in njihovo uresničevanje bodo morali celovito in sprotno ocenjevati ter usmerjati, tako v krajevnih skupnostih in občini, kot na ravni regije in republike.
J. P.
Lepe besede goveji čredi zdravja ne bodo zagotovile, pa mesa in mleka tudi ne
6. stran ★ OSS C3S
NNNP-82
Titovo Velenje *	15. iulij 1982
Ploščice so bile na voljo vsakomui
Kako varujemo družbeno premoženje
Se vedno brezbrižnost
Z'avtomobili smo se zapeljali le nekaj deset metrov vstran. na gradbišče nadomestnih objektov Rudnika lignita Velenje. Objek-tom v izgradnji smo se zlahka približali. saj jih nihče nečuva. Tu smo se prepričali. zakaj prilika lahko dela tatu. Kdorkoli bi po-noči prišel do teh objektov ali vanje. bi lahko zelo stabilizacijsko zgradil svojo stanovanjsko hišo. Zunaj smo zagledali kup (zlože-nih) gorenjskih keramičnih plo-ščic. vobjektih pravo bogastvo: od keramičnih ploščic. raznega po-hištva za opremo pisarn. razme-tanega orodja (od najmanjšega do največjega), skratka pravi neza-varovani nered. Nobene skrbi za varstvo družbenega premoženja. No. ne povsem. Odkrili smo tudi dvoje /.a silo narejenih vrat. 7.a-klenjenih. na enih pa je bila klju-čavnica odtrgana. Vse ostalo od-prto. da se bolje zrači. Tu smo ostali brez besed. inšpektorjeva beležka pa polna. Vetjetno pa ne biostal brezbesed tisti. ki bedinad to gradnjo. če bi bil namesto nas prisel kdo drug in nemoteno na-iožil nekaj opreme ali orodja na vozilo ter se odpeljal.
Zapeljali smo se še na glavni vhod jaška Preloge. Starejši de-lavec je do podrobnosti povedal, kaj je njegova naloga. Le v oma-rici za prvo pomoč ni bito ničesar ali vse tisto. kar v njej ne bi smelo biti. Na ročnem gasilnem aparatu je bil datum 17. 10. 1977. Rok trajnosti pa je (naj še enkrat po-vemo) samo šest mesecev. Nera-zumljivo; kot da na rudniku ne bi imeli gasilcev. »Aparat sploh ne dela. Večkrat smo že zapisali v knjigo. da ga je treba zamenjati, vendar do zdaj tega še nihče ni storil.« je pojasnil delavec. Ga bodo vendarle zamenjali?
Odločili smo se. da pogledamo še na drugostran mesta. v tovarno Vemont na Selu. Vmes smo za-peljali še na parkimi prostor ob Celjski cesti (za bencinsko črpal-ko). kjer ima delovne prostore delovna organizacija HPH. Na
purkirnem prostoru je počitniška prikolica. Novo uporabnost. Ni primerna le za letovanje kje ob morju, ampak jo v HPH uporab-ljajo tudi kot prostor za čuvaja. Opremljena je dobro. tudi s tele-fonom, vendar menda ne za noč-nega delavca. saj je bil zaklenjer ob našem obisku. V prikolici tudi ni navodil. kako je treba ravnati ob požaru. Čuvaj pa je tudi po-vedal. da ne zna uporabljati ga-silnega aparata. Brez težav smo za tem odprli še nekaj vrat na avto-mobilih: niso bila zaklenjena.
Tudi vratar v Vemontu nima na voljo telefona. De al je. da je te-lefon v sosednjem objektu, kjer je uprava. Če bi moral kaj hitro sporočiti, mu to ne bi veJiko po-magalo Gasilni aparat je biil brez listku. torej verjetno neuporaben. Torej tudi tu črna pika.
Uru je bila že krepko čez pol-noč. bližulusejedrugi. »Ševnovo stunovunjsko sosesko (Kardeljev trg) se zapeljimo. potem pu bomo sklenili ukcijo. smo si dejali.
Novo razočarunje. Nu vhodnih vrutih v kletne prostore smo opa-zili majhen (sramežljiv) listek: »Vse stunovulce obveščamo, du je trebu po nalogi tej in tej obvezno zuklepati skupne prostore . . .« Vrutu niso bilu le odklenjena, umpak tudi na stežaj odprta. Ne-kuteri od gasilnih upurutov brez potrdila — listkazoznako.kdajso bili nazadnje pregledani. v za-klonišču ponekod nered itd.
Z numi so ostuli le še zukaji.
Zukuj tukšen mulomuren odnos do varovanja družbenega pre-moženju? Zukaj (ne)odgovor-nost? Zakuj brezbrižnost? Zukaj delavce ne izobražujejo, sezna-njajozopisom del in nalog?Zukaj so ponekod vruturji le fizično prisotni? Če se zgodi nesreču, po-žar. tutvinu. potem rudi pozab-ljumo nu vzroke. Če bi nušo akcijo ocenjevuli po sodniško (mislimo nu nogometne sodnike) ji ven-durle ne bi mogli duti ocene za-dovoljil. (vos)
»V letu 1982 bomo med ak-cijo Nič nas ne sme presenelili namenili glavno pozornost ne-katerim področjem družbene samozaščite ob upoštevanju da je le-ta osnova splošne Ijudske obrambe in da z razvijarijem družbeno-samozaščitne deja-vnosti neposredno prispevamo k nadaljnjemu razvoju in kre-pitvi enotnega sistema SLO in DS. Vendar še vedno ugota-vljamo. zlasti na področju družbene samozaščite, da kljub naporom posameznih dejavni-kovprihaja do pomanjkljivosti. ki nam povzročajo veliko žrtev in ogromno materialno škodo. Zlasti kritično je stanje na
čelnika inšpckcijskih služb občine Velenje, Milorad Šikman, požar-no-varnostni inšpektor, Igor Na-raks, načelnik občinskega štaba CZ in miličnika Aleksander Cvar ter Zdravko Šmid.
Na odhod smo se odpravili ob 22. uri. Najbolj veseli bi bili, če bi naše beležke ostale prazne oziro-mu v njih le besedi brez pripomb. Žal. temu ni bilo tako.
No. pa se sprehodimo po tem reportažnem zapisu po vrsti, kot smo se mi v noči od petka na so-boto prejšnji teden.
Zučeli smo v Topolšici, v tam-kajšnji bolnišnici. Pod mikroskop smo dali objekt Planiko. Glavna vratu so bila odklenjena, vstop omogočen vsakomur. Prvi prostor je bil v temi. na hodnikih svetlo.
Na listu imujo v vrutarnici napi-sune najpomembnejše števijke. Vendur smo tudi tukuj ugotowi, du to ni dovolj. da si je treba včasih kukšno tudi zupomniti. Kot na primer. če zavrtiš številko 93, do-biš velenjske ne pa šoštunjske gu-silce. Slednji se oglusijo nu števil-ko 123. No, ko smo preizkušali številko 93 (nekajkrat) v vele-njskem gasilskem domu nismo dobili odgovora(!?). Vratar nam ješe povedal.dagre ponočienkrut tudi naobhod po tovarniali okrog nje. vendar tegu ne zupisujejo v knjigo. Tudi se nismo mogli pre-pričuti. če ga obiskuje vodja te službe.
Gasilni aparat — čudežna reč za nekatere
področju požarne in prometne varnosti. Zato si bomo v akciji NNNP 82 prizadevali za čim-širšeseznanjanjedelovnih Ijudi in občanov z varnostno pro-blematiko, da bi z boljšo orga-nizacijo, predvsem pa z večjo odgovornostjo na področju po-žarne in prometne varnosti, ci-vilne ter narodne zaščite kar največ prispevali za odpravlja-nje vzrokov, ki slabijo požar-no-varnostne in prometne raz-mere ter usmerimo dejavnost vseh h končnemu cilju, to je k zmanjšanju nesreč, žrtev in materialne škode in k večji varnosti ter zaščiti družbenega in osebnega premoženja.«
Tako snio med drugim zapisali v letošnja izhodišču za akcijo NNNP 82. Toda ali tako(že) ra-vnamo. Marsikje še ne. Še v.edno se srečujemo z brezbrižnostjo, neodgovornim in malomarnim odnosom do požarne varnosti, prav. tako do varovanja družbe-nega premoženja. Tema dvema področjema bomo tokrat name-nili nekoliko več pozornosti. Na papir bomo prenesli to. kar smo (so) ugotovili med nočnim spre-hodom pretekli petek. Seveda to ni bil navaden sprehod. ampak ena izmed akcij, v kateri so sode-lovali. Jože Kandolf, v.d. na-
Nekaj časa smo se sprehajali po hodnikih. poskušali odpirati raz-na vrata. Vsa so bila zaklenjena, razen tistih. kjerje vhod v gurde-robo. Natosmoodšli postopnicah v spodnji prostor in prišli do de-žurnegu laborantu. Tako se namje predstavil. Do takrat nas ni (mo-del) slišati. Če bi bil na nočnem pohodu namesto nas kakšen ne-zaželen posumeznik, bi brez težav lahko odnesel oblačila iz garde-robe. Verjetno bi z malo »spre-tnosti« prišel tudi v kakšen drug prostor (?). Preden smo odšli iz stavbe, smo opazili da urejujejo prostor. kjer bo verjetno vratar. Nu nusprotni steni pa smo z nočno svetilko obsvetili na steni večji list z obvestilom., kdo sta dežurni zdravnik in dežurni laborant. Gotovo se ne bi bili mogli prosto sprehujati, če bi bila glavna vrata zaklenjena, na zunanji steni pa zvcr.cc.
Ustavili smo se tudi pri upravni zgradbi. V njej so tudi stanovanja. Glavna skupna vrata so bila od-klenjena in odprta. Pogledali smo tudi v klet in »odkrili« večjo ko-ličino papirne embalaže* nezava-rovane. »Znašla« se je v inšpek-torjevi beležki.
Zapeljali smo se proti Šoštanju. v Tovarno usnja. V vratamici je bila tema. v njej sta bila nočni vratar in dežurni gasilec. Vartjo je prišel malo pred nami. kot je po-vedal.
Na silo odprta vrata. Je bil že kdo pred nami?
Nekaj minut poznejeje prišel še drugi dežurni gasilec, kajti v noč-nih urah skrbita zu požarno var-nost dva. Že tu smo se prepričali, da povsod ne namenjajo dovolj pozornosti,izobraževanju delav-cev, ki opravljajo ta nadvse po-membna in odgovorna dela. Vratar ali čuvaj ni znal podrobno pojasniti opis njegovih del in na-iog. kaj bi moral narediti in kako ukrepati ob požaru. Prav tako ni znal pokazati, kako je treba ra-vnati z gasilnim aparatom. Nare-dili smo tudi nekaj korakov med tovarniškimi objekti. Najprej je pritegnil našo pozornost viličar — vozilo. ki je oviral dostop k hidrantu.
»Ne vem, kdo ga je postavil sem.« je dejal eden od gasilcev.
svojega delovnega mesta. saj je znal podrobno opisati, kaj je nje-govo delo. y beležko smo zapisali: vse dobro. Žul. velika izjema med našo ukcijo.
Začeli smo se vračati v Titovo Velenje. Najprej smo zavili v de-lovno organizacijo EFE. Tudi tu smo dobili od vratarja podob-ne odgovore kot v tovarni usnja. Gasilni uparat je le za okras. Po predstavitvi, kdo smo. zakaj smo prišli. smo opazili njegov začuden pogled. ki sejestopnjeval. kogaje inšpektor vprašai. če zna upo-rubljuti gasilni aparat. Zvedeli smo. daje nu tem delovnem mestu od leta 1979. vendar jih doslej (odgovorni za požarno varnost v kolektivu) niso poučili. kako se ravna z njim. Niti ni vedel. kje je hidrant. Inšpektorje pu je med nušo ukcijo tudi zanimulo. če in
kutcrt	5twvilki,
Mi smo luhko le ugotovili, du bi šle po vodi dragocene sekunde, če bi izbruhnil požar. V avtoparku je bilo nekaj vozil odklenjenih. Nu enem odstebrov objekta. v kate-fem so bili avtomobili.je bil napis: Kaditi prepovedano. Ce bi začelo
Nupotili smo se v Elektrostroj-no opremo. Enaka ugotovitev. Nočno delo je opravljal mlud de-lavec. Pojusnil numje. daje nu tem delovnem mestu šele tri mesece in pol. Vendar mu to ne bi smelo biti v opravičilo. V tem časuje-ven-darle imel toliko časa. da bi se podrobno seznanil z dolžnostmi. Pri razlagi. kako je treba ravnati z gasilnim upurutom. se je zelo »lovil«. Tudi ni vedel. du je ve-ljavnost aparata že potekla. Skrutka. tudi tu smo dobili obču-tek brezbrižnosti do vratarske
goreti. gasilca in vratur verjetno ne bi mogla rešiti uvtomobilov; tudi nimujo ključa.
Še najbolj veseli smo bili obiska pri vrutarju v obrutu TGO Gore-j^je v Šoštanju. Bil je gospodar
službe. Ali pu je bilo temu krivo le to — kot je dejal —. da se je ne-koliko zmedel zaradi našega ne-nadnega obiska. In če bi nenado-ma zučelo goreti ali se zgodilo kaj nepredvidenega?
Razmetano orodje v nadomestnih objektih
15. julii 1982
* Titovo Velenje
NAŠIKRAJIIN LJUDJE
nas cas ★ stran?
Jože Kovač
,,Z vesetjem bom frizer"
Poletje, najtoplejši letni čas, marsikoga pogosteje pripelje na frizerjev stol. In če ste se te dni kaj mudili v brivnici in česalnici Nada v središču Titovega Velenja, ste na moškem oddelku verjetno naleteli na prijaznega fanta. Sicer še ni pravi frizer, a se kljub temu spretno giblje po brivnici. Najbrž ste se spraševali, zakaj ne vzame v roke škarij. To pa je bil tudi vzrok za našo predstavitev, kajti tukaj je le na počitniškem delu.
Jože Kovač s Konovega pravi, da je prišel sem ravno zato, da bi lahko čim prej in čim bolje oprav-ljal svoj bodoči poklic. ,,Na šoli za osebne storitve imamo premalo prakse. V prvem letniku je obvez-no opraviti le štirinajst dni dela v frizerskem salonu. To pa je mnogo premalo, da bi dosegel potrebno spretnost. Za zdaj še samo opazu-jem izkušene sodelavce pri delu in pomagam pri manj zahtevnih opravilih; toda upam, da bom kmalu naDredoval. Do takrat pa bom preizkušal svoje znanje na prijateljih in sorodnikih. To je še najmanj tvegano. Delo z ljudmi ni enostavno, saj so še posebno občutljivi, leo gre za tako važen del njihove zunanjosti, kot je frizu-ra." Tako je pripovedoval Jože, ki
je s svojimi skrbno postriženimi lasmi izjema, ki nikakor ne govori vprid pregovoru o zmeraj bosi kovačevi kobili.
Jože je eden tistih, ki so v lan-skem letu zaorali ledino v usmer-jenem izobraževanju. Na šolskem centru Boris Kidrič je končal prvi letnik smeri osebne storitve. Tam se poleg frizerjev šolajo tudi bo-doče šivilje.
Jože pravi, da bo z veseljem opravljal poklic moškega frizerja. Za to se je odločil sam, nekoliko pa ga je spodbudil tudi oče. Vsekakor odločitev za poklic ni enostavna, z uvedbo usmerjenega izobraževanja pa naloga za mlade in starše ni nič bolj enostavna, prej nasprotno. Zdaj, ko je za njim leto dni pouka in nekaj prakse pa Jože že lahko reče, da se z odločitvijo ni prenaglil, kljub temu, da je že spo-znal tudi slabe strani poklica. Poleg tega, da si ves dan na nogah, so tukaj tudi nevšečnosti dela s strankami, ki niso vedno najbolj vljudne in prijazne. Jože kakšnih hujših težav sicer še ni imel, toda znal bo prenesti tudi to, saj se zaveda, da smo ljudje pač različni.
V šoli je bil v dveh razredih edini fant. Dekleta in učitelji so ga sprva gledali z nezaupanjem, ki pa
je kmalu prešlo. Lepo so se razu-meli. Sicer pa moški frizer za fanta ni tako redek poklic. Se vedno pa se z rahlo užaljenostjo spominja, kako so ga sošolke in učiteljice dražile, da je „blažen med ženami".
Izmenovodja Jože Marovt se je le prizanesljivo smehljal, saj so šolski časi že nekaj časa za njim. Dejal je, da so Jožeta radi vzeli na prakso, dobro je, da se ga stranke že sedaj navadijo. Včasih je bilo na poklicni frizerski šoli mnogo več prakse, zato z nezaupanjem gleda na program, ki ga imajo bodoči frizerji v usmerjenem izobraževanju.	. _
Sicer pa ni vse odvisno od šolskega znanja, pomembno je, da mladi vzljubijo poklic, ki ga bodo opravljali vse življenje. Tako bodo mnogo lažje premagovali težave, ki jih čakajo na poti. Jože Kovač je prav gotovo eden tistih, ki bodo srečni v svojem poklicu, samo počakati je treba, da bo smel pri-četi pravo frizersko delo. Mogoče bomo kmalu videvali tudi na naših ulicah mladeniče z' nakodranimi lasmi in umetno obarvanimi prameni las.
N. Žolnir
Prostovoljno delo mladih
UspešnaMDB Slavka Šlandra
Mladinke in mladinci mladinske delovne brigade Slavka Slandra iz občine Mo-zirje sodelujejo v teh dneh na republiški mladinski delovni akciji „Kras 82". V Kosta-njevici na Krasu pomagajo pri gradnji vodovoda. Brigado letos sestavlja 39 mladink in mladincev, med njimi je tudi pet mladih prostovoljcev iz
pobratene občine Čajetina. Pred dnevi so jih obiskali tudi \predstavniki občinske skup-ščine in družbeno-političnih organizacij ter jih pohvalili za njihov veliki prispevek k uspešnosti akcije. Brigada ' Slavka Slandra je pričela delo 26. junija in ga bo končala v soboto, 17. julija.
Doslej $o bili mladi iz mozirske občlne najbolj delavni
Dnevni tabor vZavodnjah
Letos nadvse dobro organizirano delo
Razstava Hortikultura 82 v Titovem Veleiiju je že zdavnaj mimo. Bo spet ostalo vse po starem. Na posnetku »zelcnica« med objekti ob Šercerjevi in Kidričevi cesti.
ANGELA BRGLEZ: „Sem iz Zavodenj, na taborjenju pa kuham že od vsega začetka. Rada sem z otroki, čeorav le dosti-krat težko krotiti mlade nadobudneže. Posebno mi je všeč prija-teljsko vzdušje, ki je med nami. Zdi se mi, kot da prihajam sem na dopust. Začnem ob osmih zjutraj in pripravim malico, ki že pričaka otroke, ko se pripeljajo sem. Tudi kosOo jim gre vedno dobro v slast, saj so veliko na svežem zraku. Danes smo jim pri-pravili makarone z mesom in solato, včeraj pa smo jih še posebno razveselili s pudingom. Sladkajo se tudi z borovnicami, ki jih nabirajo tod okoli."
Ivan Sevćmkar
„Naučili so bodo lepih manir"
Mala anketa
V taboru se je zbralo okoli 140 otrok dnevno
Taborniki odreda Pusti grad so tabomiški koteiček v Zavodnjah uredili na zemlji-šču, ki jim ga je odstopil kmet Ivan Sevčnikar, po domače Zaleznik.
O njegovi prijaznosti pove Tea Podgoršek, vodja tabora, marsikaj zanimivega. Od tega, kako dovoli otrokom brezskr-bno skakanje po travi. ,,Saj v mestu nimajo možno-sti", pravi, pa kako jim nudi domače pridelke in celo dvori-šče pred hišo, kjer nadebudne-ži nato nabijajo nogomet.
Sicer pa kaj bi Ivan ne imel rad otrok, sam jih ima osem in vsi, tudi tisti najmlajši, prav pošteno poprimejo za delo. Malce jih sicer v teh poletnih dneh mami taborniški živ žav nad domačijo. Pa saj, ko je delo opravljeno, ostane nekaj časa tudi za igro.
Zaleznikovo posestvo ni majhno. Skoraj 40 hektarjev je vseh površin. In ker žena hodi v službo, morajo vsi kar precej postoriti, da delo na kmetiji ne zaostaja. Hlev je velik in skrb za 21 glav živine zahteva mno-go rok. Potem pa marsikdaj voljo do dela izničijo
Pod listnato in platneno
streho
Tako kot prejšnja leta, je pri-pravila tudi letos Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje dnevno taborjenje v Zavodnjah.
Otroci so se v/ozili od 1. do 10. julija vsak dan iz Titovega Vele-nja, Pesja in Soštanja v Zavodnje, kjer so jih pričakali taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj, ki so skrbeli za program dela v taboru. Kot je povedala vodja tabora Tea Podgoršek, je bilo delo letos še posebej dobro organizirano, saj so tabor še bolj popolno uredili.
Takoj ob prihodu, so otrokom pripravili malico, nato so dvigali zastave in se razdelili po vodih. V vodovih kotičkih so pripravljali različne aktivnosti. Hodiii so na krajše izlete, nabirali borovnice in gozdne sadeže ter spoznavali drevesa in druge gozdne rastline. Seveda pa so se učili tudi osnovnih taborniških veščin. Ob 12. uri so se ponovno zbrali v taboru, kjer jih je čakalo okusno kosilo. Malo so še posedeli, pokramljali, nato pa ponovno odšli v vodove kotičke. Popopoldne ob pol štirih so še pomalicali, spustili zastavo in
skupno odšli v Zavodnje, kjer jih je čakal avtobus, ki jih je odpeljal proti domu.
Vsak dan se je zbralo taboru okoli 140 otrok, med katerimi je bilo letos tudi precej predšolskih.
Vodja tabora Tea Podgoršek in vodniki taborniškega odreda Pusti grad Soštanj, ki so skrbeli, da je bil program kar najbolj pester in si tako prizadevali, da bi pritegnili v svoje vrste kar največ, so bili zadovoljni. O tem, da so svoje de-lo dobro opravili priča, da je zanimanje za to taborjenje iz leta v leto večje.
spremenljive cene mesa na na-šem trgu. ,,Če jih ne bi hranil z mrvo", pravi Ivan, ,,ne bi bilo računa."
Beseda pa zopet steče o tabornikih, o malčkih, ki na tukajšnjih livadah preživljajo svoj počitniški čas. ,,Kar dolg-čas mi bo za njimi, ko se bodo poslovili", pravi Ivan. „Toliko prijetnega razpoloženja so prinesli. In tako lepo se učijo, marsikaj novega bodo znali, pa tudi veliko lepih ,,manir".
Mestni otroci se v teh vročih poletnih dneh gotovo ne igrajo ra-di med razgretimi cementnimi r dovi in asfaltom. Starši so preveč zaposleni, da bi našli čas za izlete tudi med tednom. Okoliški gozdo-vi pa vabijo s hladorh in svojimi darovi; tu lahko tudi po mili volji tekajo in razgrajajo. Zato starši niso prav nič pomišljalo, ko so svoje najmlajše poslali na dnevno taborjenje v Zavodnje. Otroke je takoj navdušilo življenje pod list-nato in platneno streho ter igre med zelenjem. Mnogi že razmišlja-jo, da bi tudi sami postali taborni-ki. Sicer pa poglejmo, kaj so nam o taborjenju povedali sami, vodiči iz taborniškega odreda Pusd grad Soštanj in njihovi varovanci.
.■jiDtiEj
KAISER 5 let in pol: ,,Doma sem v Titovem Velenju. Hodim v vrtec Naj-dihojca, ki ga ravno zdaj beli-jo. Mamica me ziutrai odpelje v Soštanj k sestrični Mojci, s katero se skupaj z drugimi otroki odpelje-mo v Zavodnje. Tukaj je dosti bolj veselo kot v vrtcu. Igramo se in nabiramo gozdne sadeže. Se bom
Ivan Sevčnikar
Itism'' 'j maja
OMAN: ,,Že la-
vej dolgčas. Končala sem 2. razred osnovne 5o-le Antona Aškerca. Tam sem tudi izvedela za tabor v Zavodnjah. Rada sem tukaj, saj je toliko stva-ri, ki jih lahko počnem. Igramo se, lovimo in skrivamo, ob tem pa se naučimo veliko koristnega o življe-nju v naravi."
t „ *	TOMAŽ KU-
MER: ,,Za ta-bor v Zavod-njah mi je pove-dala mamica. Sprva sem se branil, toda ko sem videl kako je, mi je postalo takoj všeč. Že veliko sem se naučil. Poznam vse praznične datume v letu, naučili smo se označevanja poti, katera voda je pitna in podobno. Čim prej bi tudi jaz rad postal tabornik in spoznal še več veščin."
ALENKA OBERC: ,,Va osnovni šoli Bi-ba ROck v So-štanju sem kon-čala 5. razred. Vodnica sem postala lani, pri tabornikih pa sem že sedem let. Tudi na Soli imam svoj vod, ki je kar uspešen, letos smo se že do-sti naučili. Tukaj je lepo, hrana je dobra. Taborjenje v Zavodnjah se razlikuje od pravega taborniške-ga življenja. Tukaj so otroci dosti bolj razigrani. Zelimojih navdušiti za taborniško življenje. Učimo se postavljati šotore, vezati vozle, delamo okraske iz lubja, nabiramo borovnice, organiziramo družabne igre in podobno. V avgustu bom odšla tudi na pravo taborjenje v Savudrijo."	^
V Ribnern bom odšel na vodniški tečaj. Ze sedaj pa vodim v Zavodnjah svoj vod in sem najmlajši med vodniki tukaj. Z otroki nimam težav, čeprav ni-sem dosti starejši od njih. Skupaj se igramo in se hkrati učimo živije-nja v naravi. Taborniško življenje mi je zelo všeč. Med nami vlada tovarištvo in razumevanje, poseb-no pa so mi všeč sproščeni večeri ob ognju, ko skupaj zapojemo in se poveselimo. Pomembna vred-nost taborništva je tudi čuvanje gozdov in ohranjevanje tradicij NOB."	Nevenka Žolnir
8. stran ★ nSS CBS_____ZANIMALO VAS BO	_Titovo Velenje ★
Svetujemo vam
Zamrzujmo vrtnine
Zelenjava je sestavni del na5e prehrane; vse leto nas osvežuje, kalorij pa ima bolj malo. Njene pomembne sestavine so balastne snovi, ceiuloza, rudninske snovi ter različne snovi, ki dajejo značil-no aromo in okus. Z njimi skuSa-mo nekako uravnovesiti porabo maščob, ki je, žal, Se vedno preve-lika.
Danes, ko imamo na voljo zamrzovalnike, si razen solate in radiča, lahko v glavnem vse vrtni-ne zamrznemo, da imamo vse leto široko izbiro raznovrstne zelenja-ve. Nekateri se boje večjih količin zelenjave čeS, da redi. V tem primeru lahko izberemo tiste sorte, ki imajo manj ogljikovih hidratov. Glede na količino ogljikovih hidratov, lahko zelenjavo razdeli-mo v trf skupine. Najmanj, do 3
odstotke, jih imajo solata, kumare, Spinača, beluši, rabarbara, endiv-ja, bučke, mangolt, motovilec, kitajsko zelje, radič, gobe in brstični ohrovt.
OH 3 do 5 odstotkov ogtjikovih hidratov vsebujejo stročji fižot, paradižnik, paprika, redkev, cvetača, belo in rdeče zelje, ohrovt, koleraba, malencane in kreSa.
Več ogljikovh hidratov pa vsebu-jejo ohrovt popčar in por, (7 odstOtkov), korenje, gomolji zele-ne, rdeča pesa (8 odstotkov), čebu-1a (9 odstotkov), artičoke (12 odstotkov), zeleni grah (14 odstot-kov), hren (4-iodstotkov) in krom-pir (20 odstotkov).
Nekatero zelenjavo moramo pred zamrzovanjem blanSirati (popariti z vodo), da preprečimo Skodljivo
delovanje drobnoživk in razkroj vitaminov. Blanširanje zelenjave traja od 2 do 4 minute. Za kg zele-njave zavremo več kot 5 litrov vode in vanjo pogreznemo zelenja-vo (najbolje v mreži). Ko prične voda kipeti, Stejemo minute. Čas blanširanja določen za posamezne vrste natančno upoštevajmo, sicer zamrznjena zelenjava ne bo zado-voljive kakovosti. Po blanSiranju zelenjavo s hladno vodo na hitro ohladimo. Zelenjavi z belim tki-vom damo pri blanširanju v krop citronovo kislino ali limonin sok, da kasneje ne bo porjavela. V kro-pu ni treba blanširati peterSilja, kumar, celih plodov paradižnika in buč. Hren zamrznemo tako, da ga zavijamo v aluminijevo folijo. Iz čebule pa skuhamo omako in jo zamrznemo v lončkih.
večji del posnetega motiva. V objektivu je še merilec oddaljeno-sti, s katerim določimo razdaljo do izbranega motiva. Nepravilna nastavitev daje nejasno sliko.
Seveda ni dovolj, da znate z
objektivom izostriti in nastaviti pravo zaslonko. Poznati morate kar največ možnosti, ki vam jih to osnovno orodje pri snemanju nu-di.
Kot smo že dejali objekttivi posneti objekt najbolje izrišejo pri srednjih zaslonkah med 5,6 in 11. V tem območju je risba najbolj ostra, globinska ostrina zadosti velika, kontrastnost risbe pa primerna. S polno odprtino objek-tiva (f:l,2) dosežemo manj kon-trastno risbo. Z močno zaprtim objektivom (f:16) pa povečamo kontrast.
Poglejmo še kakšne vrste objek-tivov so najpogosteje v rabi. Ob nakupu fotoaparata navadno dobite tudi „normalen" objektiv. Zorni kot posnetka s tem objekti-vom približno ustreza zornemu kotu očesa. Velikost predjpetov je približno takšna, kot jo zaznavajo oči, prav tako pa je tudi z ostrino bližnjih in oddaljenih predmetov.
Naslednji objektiv, ki ga potre-buje skoraj vsak bolj zahteven fotoamater, je teleobjektiv. Tele-objektivi delujejo podobno kot daljnogledi ter kažejo oddaljene predmete povečano in zgoščeno. S teleobjektivom bomo snemali predvsem tiste motive, ki se jim ne moremo ali nočemo približati, pa tudi portrete raje snemajmo s tele-objektivi, saj se modelu ni potre-bno preveč približati, obenem pa se izognemo popačenju, ki se pojavi pri snemanju z normalnim ali širokokotnim objektivom. Ta je naslednji pripomoček zahtevnejše-ga fotoamaterja. Sirokokotni ob-jektiv zajame širši prostor in je za-to uporaben za slikanje objektov, ki bi jih drugače le stežka zajeli v celoti. Obenem pa z njim poudari-mo perspektivo in globino v pro-storu. Sirokokotni objektiv pa tudi precej popači perspektivo.
Najbolj idealna rešitev je danes prav gotovo zoom objektiv, ki zajame območje od rahlega širokokotnega do rahlega teleob-jektiva. To je objektiv, ki zaradi svoje posebne konstrukcije foto-amaterju zlahka nadomesti vse tri prej omenjene objektive. Cena te-ga objektiva je nekoliko višja, ka-kovost posnetkov pa je razen pri zelo velikih povečavah popolnoma enaka, kot pri prej omenjeriih objektivih.	B Zako5ek
Pocitniška fotografiia
Družina pod šotorom
Fotografirajmo (3)
Objektiv in zaslonka
Vetjo globinsko ostrino dosežemo: 1. z zmanjSanjem zaslonke, 2. s postavitvijo merilca daljine na večjo odda-Ijenost, 3. s širokokotnim objektivom
Ob sotočju Pake in Savinje v Rečici je veliko lepih počitniSkih hišic. Od 22. maja letos pa moti idiliko tega počitniškega naselja majhen šotor, ki je stanovanje mlade družine — Jožeta, Marice in štiri leta in pol starega Tomaža.
Jože Svetko je s svojo družino prej stanoval v Arnačah (Sentilj) v novi hiSi ženinih staršev. Pravijo, da stari in mladi ,,ne gredo sku-paj". Jože sicer ni živel skupaj z ženinimi starši, pač pa v kletnih prostorih njihove nove stanovanj-ske hiše, starši pa živijo v družbe-nem stanovanju v Titovem Vele-nju. Tako sta nam povedala Jože in Marica Svetko. Ne glede na to, da so bili nekaj kilometrov nara-zen, je med njimi pogosto priha-jalo do nesporazumov. Vrhunec pa so dosegli sportiladi letos, ko je morala mlada družina pobrati šila in kopita in zapustiti skromno stanovanje — sobico v kletnih .prostorih. Družina pa kljub prošnji, da bi jo pustili v njej do takrat, ko bi dobila družbe-nostanovanje, na cesti. Tako je le-pa hiša ostala prazna, kot pravha Svetkova, sama pa s sinčkom na cesti. Pred njima je bila velika negotovost — KAM?.
Usmilil se ju je Jožetov brat. To-da pri njem niso mogli dolgo žive-ti, saj ima samo enosobno stano-vanje. Jože je vztrajno iskal, stanovanje ali samo sobo, vendar je povsod naletel na gluha ušesa. „Mlade družine — z otrokom nih-če noče vzeti pod streho," je dejal. Jože je zaposlen v delovni orga-nizaciji Elektrostrojna oprema v tozdu Krovsko-kleparski obrati, žena Marica pa v TGO Gorenje — tozd Hladilniki. Vlogi za stanova-nje imata v svojih kolektivih že dalj časa, zato sta potrkala tudi pri njih. Ustreči jima niso mogli, ker stanovanj nimajo, sta zvedela.
,,Na cesto nismo mogli. Imam šotor za dve osebi. BoljSe kot nič, sem razmišljal in odločili smo se, da bomo nekaj časa preživeli v njem," je pojasnil Jože.
Lepo taborjenje, bi kdo mislil. Teden, dva ali tri še nekako gre. Počutiš se kot na dopustu, potem pa ČToveku začne takšno) Življenje presedati. Tudi Svetkovima je, pa čeprav sta dobila še manjšo bara-ko, v katero sta lahko postavila di-van, čla sedaj nekoliko bolj „udobno" spijo. Sanitarije sta si zasilno ur^Jila kar v bližnjem grmovju, po vodo pa hodita v Savinjo, kjer se tudi umivajo. No, j vodo dobijo tudi v bližnjem | vodnjaku, kuhajo na plinskem | gorilniku, žena pa mora prati vse z rokami, kljub temu da imata pral-ni stroj.
Jože je že od zadnjega spora s starši v bolniški in tako vse dni preživi skupaj s Tomažem. Le otroku ni dolgčas; le njemu se ne zdi nič narobe. Všeč mu je takSno življenje. Ne razmiSlja naprej. Pa zato veliko bolj očka in mamica. Niti pomislita ne, da bi morali ta-ko živeti v nedogled. Poletja bo
Poleg ohišja je objektiv najpo-membnejši del fotoaparata, saj bomo le z njegovo pomočjo (ob ustreznem znanju seveda) uspeli napraviti zadovoljivo fotografijo.
Najpomembnejše kontrolne oznake, ki jih moramo poznati na objektivu, so odprtina zaslonke, globinska ostrina in skala oddalje-nosti. Včasih pa je na objektivu tudi čas osvetlitve.
Z f:2 ali F:2 ali 1:2 označijo v tovarni svetlobno jakost objektiva pri njegovi polni odprtini. Bolj ko se to razmerje bliža idealnemu razmerju 1:1, več svetlobe lahko pade na film v kameri in v bolj neugodnih razmerah lahko slikate.
Zaslonka deluje podobno kot oko. Kadar je več svetlobe, je bolj zaprta, kadar pa je manj svetlobe, je bolj odprta. Seveda, če istočas-no uporabljamo enak čas osvetlit-ve filma. Velikost odprtine zaslonk je navadno napisana z medna-rodnimi oznakami: 1:1, 1:1,4, 1:2, 1:2,8, 1:4, 1:5,6, 1:8, 1:11, 1:16 . . . Objektiv z zaslonko 4 prepusti le pol toliko svetlobe kot
objektiv z zaslonko 2,8. Vsako naslednje število zaslonke prepušča torej samo pol toliko svetlobe sko-zi objektiv kot prejšnje. Če želi-mo, da v določenih svetlobnih razmerah pade skozi zaslonko več svetlobe, moramo zmanjšati čas in obratno. Vzemomo primer: svetlo-mer nam pokaže čas 1/125 sekut»-de pri zaslonki F:ll. Če želimo spremeniti število in odpreti zaslonko za eno označbo F:8, potem moramo zmanjšati osvetlit-veni čas tudi za eno število na 1/250 sekunde. Če pa povečamo vrednost zaslonke na f:16, potem moramo podaljšati osvetlitveni čas na 1:60 sekunde. Le tako bomo dobili enako osvetljeno sliko. Zaslonka nam torej omogoča fotografiranje v različnih svetlob-nih razmerah (uravnava količino svetlobe in s tem osvetlitev filma), poleg tega veča obrisno ostrino fotografije (največja med f:5,6 do f:ll) ter povečuje globinsko ostri-no. Pri zaslonki f:l,2 je oster le majhen del posnetega motiva. Pri zaslonki f: 16 pa je oster mnogo
Ce zmanjšamo odpitino zaslonke, moramo enakomerno povečati čas
hitro' konec, noči se bodo shladile, prišel bo mraz. Tedaj tudi malemu Tomažu ne bo všeč v šotoru ali baraki.
Svetkova stalno hodita v kolekti-va, da bi vendarle našli kakšno rešitev. Jo bodo? Upajmo. Jože
pravi, da s tem, ko se je odločil za življenje v Sotoru, nikogar ni želel izsiljevati. „Nekateri se vsiljujejo nasilno. Jaz tega ne bi mogel stori-ti. Stanovanje bi rad dobil na po-šten način", je dejal.
S. V.
Priprava kosila
15. julij 1982	•k Titovo Velenje	ZANIMIVUSIJ, htLJIUN		nas cas ★ stran 9
				
an Timotijević	9
esant na Drvar ali skok v prazno
MAJOR	BENESCH
PRIPRAVUA BANDITE
Toda poročnik Kirchner le ni bil za staro šaro in kasneje ga je celo general Rendulic zaprosil za pomoč. General Pflihlstein se je «.. išel in je iz Grčije pripe-ljal novega atentatorja. To je bil degradirani major, SS—ober-sturmfUhrer Fritz BOckl. V Banjaluko je prispel s 60 banditi, ki so bili prav taki, kot jih je potreboval Renduiic. BOekova naloga je bila „Poročnik,' vaša naloga je v tem, da prevzameta pod svoje poveljstvo Kirchnerje-vo enoto in jo pripravite za na-pad na Tita in vrhovni štab. Vrhovno poveljstvo je ukazalo, da je treba nalogo izvesti najkasneje do 15. februarja 1944. Tega roka ni mogoče podaljšati," mu je ukazal gene-ral von Pfflhlstein.
„Razumem, gospod general. M.-'.im, da bom dotelej uspel," je odgovoril poročnik BOckl, ki je bil napol pijan.
Mesec dni kasneje je general Rendulic prav resno interveniral pri PfUhlsteinu.
„Gospod general, imam po-datke, po katerih ta vaš novi poročnik ni nikoli trezen. Menda je čisto navaden pijanec," je de-jal Rendulic.
„To sedaj prvič slišim," se je začudil PfUhlstein.
„Da, da. Nenehno pije in utegne biti pijan prav takrat, ko bo treba izvesti nalogo. Tako ga je treba zamenjati," je dejal z ostrejšim naglasom, čeprav mu PfUhlstein ni bil podrejen.
Tako so pričakali februar, ko je Hitler drugič opozoril feld-maršala Keitla, naj odstrani Tita in Vrhovni štab. Tokrat je Keitel odkril v Kremsu pri Dunaju majorja Benescha in ga poslal v Banjaluko. Takrat je bil Benesch komandant vohunsko-terori-stične organizacije, ki se je skri-vala pod imenom „Lovska zveza Jugovzhoda". Tako je Benesch postal novi up vrhovnega povelj-stva.
Major Benesch je v Banjaluki zbiral tako Kirchnerjeve kot BOcklove bandite in ko jim je dodal še nekaj četnikov, je na-stala nova enota, ki se je imeno-vala „odred divjih lovcev." Benesch je svoje klateže nabral po vsej Evropi in jih skupaj z Nemci, ki so prišli iz Palestine, razdelil, v dve četi. Prvi je poveljeval poročnik Kirchner, drugi pa poročnik Dowe.
Med „divjimi lovci" so bili ta-ko zločinci kot športniki z izvrst-no telesno kondicijo, vsi pa so znali dobro streljati z avtomat-skim orožjem. Znali so se boriti z noži in uporabljati razstrelivo, poleg tega pa so bili izurjeni tudi
za vohunske naloge. Do začetka desanta jih je major Benesch dobro pripravil.
HITLER POLEG DRVARJA
Po razgovoru s feldmaršalom von Weichsom je Hitler čez te-den dni zares poklical 'generala Rendulica v Bergof. Rendulic se je za to srečanje dobro pripravil, kajti na vsako Hitlerjevo vpraša-nje je moral najti ustrezen odgo-vor in pri Hitlerju vzbuditi vtis, da je vsestranski poznavalec ope-racije „konjev skok". Ko je pri-spel v Bergof, se je Rendulic v vrhovnem poveljstvu najprej se-gel z Jodlovim namestnikom generalom Walterjem Warlimon-tom. Ta ga je takoj opozoril:
„Firer je danes še kar miren in glejte, da ga ne boste spravili v slabo voljo."
General Rendulif ni imel časa za odgovor, kajti prav takrat sta prispela Jodl in feldmaršal Kei-tel. Med pogovorom so krenili v operativno dvorano. Kasneje sta prispela še general Warlimont in neki mlajši oftcir stenograf. Rendulica je najbolj presenetilo, ker ni na mizah videl nobene karte. Namesto njih pa je opazil relief iz mavca. Takoj je stopil tja.
Relief je bil natančna kopija Drvarja v malem, z vsemi cesta-mi, hišami, železniško progo, rekami in mostovi. Videti je bilo planinske vrhove in doline, goz-dovi pa so bili označeni s pobarvanimi koščki gobe, nasajenimi na lesene palčke. Okrog Drvarja je prevladovala zelena barva gozdov. Ko se je Rendulic približal reliefu, je tak4 prepoznal to mesto v zahodni Bosni, ki mu je zadajalo toliko skrbi.
T,Kdo ga je izdelal?" je vpra-šal Rendulic generale, ki so bili že zbrani okrog reliefa in raz-pravljali o „konjevem skoku".
„Moj kartografski oddelek," je ponosno odgovoril general Warlimont.
General Rendulic pa je hkrati ugotovil, da se tudi v vrhovnem poveljstvu ubadaio s Titom, Vrhovnim štabom in Drvarjem prav tako kot on sam. Hitlerja pa še vedno ni bilo in so čakali nanj še več kot pol ure.
Nenadoma pa so ze vrata odprla in v dvorano je stopil Hitler. Pozdravili so ga in hkrati vzkliknili: „Heil Hitler!" Ta pa ni odgovoril na pozdrav in se je zaustavil šele pri Drvarju. Vsi drugi so se postavili v pol-krog na nasprotni strani mize.
„Rendulic, stopite na to stran!" je ukazal Hitler in mu z glavo namignil, naj stopi na le-vo.
NaiO se je Hitler nagnil nad relief in z nekaj uvodnimi stavki
povedal, da je Drvar za Vrhovno poveljstvo objekt operativno-taktičnega pomena. Potem je ge-neralu Rendulicu naročil, naj ne-ha bombandirati Drvar, kar je ta že prej storil z namenom, da bi tako premotil Vrhovni štab. Od Rendulica je zahteval, naj ga informira, kako si zamišlja izvedbo tako zapletene akcije, ki naj bi jo prvič v svoji generalski karieri opravil tudi v praksi. Rendulic je nato na reliefu poka-zal, kako namerava uresničiti svoje načrte.
„HOCEM VIDETITITA!"
Hitler je Rendulica pazljivo poslušal, nato pa ga je prekinil in vprašal:
„Kako ste si zamislili začetek napada?"
„Sklenil sem začeti napad 25. maja v primeru, če bo vreme za padalce ugodno," je odgovoril Rendulic, nato pa je začel natančneje pojasnjevati potek operacije: „Enote, ki jih bomo skrivoma pripeljali ponoči, bodo krenile v napad zjutraj ob petih. Ob 6.35 uri se začne bombardi-ranje Drvarja, Petrovca in okoli-ce. To bo trajalo petindvajset minut. Ob sedmih se bo spustil desant. Petnajst minut kasneje bodo jadralna letala že na tleh in padalci takoj začno dejstvovati."
„Koliko pa je teh?" ga je vprašal Hitler.
„Imam specialni bataljon zračnodesantnih sil," je odgovo-ril Rendulic.
,,To je malo!" je Hitler jezno odgovoril in zamahnil z roko. „Vedite, da se bodo uporniki borili kot volkulja, ko brani svoj brlog, nagonsko, kar pomeni, da bo boj srdit, nedvomno srditejši kot v kakršnikoli drugih okoli-ščinah. Na to morate računati," je opozarjal Hitler.
Clani vrhovnega poveljstva so bili zaradi takega razpleta presenečeni, kajti dotlej so vsi računali samo z enim padalskim bataljonom.
„Rendulic, bodite prepričani, da z enim samim padalskim ba-taljonom ne boste nikoli ujeli Ti-ta. To bi bila napaka!" je razdraženo dejal Hitler, nato pa se je ozrl na generala Walterja Warlimonta, ki je stal na drugi strani, in mu dejal: ,,Warlimont, povejte reichsfUhrerju Himmle-rju, naj da generalu Rendulicu še en padalski bataljon."
Hitler je za trenutek pogledal na relief in njegov pogled je krenil proti jugovzhodnemu gozdnatemu zemljišču. Po cenit-vah vrhovnega poveljstva naj bi na tem območju stisnili partizan-ske sile, jih obkolili in uničili. Zato je Rendulica takoj opozo-ril:
„Pazite, da se Tito in vrhovni štab ne prebijeta iz Drvarja, kar se je dogajalo ob drugih priložnostih," je Hitler zaostril in nato grozeče ukazal: „Zgrabi-te ga živega in ga pripeljite sem-kaj! Hočem videti Tita! Imeli boste dovolj enot, to pa je vaša najpomembnejša naloga."
Stenograf je zabeležil vsako besedo.
Clani vrhovnega poveljstva so prikimali in tako potrdili Hitle-rjev ukaz. Rendulic je dobro razumel, kaj pričakujejo od nje-ga, sicer pa je to bila tudi njego-va želja.
Hitler se je nato zadržal na partizanskih divizijah in korpu-sih na širšem območju Drvarja. General Rendulic mu je pojasnil njihovo približno razporeditev, številčno stanje in oboroženost. Hitler ga je zatem povprašal:
„Kdaj se mislite prebiti do padalcev?"
„Še istega dne, najkasneje pa ponoči," je odgovoril Rendulic.
,,Ne smete zakasniti. Boj bo hud in lahko se znajdejo v teža-vnih razmerah," je dejal Hitler in pripomnil: „Zdi se mi, da ste zajeli premajhno območje. Razširite ga, da vam uporniki ne bi udarili v hrbet. Ponovno se bomo videli čez sedem dni. Tak-rat bom potreboval še razne podrobnosti," je Hitler končal razgovor in odšel.
SKRIVNOST JE BILA SPOROCENA USTNO
General Rendulic je v pričako-vanju, da ga bodo spet poklicali v vrhovno poveljstvo, v kratkem času končal najpomembnejše priprave z namenom, da bi ope-racijo „konjev skok" lahko us-pešno končal. Toda njegovi komandanti korpusov, ki so jih čakali hudi boji, še vedno niso vedeli, kaj jim prinašajo nasle-dnji dnevi. Zato se je Rendulic odločil, da jim sporoči skrivnost, vendar tako, da bo ta zaščitena vse do konca.
Ni natančno znano, ali se je to zgodilo 18. maja ali dan ali dva poprej, vendar je pomembno, da tistega dne v štab armade v Vrnjački Banji niso poklicali generalov. Namesto njih je Ren-dulicov načelnik štaba general Helmuth von Grolman telefon-sko pozval tri njihove oficirje. To so bili načelnik štaba 15. gor-skega armadnega korpusa polko-vnik Werner Pfafferot, načelnik štaba 7. SS-divizije „Prinz Eu-gen" SS-StandertenfUrer Wasch-mann, ki je hkrati nadomeščal tudi komandanta 5. SS-gorskega korpusa, in načelnik operativne-ga oddelka komandanta letalstva za Jugovzhod major Benesch. Vendar to ni bil tisti Benesch, ki je bil v diviziji „Brandenburg", (Dalje prihodnjič)
JEZIK0VN0 RAZSODIŠCE (79)
Umazane bele rokavice
„Spoštovani, večkrat ste že opozorili na škodljivo početje mnogih slovenskih gpspodarskih podjetij, ki pošiljajo Slovencem različne srbohrvaške dopise. Primera, ki ju prilagam, kažeta, da jih je začela posnemati tudi slovenska kulturna ustanova ADIT (Agencija demokratičnega inozemskega tiska), Gradišče 10/11 . . . Menim, da je vsaka razlaga odveč. Morda bi bilo prav, ko bi opozorili tudi to .demokratično' agencijo, da bo spoznala, kako daleč je od demokracije. — Lepo Vas poz-dravljam in Vam želim, da bi na-daljevali svoje koristno đelo kljub neutemeljenim očitkom, ki ste jih včasih deležni. Marjan Dolgan, Ljubljana."
(V poslanih prilogah bere-mo: „Čijenjene pretplatnice, pri-je svega želimo Vam zahvali-ti. . ." itd.) Podobnih dopi-sov,ki opozarjajo na zaposta-vljanje slovenščine v poslovanju, je jezikovno razsodišče prejelo več.
Kaj k temu reči? Prav hudo je, kako neodgovorno si nekateri pri nas služijo kruh! Opravičujejo se potem pač na enega naslednjih treh načinov:
a)	Tiskovino smo dobili od na-še centrale nekje v Jugoslaviji, kot vidite sami, v ijekavščini. Verjetno so tam menili, da jo bomo prevedli v slovenščino.
b)	Pri nas (ADIT itd. V Lju-( bljani) se moramo ozirati na večino svojih strank, in ta večina govori v jeziku, ki je predmet vaše obravnave. Bodite vendar širokosrčnejši in se ne zapirajte v svoj ozki krog slovenščine! Če česa ne razumete, ste sami krivi, učite se tujih jezikov!
c)	Gre za pomoto; tiskovine imamo v raznih jezikih, le naši razpošiljavci niso zmeraj dovolj pazljivi. Ce bi se kaj takega spet zgodilo, se obrnite kar na nas, ne na razsodišče, pa bomo stvar re-šili v neposrednem stiku, brez posrednikov.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemO, naj predloge in pobu-de za bojše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v jav-nosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, Komenskega 7, 610000 Ljubljana.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Je kaj nafte v Jadranu?
Občasno pomanjkanje mo-tornega bencina in drugih naf-tnih derivatov, ki postaja hočeš nočeš naš vsakdanjik, je okrepilo naše zanimanje za lastne naftne vi-re. To zanimanje je toliko bolj vroče, ker vemo, da naši sosedje Italijani načrpajo okoli 7 milijo-nov prostorskih metrov plina in 300 tisoč ton nafte letno iz dna Jadranskega morja. Pa ne, da nas naftna lakota stiska pri polni skle-di?
Kot so v daljši reportaži napisali novinarji zagrebškega tednika Da-nas, tudi jugoslovanski naftarji pogledujejo na Jadransko morje in pridno vrtajo v morsko dno, ven-dar je vse skupaj še v raziskoval-nem obdobju. Z vrtalno ploščadjo Panon so naredili 22 poskusnih vr-tin na severnem predelu Jadran-skega morja, vendar pa so našli sledove zemeljskega plina le v dveh vrtinah. Nekaj več obetov so dali predeli pod Puljem, kjer je obe-tavnih 8 do 13 vrtin. Toda vse sku-paj po sedanjih cenah črpanja ni vredno izkoriščanja.
Naši iskalci nafte se zato z več upanja ozirajo v srednji del Jadra-na, ki pa je žal globlji kot severni in so zato raziskovalna vrtanja težja. Ze letos naj bi vrtalni svedri s ploščadi Zagreb I zavrtali v mor-sko dno, ki so ga geologi že potipali in dopuščajo možnost. da
skriva v sebi dovolj nafte in plina za komercialno izkoriščanje. Toda šele poskusne vrtine bodo pokaza-le, da so njihova predvidevanja točna.
Na območju južnega Jadran-skega morja, kjer je globina morja več kot 300 metrov, pa za naše naftarje opravljajo raziskovalna dela tuji strokovnjaki, ki so za ta-ko zahtevna vrtanja bolje oprem-ljeni in tudi bolj izkušeni. Optimi-zem vlivajo rezultati vrtanja pred črnogorsko obalo. Američani, ki tam vrtajo v upanju na njihov in naš dobiček, so v treh vrtinah, skupaj globokih 13.000 metrov, našli sledove nafte. Dodatne vrtine bodo pokazale, ali so odkrite zaloge dovolj velike za komercial-no izkoriščanje. Ce bodo Američa-ni našli nafto, potem lahko upamo, da bomo še pred koncem tega desetletja natočili prve sodčke z domačo jadransko nafto.
Kogar pa vseeno moti, da Ita-lijani ta čas, ko mi še raziskujemo, že načrpajo vsako leto za dve milijardi dolarjev plina in naf^ z jadranskega dna, naj ve, da so se pač bolj potrudili. Medtem ko smo Jugoslovani v našem delu Jadran-skega morja izvrtali vsega skupaj 39 raziskovalnih vrtin, so italijan-ski naftarji v_svojem delu morja zavrtali svedre kar v 190 vrtin.
54. Kot da so se ptice šele zdaj prebudile in zasule svet s petjem in kot da se je pomladan-sko sonce šele zdaj'vzpelo vrh neba. Anesta in Ken sta jezdila iz tabora, peketala po preprogi ijavih iglic, iovila v prsi vonjave zgodnjega ze-lenja in v uho brenčanje tisočev žuielk.
Spustila sta se iz hladnih host v ravan z gora-mi na severu. Prekoračila sta barje in se vzpela v griče na vzhodu. Med cvetočimi jablanami sta uzrla slamnate strehe. Bila sta v svoji domovi-ni.
Stala sta pod vzpetino z mogočnim poslon-jem na vrhu, ožganim, napol mrtvim. Gradi-
šče!
Srce je nemirno utripalo. Ni jima še dalo, da stopita čez domači prag. Preveč je bilo sreče za en sam droben trenutek. Ostala sta spodaj, ob reki.	,
„Lačna sem," je ovila roko Anesta okrog svojega fanta, „Ulovi mi ribo!"
In ta, kot da je čakal le na to, se Je pognal v
valove. . .
Zrasel je kup dračja na trati, zaplapolal je plamen in zadišala je sočna postrv na ražnju. Anesta in Ken sta z belimi zobmi hrustala po-strv in ves svet je bil njun.
Tedaj pa je čudna ienščina vstala za njunima hrbtoma. Suha kot tepka, lasje beli, da bi bolj beli ne mogli biti, in oči, skrite v gubah, pre-dirljivo, hudomušne. . .
Setra! Radosten krik se je razlegel po trati. „Pst!" je poioiila prst na usta starka, izviekia suho zel iz cekarja in jo vrgla v žerjavlco. Dolg, tenak pramen dima se je potegnil pod nebo, presekan s sončnim iarkom.
Ostro se je zazrla vanj Setra.
„Dobro kaie, dobro! Dosti otrok bo. . ." je dejala z brezzobimi usti.
KONEC
10. stran ★ naS C8S
ODTUINTAM
Titovo Velenje ★_15. julij 1982
Dom učencev RŠC
16. julildan tankistov JLA
Udarna moč oboroženih sil
Pripadniki oklepnih enot naših oboroženih sil slavijo svoj letošnji praznik v znaku izrednih dosežkov na področ-ju obrambne pripravljenosti in usposobljenosti. Vodilo njihovega dela so besede to-variša Tita, ki jih zavzeto ure-sničujejo — negujejo enotnost svojih vrst, krepijo moralno-politične vrline in se nenehno usposabljajo. Tankovske eno-te so bile ustanovljene med vojno, začetek njihove slavne borbene poti je temeljil na zaplenjenih sovražnih tankih in na pomoči zaveznikov pred koncem vojne. Danes so naše tankovske enote opremljene z najsodobnejšo tehniko, izje-mno izurjene in predstavljajo pomembno udarno moč naših oboroženih sil.
V koncepciji splošnega
ljudskega odpora in doktrini našega oboroženega boja imajo oklepne enote točno določeno vlogo in v sodelo-vanju z ostalimi rodovi zago-tavljajo uspešno obrambo naše domovine. Pripadniki oklepnih enot se danes uspo-sabljajo nasodobnihpolig;onifi in učilnicah, njihovo urjenje pa temelji na izročilu inizkušnjah herojskih partizanskih tanki-stov.
Letošnje tekmovanje za najboljšo enoto JLA je po-svečeno 12. kongresu ZKJ in 90-letnici rojstva tovariša Tita. Prav zato so tankisti namenili svojemu usposabljanju in iz-popolnjevanju še toliko več pozornosti in tudi dosegli vr-huaske uspehe.
S. Nikolić
P0 SVETU 0K0LI
ČAJNI MOGOTEC - Earl Grey, potomec slavnega britanskega aristo-krata, ki je svoje ime posodil vrsti faja, po katerem segajo milijoni Ijudi širom po svetu, se ukvarja s posli, ki so holj v duhu Jasa; je namrei generalni direktor družbe, ki ima v lasti verigo stoterih seks trgovin v Veliki Britaniji. Posel lepo teče, kar kaže, da so Otočani do-vzetni tudi za druge Ijubezni, ne samo do čaja in konj.
KITAJSKA KOLA - Kitajci se
bodo, kot laliko domnevamo, navdušili za pitje lastne kole, tradicionalni vroči čaj pa sčasoma opustili. To naj bi dr-žaio še posebno zato, ker je nova brezalkoholna pijača. ki so jo pričeli izdelovati iz korenin rdeče potonike, menda zelo zdrava; priporočajo jo za preprečevanje bolezni jeter, ledvic in ožilja. Če drugega ne. bo nova pijača prišla prav tistim, ki se radi nalivajo z močnejšimi pijačami ter zaradi te na-vade ogrožajo zdravje jeter, ledvic in ožilja.
/Q Ijubljanska banka
Rudarska 3 63320 Velenje poštni predal 86
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti Temeljne banke Velenje z dne 12. julija 1982
OBJAVUAMO
prosta dela in naloge
VODENJE ODDELKA STANOVANJSKO KOMUNALNIH NALOZB.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako-nom, izpolnjevati še naslednje:
-	visoka ali.višja izobrazba ekonomske oziroma gradbene smeri,
—	5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazaili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE n. sub. o., Rudar-ska 3, 63320 Titovo Velenje.
Nastop dela na objavljena dela in naloge je 1. 12. 1982. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
Vodja poslovainice v Titovem Velenju Rudi Belek
voznikov ter uvoznikov industrij-skega blaga, ampak so nakopali precejšnje težave tudi zaposlenim Intereurope, poslovalnice Titovo Velenje, saj se je promet zmanjšal kar za 30 do 40 odstotkov v pri-merjavi z lanskim letom. Svoje pa so naredili še devizni predpisi in pogojevanje uvoza z izvozom bla-ga, ki krepko krčijo obseg njihove dejavnosti. Mnogokrat jim prisko-čijo na pomoč temeljne organiza-cije filijala Celje, pa ttldi delovna organizacija v Kopru. „10. letnica delovanja je majhen jubilej, ven-dar za nas kar pomemben. Da je bilo gospodarjenje poslovne enote kljub stabilizacijskim in drugim ukrepom še kar uspešno, je bilo vloženega ogromno truda in dela vseh zaposlenih. Kot kaže, pa tudi to ne bo pomagalo, da bi dosegli načrtovane rezultate gospodarje-nja," je zaključil pogovor vodja poslovalnice Rudi Belek.
Rudarski šolski center
Kako iz težav v domu učencev
2e dalj časa se je kazala potre-ba, da bi moral imeti dom Rudar-skega šolskega centra v Titovem Velenju svojo kuhinjo. To je po-vsem razumljivo, saj spada k bi-vanju in vzgoji učeneev v domu tu-di primerna prehrana. Doslej so namreč Ttrano vozili od drugođ In jo v domu le razdeljevali. Zato so se odločili obnoviti sedanji in zgra-diti novi prostor, ki meri 120 kvadratnih metrov, v katerem je kuhinja z zmogljivostjo do 800 obrokov.
Gradnja novega dela in obnova starega, postavitev plinske postaje, oprema ter zunanja ureditev je veljala temeljno organizacijo Rudarski praktični pouk 11 milijo-nov 590 tisoč dinarjev. Največ de-narja za to naložbo, 5 milijonov 878 tisoč dinarjev, je prispeval tozd Rudarski teoretični pouk.
Ostalo so zbrali s kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti izvajalca del, manjkajočih milijon 800 tisoč di-narjev, ki so jih povzročila ne-predvidena dodatna dela, pa bodo pridobili iz združenih sredstev amortizacije.
Novo kuhinjo so odprli maja in njene zmogljivosti zadoščajo za 720 učencev, kolik'or jih lahko sprejme dom. Ob izredno majh-nem številu učencev, v domu jih je trenutno le 307, pa je kritje vseh stroškov praktično nemogoče. Pomeni torej, da dom posluje z izgubo. Ob tem velja poudariti, da bi za normalno poslovanje morali imeti v oskrbi od 580 do 610 učen-cev. Vzrok za takšno stanje je bržkone manjše število kadrovanih učencev za različne poklice za potrebe Rudarskega šolskega cen-tra, kakor tudi povečan osip učen-
cev. Zal vodstvo doma nastalega stanja ne more spremeniti, niti nanj kako drugače vplivati. Zato so morali, kot je pQvedal direktor tozda Vitomir Kolšek, pripraviti sanacijski program ter sprejeti ukrepe za izboljšanje stanje. Te so že obravnavali skupaj s predstav-niki Rudarskega šolskega centra, ki so obljubili, da se bodo aktivno vključili v razreševanje težav. Seveda so pri vseh teh ukrepih dosledno upoštevali načelo, da osnovna vzgojno — izobraževalna dejavnost v nobenem primeru ne sme biti zmanjšana ali kako dru-gače ogrožena.
V sprejetih ukrepih med drugim piše, da bi skupine učencev, za katere skrbi en vzgojitelj, zmanj-šali od 30 na 25. Moretjupi, v'išek vzgojnega kadra bi preusmerili v druge temeljne organizacije zdru-
ženega deia. Nov je tudi predlog, da bi z uporabniki domskih stori-tev sklenili letne f)ogodbe za dolo-čeno število učencev. Za to število učencev bi uporabniki plačevali oskrbnino, v domu pa bi natančno vedeli, koliko prostih zmogljivosti še imajo. Tudi tiste učence, ki so že končali šolanje in so še samski, želijo še naprej obdržati v domu pod pedagoškim varstvom. Ce bi ta dogovor uresničili, menijo, da zanesljivo ne bi bilo viška pedago-škega kadra. Preostale proste zmogljivosti bi namenili za druge dejavnosti, predvsem za mladinski turizem v letnih in zimskih počitni-cah. Ponudili jih bodo tudi delov-nim organizacijam, ki želijo orga-nizirati razne seminarje, posvete in podobno. Skratka, poiskali bodo vse možnosti, ki bodo ugodno vplivale na odpravo, ali zmanjša-nje negativnega gospodarjenja.
V vzrajnost prizadevanj delav-cev doma, da bi čimprej in kar najbolj ustrezno rešili težave, ne kaže dvomiti. Pripravljeni so delati in prisluhniti predlogom in pobu-dam, ki jih v tem trenutku ne bi smelo manjkati, še zlasti ne s stra-ni tistih, ki jim ne sme biti malo mar, kako živijo in kako so preskrbljeni učenci zunaj šole. Se posebej zato, ker se je večina prvič v življenju znašla v okolju, ki jim je povsem tuje. Predvsem pa si 43-članski kolektiv še naprej želi uspešnega dela in primerne socialne varnosti. b. Mugerle
Intereuropa Koper — poslovalnica Titovo Velenje
Ne bodo dosegli načrtovanega
V	delovni organizaciji Intereuro-pa Koper združujejo svoje delo te-meljne organizacije po vsej Jugo-slaviji, kot so Transport Koper, Kontinentalna špedicija, Pomor-ska in sejemska špedicija ter te-meljna organizacija Zagreb. Prav v teh dneh slavi delovna organiza-cija Intereuropa Kaper 35. letnico delovanja. Dejavnosti, ki jih v tem delovnem okolju opravljajo, je mnogo. Delijo jih na glavne in strpnske.
V	.temeljno organizacijo Kon-tinentalna špedicija se s svojim de-lom vljučuje tudi filijala Celje, po-slovalnica Titovo Velenje. V tem delovnem kolektivu, v njem je za-poslenih 36 delavcev, praznujejo v mesecu juliju 10. obletnico uspe-šnega delovanja. Glavna dejavnost te delovne enote je notranja in mednarodna špedirija ter skladi-
ščenje blaga v lastnih in najetih skladiščih. Dokaj zajeten je tudi spisek stranskih dejavnosti, v kate-rem so poleg glavnih še notranji in mednarodni agencijski posli v pre-vozu blaga, izvoz in uvoz blaga ter storitve v malem obmejnem in so-sednem prekomorskem prometu.
„Poslovanje Interurope Koper, poslovalnice Titovo Velenje, je iz leta v leto dokaj skromno," je povzel besedo vodja poslovalnice Rudi Belek ter nadaljeval: „Naša primarna naloga je carinjenje uvoznih in izvoznih vagonskih, ka-mionskih, kosovnih, ekspresnih ter zbirnih pošiljk. Poleg tega pa ima-mo orgariiziran še zbirni kamion-ski ter vagonski promet iz celotne Zahodne Evrope ter delno iz Itali-je. Naši zbirni centri so razporejeni širom po Evropi. Največji so v Amsterdamu, Frankfurtu, MUnch-nu ter Kolnu. Načrtovani prihodek
bomo zelo težko uresničili. Ceprav si vsi zaposleni močno prizadeva-mo, da bi bili naši kazalci goso-darjenja kar najboljši, bodo naša prizadevanja obrodila sadove le v prvem polletju. Za konec leta pa se našemu paslavaniu obetajo slabi časi."
Poleg notranjega in mednarod-nega prevoza uvoznega ter iz-voznega blaga v delovni enoti In-tereuropc Koper, poslovalnici Ti-tovo Velenje opravljajo zaposleni še skladiščenje carinskega blaga na površini 2400 kvadratnih metrih carinskega skladišča ter 620 kvadratnih metrih šotora. Namen carinskega skladiščenja uvozno izvoznega blaga je predvsem ta, da blago, ki prispe iz uvoza in se za-radi neurejenih carinskih predpi-sov ne more cariniti, začasno hra-nijo pod carinskim nadzorom v teh skladiščinih površinah.
Kot vsepovsod, tudi zaposlene v velenjski poslovalnici pestijo mno-ge težave. Stabilizarijski ukrepi ni-so v veliki meri prizadeli Ie iz-
Notranjost jedilnice s kuhlnjo
Intcreuropa Koper poslovalnica Titovo Velenje
Prgišče misli
Skromnost je znamenje velika-na. Majhnost se vozi v kočiji sa-moljubja. TIRUVARALA
Nevednost je največji greh.
G. BUDA
Odnos moškega do ženske je najnaravnejši odnos človeka do človeka.
K. MARX
Biti Ijubljen ni nobena sreča, toda Ijubiti, to je sreča.
H. HESSE
15. julij 1962
mmammmmmmmmmmms
:k Titovo Velenje
VAŠ OBVESČEVALEC
nas cas * stran n
KOLEDAR
Četrtek, 15. julija — Egon Petek, 16. julija — Karmen Sobota, 17. julija — Aleš Nedelja, 18. julija — Miro Ponedeljek, 19. julija — Cene Torek, 20. julija — Marjeta Sreda. 21. julija — Dana
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITO-VO VELENJE
Četrtek, 15. julija — dr Hras-tnikova (dnevna), dr. Zičkar (nočni)
Petek, 16. julija — dr. Prenc (dnevni). dr. Zupančič (nočni)
Sobota, 17. julija — dr. Pu-stovrh (gl a vni). d r. Prenc (notranj t) Nedelja, 18. julija — dr. Pu-stovrh(glavni).dr. Prenc(notranji) Ponedeljek, 19. julija — dr. Lešnikova (dnevna). dr. Blatnik (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje. stcer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 17. julija — dr. Ranko Bakulić, Šercerjeva 13, Titovo Velenje
Nedelja, 18. julija — dr. Ranko Bakulić. Sercerjeva 13, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI SO-ŠTANJ
Od petka, 15. julija do četrtka 22. julija — Ivo Zagožen. diplo-mirani veterinar, Vrnjačke Banje 7. telefon 852-381
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENI POSTAJI ŠO-STANJ Četrtek, 15. julija — dr. Pirto-
všek
Petek, 16. julija — dr. Menih Sobota, 17. julija — dr. Menih Nedelja, 18. julija — dr. Menih Ponedeljek, 19. julija — dr.
Lazar
Torek, 20. julija — dr. Lazar Sreda. 21. julija — dr. Lazar
MALIOGLASI
ODDAM SOBO v Titovem Ve-lenju. Ranšak. Trubarjeva 22, Celje.
ŠIVALNI STROJ. Bernina, uvo-žen, novejši tip za vse vrste šivanja. prodam takoj najboljšemu ponu-dniku. Ponudbe pod »Ugodni pogoji«.
PRODAM PODKLETENO
UTO ob Plevelovem jezeru v Ti-'tovem Velenju. Milan Kodrič, Foitova 10, Titovo Velenje. PRODAM AVTO NSU 1200 C. letnik 71. rdeče barve, dobro oh-ranjen. registriran do novembra 1982. Ogled mogoč vsak dan po-poldan. Roman Šteharnik. Split-ska 8, Titovo Velenje. SPREJMEM DVA KVALIFICI-RANA AVTOMEHANIKA in enega nekvalificiranega delavca takoj. ali po dogovoru. Telefon 850-745.	,
UPOKOJENEC. vdovec. brez obveznosti s komfortnim stano-vanjem. želi spoznati za skupno življenje v dvoje upokojenko brez obveznosti, vesele narave, srednje velikosti in primerne postave. v starosti okoli 60 let. Nagnjenost k alkoholu ni zaželjena. Ponudbe pod oznako >>humana in dobra gospodinja«.
UGODNO PRODAM naslednji material: špirovce 10/12. dolžine 6,5 m.28komadov, obloge(kapne lege) 16/8 dolžine 7 m 5 komadov. hrastove plohe debeline 8 cm dolžine 4 m cca 2 m3 širine 60—80 cm. Informacije po"tele-fonu 881-093 vsak dan od 15. do 18. ure.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje za dobo 2 let išče žen-ska v Titovem Velenju ali okolici. Ponudbe pod šifro »Možnost plačila v devizah«. PRODAM karambolirano Z-101. prevoženo 33.000 km. v celoti ali po delih. Vid Daič. cesta VI/8. Titovo Velenje.
PRODAM nov uvožen otroški šoortni voziček in košarico za do-jenčka zjogi vložkom in prevleko. Naslov v uredništvu. PRODAM 2 mJ desk za opaženje. Informacije po telefonu (063) 36-310.
UGODNO PRODAM Zastavo 101 L, staro 4 leta. lnformacije po telefonu 850-087. v večernih urah 850-218.
Rudarski Solski center
RSC velenje
neom. sub. odgcvornost
RUDARSKI SOLSKI CENTER TITOVO VELENJE
Kadrovsko-socialna služba
Po sklepu razpisne komisije tozd Serijska proizvodnja razpisujemo prosta dela in naloge
VODJA PROIZVODNJE
Pogoji za zasedbo:
—	višja šola tehniške ali organizacijske smeri ali
—	tehniška srednja šola strojne smeri,
—	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih opravil,
—	aktivno znanje enega tujega jezika.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj se prijavijo na naslov: Rudarski šolski center,
Kadrovsko-socialna služba, Prežihova 3, Titovo Velenje,
v 30 dneh od objave v časopisu. K vlogi naj kandidati prilo-
žijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev.
Srečno!
SUPERMARKET BLAŽEJ
Pliberk - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
RSC
Rudarski Solski center
velenje
neom. sub. odgcvornost
RUDARSKI SOLSKI CENTER VELENJE
TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA
n. sol. o.
Po sklepu delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela SERIJSKA PROIZVODNJA
objavljamo
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega vozila ZASTAVA 1300 — kombi, letnik izdelave 1976, z vgrajenim motorjem letnik 1976. Licitacija bo v petek, dne 30. 7. 1982, ob 8. uri na parkirnem prostoru pred obrati Rudarskega šolskega centra Velenje (Celjska ce-sta). Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena je 20.000,00 di-narjev.
Ogleo vozila, ki je parkirano pred vhodom v obrate ŠRC Vele-hje (Celjska cesta), je možen vsak delavnik od 6. do 15. ure. Kupci (pravne in fizične osebe), morajo pred pričetkom javne licitacije vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene, kot zagotovilo za udeležbo na javni licitaciji. V izklicni ceni nLvračunan prometni davek, ki ga mora kupec plačati sam.
Avtomobil bomo prodali najboljšemu ponudniku po pravilu ,,videno — kupljeno". '
Vse informacije po telefonu 850-422, interna 56, od 6. do 14. ure.
Alvorada kava	
1 kg 69.80 a.	š.
Bučno solatno olje	
1 21.80 a	
Čebula ,,letošnja"	
10 kg 29.60 a.	š.
Fotoalbum samolepljiv	
24.80.	š.
Taft „trovremenski"	
23.80.	š.
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Petek. .16. 7. ob 18. in 20. uri ŽENSKI INTERNAT — ameri-ška melodrama. V gl. vlogi: Su-sannah Fovvle
Sobotainnedelja 17.. 18.7. ob 18. in 20, uri SLEPAR Hll REJŠl OD POLICIJE — angleška kriminal-ka. V gl. vlogi: John Hargreaves Poneđeliek in torek, 19., 20. 7 ob 18. in ^0. uri GINEKOLOG SO-CIALNEGA ZAVAROVANJA — italijanska komedija. V gl. vlogi: Renzo Montagnani Sreda i n četrtek. 21.. 22.7. ob 18. in 20,_uri ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI — amertški. V gl. vlogi: Nutalie Wood Petek,23.7.ob ID.ttriPRlVATNE URE — ameriški. seksi komedija. V gl. vlogi: Svlvia Kristel KINO DOM KULTURE VELE-NJE
Ćetrtek. 22. 7. ob 20.uri JACK LONDON - KOPAĆ ZLATA. kanudski western. V gl. vlogi: Jeff East
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17, 7. ob 1930 ŽENSKI 1NTERNAT — ameriški. melo-drama. V gi. vlogi: Susannah Fowte Nedelja. ,17. 7. ob 17.30 in 19.30 HEBIE POTUJE V MON-TE CARLO — ameriška kome-dija. V gl. vlogi: Dean Janes Ponedeljek. 18. 7. ob 19.30 SLE-PAR HITREJŠI OD POLICIJE — angleška kriminalka. V gl. vlogi: John Hargreaves
Sreda. 21.7. ob 19.30 GINEKO-LOG SOCIALNEGA ZAVA-ROVANJA — italijanska kome-
dija. V gl. vlogi: Renzo Monta-anani
KfNO ŠMARTNO OB PAKI
Pelek. 16.7. ob 20. uri UGRA-
BITEV — ameriški akcijski. V gl.
vlogi: Stacey Keach
Torek. 20. 7. ob 20. uri ŽENSKI
INTERNAT — ameriška melo-
drama. V gl. vlogi: Susannah
Fowle
Petek. 23.7. ob 20. uri ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI — ameriški. v gl. vlogi: Natalie Wood
GIBANJE PREBIVALSTVA
MATICNI URAD TITOVO
VELENJE
Poroke:
Marjan Britovšek. roj. 1960. rudar iz Škalskih Cirkovc in Da-nica Jeromel, roj. 1963. sesta-vljalka iz Škalskih Cirkovc; Janez Emeršič, roj. 1957. prodajalec iz Žalca inZvonislava Pliberšek. roj. 1949. sestavljalka iz Žalca; Franc Kolenc, roj. 1950. elektrikar iz Kavč in Jožica Habe. roj. 1963-. konfekcionarka iz Kavč. Smrti
Ana Acman. upokojenka iz Ti-tovega Vclenja. Cesta pod par-kom 18. stara 84 let.
I.lel«ik g Oeljo
Prometno, gostinsko in turistično podjetje „IZLETNIK" Celje
Komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet
o g I a š a
prosta dela in naloge
VODENJE POSLOVNE ENOTE TITOVO VELENJE.
Pogoji: končana višja ali srednja šola, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj.
K sodelovanju vabimo vse kandidate, ki izpolnjujejo zahte-vane pogoje, imajo delovne izkušnje na področju prometne dejavnosti, bivališče v Titovem Velenju ali bližini in želijo združiti delo v OZD ,,IZLETNIK" Celje, TOZD Potniški pro-met, za nedoločen čas.
Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD JZLETNIK" Celje, Aškerčeva ulica 20, Celje, 15 dni po objavi razDisa.
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame
Julijane Praznik
se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin. darovali cvetje in jo pospremili k večnemu
počitku.
Zahvaljujemo se pevskemu zboru ter duhovnikom za mašo. poslovilne besede in obred. Posebna hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje na domu. Žalujoči: otroci z družinami
Vse ponudbe veljajo samo do 21..7. 1982
ALKO — vrtna kosilnica 4 taktna, 3. KS, 48 cm
za izvoz samo
namesto 2906
1499..
SKROPILNA - pištola na>nesto 498 a. š.
samo
288
NUDIMO VAM POSEBNO
Braun mrežice, PPR - PGP kable, Fi-stikala, žarnice in ostali pribor za televizorje, Šincal toplivodne števce, vse za vodovod
NAROČIMO VAM VSAK REZERVNI OELI POSTREŽEMO VAM V SLOVENŠČINII PRODAJAMO ZA DINARJt!
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS, n. sol. o., Trtovo Velenje
■
o g I a š a
prosta dela in naloge
VRATAR ČUVAJ (2 delavca)
za varovanje poslovnih prostorov temeljne organizacije zdru-ženega dela MGA v Nazarjih.
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dati ižpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	končana osemletka
2.	kandidat ne sme biti v kazenskem postopku
3.	poskusno delo v trajanju 46 delovnih dni
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo odslužen vojaški rok in niso starejši od 30 let.
Zaželjeno je, da imajo kandidati stanovanje v bližini TOZD MGA.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO, TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, 63320 TITOVO VELENJE.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Razpisna komisija sveta COŠ Veljko Vlahović Titovo Velenje
razpisuje
po 78., 79., 80., 81. in 82. členu statuta dela in naloge vodje gospodarskih In splošnih zadev
Kandidat mora izpo.lnjevati:
—	splošne, z zakonom in družbenim dogovorom o uresni-čevanju kadrovske politike določene pogoje,
—	pogoje, določene z zakonom o Oš,
—	najmanj 3 leta izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
—	opravljen strokovni izpit,
—	aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične re-volucije in NOV ter do samoupravljanja,
—	strokovne, organizacijske, delovne in gospodarske spo-sobnosti.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD OŠ Veljko Vlahović Titovo Velenje, Efenkova 60, z oznako ,,za razpisno 'komisijo".
Kanuidati bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TOZD ELEKTRO-KOVINARSKE ŠOLE
razpisuje
za september 1982 naslednje tečaje tujih jezikov:
1.	angleški jezik I. stopnja in angleški jezik III. stopnja
2.	nemški jezik I. stopnja in nemški jezik III. stopnja
Informacije dobite v tajništvu šol ali po telefonu 850-422, interna 25, vsak dan od 6. do 14. ure.
Dolgo je stara hiša na križišču Tomšičeve in Koroške v Titovem Velenju kijubovala času. Sedaj so jo podrli in upamo, da bo križišče kmalu takšnc^kot mora biti.
Na marsikateri balkon je pogled prav lep, saj se na njem bohoti lepo cvetje. Včasih je treba tudi malo iznajdljivosti. Človek bi po-mislil, da ta velik šopek raste kar iz betona.
Podobno kot drugi posnetek „Fotokroni-ke" smo tudi tretjega naredili na Jenkovi cesti. Zelenica se ob dežju spremeni v pravo mla-kužo. Upamo, da je ne bodo osvojile žabe. Ali res ni nikogar, ki bi zagotovil boljši izgled.
Potrebno je bilo malo spretnostne vožnje po velenjskih ulicah, nekaj ovinkov in vrata av-tomobila so se na stežaj odprla. Jih je pač nekdo pozabil zakleniti. Pa pravijo, da ni mesa!
Ribištvo
Izreden uspeh Šoštanjčanov
Kupovali smo
ga prevoznega sredstva. Se letos veliko Velenjčanov vozi z novimi kolesi?
V	Nami so nam povedali, da je povpraševanje po kolesih vedno veliko. Od februarja, ko so jih začeli prodajati, so jih prodali že 500. Tako je zaloga Rogovih, Unisovih in Partizanovih koles že skoraj pošla. Do sedaj so prodaJi vseh 150 dirkalnih koles na 5 in 10 prestav in celo 4 tekmovalna kolesa super šport, ki stanejo kar 22.870
dinarjev. Toda kvaliteta je v primerjavi z lanskim letom občutno padla. Veliko koles vrnejo proizvajalcem že iz trgovine, še več pa se pritožujejo tudi kupci sami.
V	prodajalni Slovenija avto Avtomotor so letos prodali veliko
Pred dnevi so se jugoslovanski ribiči v Osijeku pomerili na držav-nem prvenstvu v suhih disciplinah. Ekipno je v peteroboju premočno zmagala Slovenija. Pomembno je, da so našo repiibliko zastopali čla-ni ribiške družine Paka iz Soštanja Vlado Mešič, Franc Reberšek in Rudi Mešič, ki so pred tem osvojili tudi .naslov republiških prvakov. Z vrhunsko tehniko ribolova na su-hem tako šoštanjski tekmovalci uspešno nadaljujejo tradicijo izrednih tekmovalnih uspehov svo-je družine.
Uspešni pa niso bili le ekipno, saj je Vlado Mešič že petič zapored zmagal med posamezniki, skupne-
mu naslovu pa je dodal še tri prva mesta v posameznih disciplinah. Franc Reberšek je osvojil četrto mesto in eno posamično zmago, Rudi Mešič pa je bil osmi. Po tek-movanju so sestavili tudi državno reprezentanco, ki bo nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu v ČSSR.
Barve Jugoslavije bosta zastopa-la tudi Vlado Mešič in Franc Reberšek.
Rezultati — ekipnor 1. Sloveni-ja, 2. Srbija, 3. Hrvatska itd.; posamezno: 1. Vlado Mešič (Sl.), 2. Orešković (Hrv.), 3. Sinić (Srb.). 4. Reberšek (Sl.) itd.
Novi dom
Kolesarjenje je že od nekdaj zelo priljubljeno. Za nekaj časa so ga si-cer zasenčili avtomobili, toda kma-lu je spet pridobilo na veljavi, tokrat v bolj rekreativne namene. Posebno poleti, ko nam je vreme (navadno) bolj naklonjeno, radi sedemo na kolo in se odpravimo po opravkih ali na izlet. Težko bi riašli dejavnost, ki bi bila bolj vsestran-ska; koristna in prijetna hkrati. Za-to ni prav nič nenavadno, da dandanes vneto obrača pedala sta-ro in mlado. V časih, ko si na vseh koncih prizadevamo ublažiti energetsko krizo, pa je kolesarjenje dobilo še dodatno razsežnost. Vsekakor je dovolj razlogov, da ti-sti, ki kolesa še nimate, pohitite z nakupom. Mi pa smo se sprehodili po velenjskih prodajalnah s kolesi in povpraševali, kako je s prodajo tega očitno vedno bolj priljubljene-
več koles kot prejšnja leta, saj jih prodajo okoli 50 na mesec. Največ-je zanimanje je za kolesa na presta-ve, dobro pa gredo v prodajo tudi poni kolesa. Povedali so nam tudi, da so servisi dobro organizirani in da večjih težav s popravili koles ni. Problem so le ventilčki, ki očitno dobivajo noge, ali pa si z njimi nekdo dela zalogo. Drugače bi tež-ko razložiii dejstvo, da je 1000 ventilčkov, kolikor jih prodajo v enem tednu, veliko premalo za Titovo Velenje.
Tudi pri Eri Standard pravijo, da se pri prodaji koles pozna štednja z bencinom. Letos so jih prodali že približno 400. Niso redki primeri, ko se za nakup odloči vsa družina. Tudi tukaj koles na prestave nima-jo in ne vedo kdaj, če sploh, jih bo-do dobili. Od 18. do 30. junija so organizirali mali sejem pod geslom
Vse za šport in rekreacijo, na ka-terem so med drugim prodali kar 200 koles. Lastniki posebnih težav z nadomestnimi deli ne bodo imeli, razen z ventilčki. Občasno sicer zmanjka plaščev za dirkalna kole-sa, toda za ostale vrste jih imajo.
Rezultati naše male akcije so pokazali, da se kakšne večje invazi-je kolesarjev na naših cestah ni ba-ti. Pokazaio pa se je tudi, da so Velenjčani že spoznali, kako lahko dajo svoj, pa čeprav majhen prispe-vek, k razreševanju energetske kri-ze. Mislili smo že, da boslika druži-ne, ki se s kolesi pelje na izlet, le še idila nekudnjih dni. A izgleda. da je šc kako stvarna vizija prihod-nosti. Ne veijamete?
N. Zolntr
Rečica ob Savinji
100 let gasilstva
Lotili so se namreč gradnje novega prostornega doma, ki jim bo vsekakor zagotovil pogoje za še uspešnejše delo-vanje. Skoraj vsa dela so opravili sami in tako pri gradnji porabili več kot 5000 prostovoljnih delovnih ui.
Dom. ki veliko pomeni tudi za kraj. bodo izročili namenu 14. avgusta. ko bodo proslavili visoki jubilej.
Plavanje
Republiško prvenstvoza pionirje in pionirke
V kopalnih bazenih je v teh dneh nadvse živahno, saj je kopalna sezona na višku. Hkrati se v tem času vrstijo tu-di razna plavalna tekmovanja. V njihovo organizacijo se je vključil tudi Plavalni klub Ve-lenje, saj bo v soboto in nede-ljo organiziral v velenjskem plavalnem bazenu republiško tekmovanje v plavanju za pio-nirje in pionirke.
Ljubitelje plavanja vabijo, da konec tedna preživijo kakšno urico ali dve tudi ob bazenu, saj so tudi boji med pionirji in pionirkami nadvse zanimivi.
Člani gasilskega društva Re-čica ob Savinji letos slavijo 100-letnico obstoja in uspe-šnega delovanja. Že vsa le'ta nazaj se ponašajo z izredno marljivim delom. lani in letos pa so se še posebej izkazali.
Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje
StreJjanje na glinaste golobe
V počastitev praznika krajevne skupnosti Nazarje so člani lovske družine Dreta v soboto pripravili veliko lovsko tekmovanje. Na vzorno urejenem strelišču v prijet-nem okolju Pobrežij se je zbralo 45 lovcev iz 15 lovskih družin od blizu in daleč. Pomerili so se v
streljanju v tarče in na glinaste golobe. Ekipno in posamično so bili najboljši strelci lovske družine Prebold, ki so tako osvojili tudi pokal krajevne skupnosti Nazarje.
Med ekipami so se za drugo in prvo ekipo Prebolda uvrstili mozirski lovci, med posamezniki
pa je zmagal Orel iz Prebolda pred Finkštom iz Mozirja. Na izredno zanimivem tekmovanju na izpada-nje v streljanju na glinaste golobe je bil najuspešnejši Lešar iz Lovske družine Sladkogorska.
J. P.
Streljanje na glinaste golobe terja veliko spretnosti, je pa zato toliko bolj zanimivo