VI, KI ŽELITE SVOJIM OTROKOM USPEH V POKLICU EV ŽIVLJENJU, GM.ASVJTE ZA SAMOJPRiSt*EVEK! CELJSKI TEDNIK CELJE, 7. DECEMBRA 1967 LETO XXI. ŠTEV. 45 CENA 50 PAR (50 SDIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Temelji slovenskega gledališča RAZSTAVA v SLG CELJE V soboto popoldne so v prostorih Slovenskega ljudskega gledališča ob navzočnosti najvišjih predstavnikov celjskega družbeno političnega življenja in številnih kul- turnih delavcev odprli razstavo »Temelji slovenskega gledališča«, ki jo po posa- meznih krajih prireja slovenski gledališki muzej ob stoletnici Dramatičnega dru- štva. Na razstavi, ki jo je odprl nestor slovenskih gledališčnikov Fedor Gradišnik, je govoril akademik dr. Bratko Kreft. V svojem govoru je dr. Bratko Kreft med drugim dejal, da je namen prve slo- venske gledališke predstave, ki prikazuje razvoj te dejav- nosti od početkov v šestnaj- stem stoletju do leta 1914, da bi opozorili na pomembnost gledališkega dela in kulture za ohranitev slovenske zave- sti v preteklosti. Dejstvo, da "jo prirejajo zdaj v Celju, bi mogli iskati v tem, da je Ce- lje po zgodnji gledališki tra- diciji takoj za Ljubljano, če- prav je bilo tu Dramatično društvo ustanovljeno" šele leta 1911; toda začetki gledališke dejavnosti segajo že v leto 1848, ko se je v dveh zapetih pesmih (Zakonski prepir in Moje želje) prvikrat oglasila slovenska beseda. Že sept, naslednjega leta pa so ob otvoritvi železniške proge iz Celja do Ljubljane amaterski igralci pod vodstvom Jeretina zaigrali Linhartovo Županovo Micko. Tako se je po bese- dah dr. Bratka Krefta Celje že tedaj vključilo v zgodovi- no slovenske kulture in v boj za družbeno enakoprav- nost in socialno svobodo. Za- sluge celjskih gledaliških pri- zadevanj niso samo ozko lo- kalnega značaja, ampak sodi- jo potemtakem v sklop vse- slovenske kulture, čeprav so bili ti začetki igralsko skro- mni, jih moramo spošto- vati, saj so bili izraz svoje dobe, vtem ko terja današnji čas to, kar ustreza stopnji naše razvitosti. Med potrebe našega časa sodi namreč tu- di čimbolj razvita gledališka kultura, zato izhaja ustanovi- tev celjskega poklicnega gle- dališča iz takšne zavesti. Ob tem, kot je dejal dr. B. Kreft,, tudi ni mogoče spregledati, da je Celje zidalo temelje pç- klicni ustanovi že od leta 1919 (Skrbinšek, Bratina, Fajfer, Gradišnik) in da tudi zata strah za njegov obstoj v se-, danjih okoliščinah ne morft prizadeti samo gledaliških de- lavcev, ampak vse, ki jimje> kultura pri srcu. Nujno bi morali reformirati tudi neko-, like omajan odnos do naše kulture. dhr Frankolovo ima novo šolo Velika in pomembna pridobitev v nedeljo dopoldne je Frankolo- vo doživelo svoj veliki praznik. Iz- polnila se je namreč dolgoletna želja, ko so • odprli prenovljeno poslopje osnovne šole. Otvoritev je bila hkrati posvečena praznovanju dneva republika. Že v zgodnjih ju- tranjih urah so prosvetni delavci skupaj z učenci pripravili kulturni program. Po končanem sporedu je bila slo- vesnost pred šolo, kjer je govo- rila upraviteljica Olga Pejha. Med drugim je dejala, da pomeni pre- novljena zgradba veliko pridobi- tev, saj so bile razmere, v kakrš- nih je .šola delala doslej, nemo goče, in velja zasluga za uspeh le požrtvovalnim prosvetnim delav- cem. Frankolovska šola je imela 1961. leta 1 oddelkov, letos pa jc postala popolna osnovna šola, ki jo obiskuje 237 učencev. Učenci so se do.slej stiskali v treh neudob- nih učilnicah in zasilnem kletnem prostoru. Nova šola pa ima šest prostornih in svetlih učilnic, dva kabineta, delavnico za tehniški pouk ter poleg drugih upravnih prostorov sodobno urejeno kuhi- njo. Vsi prostori so centralno ogre- vani. Adaptacijo (ta je veljala okrog 6" milijonov starih dinarjev) je omogočila celjska občinska skupščina, temeljna izobraževalna skupnost in drugi, opravilo pa jo je solidno in v razmeroma krafkem času gradbeno podjetje Ingrad. Lpravitieljica Olga Pejha se je ob koncu zahvalila vsem, ki so omo- gočili obnovo, potem pa je repu- bliški poslanec Bogdan Šnabl odprl šolo. Slovesnosti je poleg številnih prosvetnili delavcev iz Celja in predstavnice občinske skupščine Mile Stamejčičeve prisostvoval tu- di direktor republiškega zavoda za šolstvo Miro Lužnik. DHR Tudi tokrat so bile potrebne škarje in prerezana vrvica je pomenila otvoritev novega mostu čez Ložnico na Ljubljanski cesti. To zadnje dejanje je po uvodnih besedah in čestitkah kolektivoma Ingrada ter cestnega podjetja in seveda tudi republiškemu cestnemu skladu opravila predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabičeva. (Foto: M. Božič) 70 Ш FRANCA lESKOŠRA-lUKE Nad 50 let revolucionarnega dela 9. decembra bo dopolnU 70 let FRANC LESKO- ŠEK-LUKA, eden največjih slovenskih in jugoslo- vanskih revolucionarjev, prvi sekretar CK KPS, prvi komandant NOV in PO Slovenije, narodni heroj, rezervni generalni polkovnik, nosilec visokih držav- nih in političnih funkcij in sedanji predsednik Glavnega odbora Zveze borcev Slovenje. Revolucionarna pot tovariša Franca Leskoška- Luke se je začela zelo zgodaj. 2e kot vajenec iu pozneje kot strugar je bil med organizatorji na- prednega delavskega gibanja, bil je nenehno pre- ganjan, neštetokrat odpuščen z dela zaradi svoje revolucionarne dejavnosti. Kot delavec je užival velik ugled med delavnimi ljudmi. Vzpon jubilanta k vedno višjim in odgovornejšim nalogam tovariša Leskoška ni odtrgal in odtujil od Celja, od celjskega proletaria ta. Tudi ko je bil močno zavzet z nalogami v slovenskem in zveznem merilu je bU vedno tudi Celjan. Vsi veliki dogodki pred vojno, kot na pri- mer zlet »SVOBOD« leta 1937, so povezani z nje- govim imenom. S kolikšno skrbjo in prizadetostjo je spremljal razvoj NOV v Celju in okolici, dokazu- jejo njegova poročila CK KPJ in Vrhovnemu štabu, rudi po vojni se njegova vez s Celjem ni zrahljala. Nasprotno. Koliko dragocenih nasvetov ob težkih in odločUnih trenutkov je prispeval. Lahko rečemo, da so bila obdobja, ko je tovariš Leskošek naVkljub svojim težkim nalogam v državnem merilu bil po- gosteje na sejah celjske občinske skupščine kot ne- kateri izvoljeni odborniki. Celje je ponosno na svojega velikega rojaka, na človeka, katerega ime je tesno prepleteno z revolu- cionarno zgodovino našega delavskega mesta. Zaslug tovariša Leskoška ni treba nikomur posebej pojas- njevati. Njegov delež dobro poznajo vse živeče ge- neracije na našem območju. Iskrene čestitke ob jubileju in še na mnoga leta tovariš Luka. Savinjéaní pred odločitvijo v nedeljo se bodo z referendumom opredelili ali za še boljše lastno življenje ali za nenehno povečano skrb do svojih otrok Verjetno po narodnoosvobo- dilni vojni Savinjčani niso stali pred tako resno in po- membno odločitvijo, kot bo to v nedeljo, čeprav gre le za načelni pristanek za sa- moprispevek šolstvu žalske občine, pomeni v resnici to mnogo več. Kajti tistih nekaj sto dinarjev na mesec, koli- kor bo posameznik prispeval v resnici materialno ne pred- stavlja breme, temveč prokla- mira visoko zavest. Ta pa je. kot vemo že dolgo prisotna v gospodarjenju na področju Savinjske doline. Prav zara- di tega pa rezultat nedeljske- ga referenduma lahko že sko- rajda zagotovo vnaprej napo- vemo, saj ni nobenemu Sa- vinjčanu vseeno kako bo nje- gov otrok jutri gospodaril na taisti zemlji iz katere je on in njegov oče uspel ustvariti to, kar v resnici Savinjska dolina danes pomeni — to pa ni malo. Orakel] de Gaulle ie spet spregovoril na svoji šestnaj- sti tiskovni konferenci, od- kar je pred osmimi leti pri- šel na oblast. To pot so ga snemali za barvno televizijo. Za Britance spet ni imel dobre besede, čeprav so raz- vrednotili funt sterling. Spet poplava karikatur na račun de GauUa m Wilsona. Kari- katuristi vsega sveta bi res morali izvoliti francoskega predsednika za svojega čast- nega člana in mu podeliti kolajno, zakaj pri de Gaullu jim nikoli ne zmanjka sno- vi... De Gaulle v Parizu je sicer lahko govoru kot ora- kelj, toda britanski premier Wilson je dejal, da je bilo zadnjih štirinajst dni zanj in za njegovega finančnega mi- nistra »pekel«. Mislil je na razvrednotenje funta šterlin- ga... Ameriški vojak Lee Pace, ki služi vojsko v Za- hodni Nemčiji, je dejal, da njegova nacistična organiza- cija dobro napreduje. Doslej je organiziral že deset ese- sovcev. Morda ga je k temu spodbudila zahodnonemška neonacistična stranka von Thadena, ki se priduša, da bo na prihodnjih volitvah postala tretja najmočnejša stranka v državi... Viet- namska vojna je stopila v novo obdobje — je dejal ameriški poveljnik v Saigo- nu general Westmoreland — in konec je še na vidiku. Konec je na vidiku še pet let... Zaradi pogostih nere- dov po ameriških mestih je neki institut v Ameriki pred- lagal policiji, da bi izstrelje- vala lepljive trakove, ki bi sprijeli demonstrante. Insti- tut ima še druge ideje. Na demonstrante bi spuščali ve- like mreže (kakor nekoč v gladiatorskih spopadih), tro- sili plastične konfete, da bi ljudem drselo, brizgali peno ali prašek, ki povzroča srbe- nje, ali celo streljali pušči- ce, ki bi uspavale demon- strante . .. Neki britanski bralec »Bristol Evening Po- sta« pa ima drugačen pred- log za boj proti pretepom na nogometnih igriščih. Ka- dar se začno igralci in gle- dalci med tekmo pretepati — predlaga omenjeni bralec — naj J)i po zvočnikih za- igrali državno himno. Pre- tepači bi se nehali pretepati in bi obstali v pozoru. Bra- lec ne pove, kaj bo potem, ko bo himne konec ... Alkohol ni kriv ampak človek, ki se ne zaveda, kaj je alkoholizem Bolj tiho in neopazino je minil november, tradicional- ni mesec boja proti alkoho- lizmu, gibanje, ki vodi boj proti t€'mu družbenemu zJu, pa je prav zadnje dni nov«n- bra veliko pridobilo z jugo- slovansko konferenco v Ba- nji Koviljači. Vidni strokov- njaki s področja medicine, prava, sociologije in ekonom- skih ved so z novim statu- tcen in novoizvoljöiim orga- nom zveze zagotovili sodob- nejše metode in oblike, ki naj bi prinesle večje uspehe, kot Ш10 jih lahko beležili doslej. NavajKii smo bili, da so kampanjske akcije sicer od- mevale z glasnim zvenom, potem pa je leto dni minilo, ne da bi se miselnost ljudi kaj dosti preokremila v od- nosu do takega vprašanja, kot je alkoholizem. Prav na- potila vsejugoslovanske kon- ference v Banji Koviljači pa gradijo celotno zasnovo boja proti alkoholizmu na tem spreminjanju miselnosti lju- di, na oblikovanju njihovega odnosa do alkoholLama in njegovih nei25memo kvarnih posledic. Med dvema skrajnostima je bilo treba iskati pot. No- bena skrajnost in prenape- tost, ki ne sloni na realni oceni položaja, namreč ni ljudem privlačna in ne pri- nese bistvenih uspehov. Prav tako je tudi z bojem proti alicoholÍ23nu. Izpred mnogih let so znane trezv^jaške pa- role, abstinentska združenja, ki so razglašala pappino in absolutno odpoved "alkoholu — pa pritegnila razmeroma malo ljudi, že pred leti smo v Sloveniji, zlasti po zaslugi pokojnega dr. Jožeta Potrča, uvideli, da ne kaže graditi boja proti alkoholizmu na taki ozki zasnovi. Temu se sedaj pridružujejo po konfe- renci v Banji Koviljači tudi druge republike, kjer so ab- stinentska združenja zadržala dalj časa svojo tradicijo. Ker pa različni podatki in analize kažejo, da je alkoholizem med našimi ljudmi zavzel širše obsege in pognal glob- lje korenine kot bi lahko presojali tako na splošno, ne da bi imeli pred seboj de- janske podatke, ni čudno, da je imela sprva precej podpo- re ckruga ^urajnostna misel: da se bomo alkohoUzmu in njegovim posledicam najus- pešneje uprli z odločnimi, številnimi omejitvenimi ukre- pi, prepovedmi in kaznimi. Nekateri taki ukrepi so res potrebni v primerih, ko bi zaradi premajhne zavesti lju- di samih alkoholizem priza- del širši krog občanov, na primer pri nesrečah, ki jih lahko povzroči vinjen voznik motornega vozila. Gibanje, ki bi v vsakem primeru slo- nelo zgodj na represalijskih omejitvaih, pa bi v celoti ne prineslo željenih uspehov, če odnos do alkohola, do zlih posledic alkoholizma, ne te- melji na osveščanju ljudi, na njihovi lastaii zavzetosti, da omejijo pojav in se uprejo njegovim posledicam, jwtem predpis in kaz«n ne moreta biti učinkovita. Tisoč prilož- nosti je za kršenje predpisov in tisočkrat premalo organov javne varnosti imamo, da bi lovili krivce in pisali kazni. Pri nas so razmere take, da moramo na prisotnost al- kohola vsekakor računati. Vina in žganih pijač pride- lujemo veliko, cene pa so v primerjavi s cenami v drugih državah nizke in če hočemo omejevati pojav alkoholizma ne gre, da s temi dejstvi ne bi računah. Izad j učiti alkohol z omejitvenimi ukrepi iz dnevnega življenja ne bi vo- dilo nikamor, dalj pa laJiko pripelje prizadevanje za to, da bi čimbolj osveščali na- šega človeka, da bi sam na- šel pravilno mero in se zar vestno upiral temu, da sode- luje kot činitelj v širjenju alkoholizma. Tako je stvar šole, da pri oblikovanju in v2^ji mladega človeka urav- nava svoje vzgojno delo tudi v tej smeri, da izoblikuje osebnost, ki bo pravilno oce- njevala odnos do alkoholiz- ma. Več kot prepoved toče- nja alkoholnih pijač mladini bo prinesla zavest vsakega prodajalca alkohola, ki bo sam po sebi, iz človeškega čuta do sočloveka, odklonil prodajo alkoholnih pijač otrokom, mladini ali že vi- njenim osebam. In prav za to gre, da se v gibanju za boj proti alkoho- lizmu združijo organizmi m institucije in da sleherni v svojem svojstvu deluje, da bi se postopoma spremenila miselnost ljudi, če so na jugoslovanski konferenci ugo- tavljali, da so analize iz po- sameznih podjetij pokazale, da povzroči alkohol več kot 40 odst. obratnih nesreč, da je alkohol eden od pogostnih vzrokov prometnih nesreč itd., potem je vzroka dovolj, da zlasti sindikati vključijo v prizadevanja za delovno disciplino tudi oblike in na- čine delovanja za to, da pri- hajajo ljudje na delo trežhi. Republiški koordinacijski odbor gibanja za boj proti alkoholizmu pričakuje, ^ bodo občinski koordinacijski odbori v tem letu še okrepili svojo dejavnost, kajti na njih je odgovornost, kako bodo zaiali pritegniti vse družbene činitelje za to, da bi nam stalna akcija boja proti alko- holizmu prinesla uspehe. MARIJA NAMORŠ »MORILEC Z OTROŠKIH IGRIŠČ«, 21-letm mesar JÜRGEN BARTSCH (levo), proti kate- remu se bo začel v ponedeljek, 11. decembra sodni proces v WUPFERTALU v Zahodni Nem- čiji. Obdolžen je umora 4 dečkov iz seksualnih motivov. Telefoto: UPI Gnusna zločina 38. nov. ponoči je Benito Leggìo, bolničar iz Trsta, gnusno umoril petnajstletno Iris Semenič iz Anka- rana. Ko se je vračala s plesa, ga je ustavila in prosila, da bi se z nJim peljala do Ankarana. Ko jo je hotel zlorabiti, se mu je upi- rala, nakar jo je umoril in zlora bil mrtAO. Naša in italijanska po licija sta kmalu izsledili morilca. Zločin se je zgodil tudi v Stren- skem pri Rimskih Toplicah. Milan Selič je umoril svojo zaročenko in njenega očeta. Morilca so že pri- jeli, vendar še niso mogli ugoto- tedenski zunanjepolitični pregled Vietnamu? Odstop ameriškega obramb- nega ministra Roberta McNa- mare je vzbudil izredno po- zornost ne samo v ZDA, ampak po vsem svetu. Za to pozornost in vznemirjenje so utemeljeni razlogi. Z njego- vim odhodom se bo verjetno še bolj zaostril položaj v Vietnamu in nekateri komen- tatorji in poznavalci ameri- ških razmer napovedujejo ce- lo vdor ameriške armade v Severni Vietnam. Ameriški in svetovni tisk že dolgo piše o »golobih« in »jastrebih« v ZDA. Prvi so vplivni ljudje, ki zagovarjajo pomirljivejšo politiko v Viet- namu, drugi pa ljudje, ki pri- tiskajo na vlado in predsed- nika Johnsona. naj še stop- njuje vojno v Vietnamu. Ta »živalska« razdelitev politikov kakor v basni je seveda pre- več poenostavljena, da bi lah- ko izrazila vse dvome, zmedo in negotovost, ki tarejo ZDA v"*teh dneh prav zaradi Viet- nama. McNamara ni bil ; »go- lob«, ker je tudi sam podprl vietnamsko vojno in je bil na čelu organizacije — Pentago- na, to je obrambnega mini- strstva, ki to vojno vodi. Toda že pred poldrugim le- tom je začel McNamara ubi- rati nekoliko drugačne stru- ne. Začel je s-številkami trez- no dokazovati, da bombardi- ranje Severnega Vietnama ni bistveno vplivalo ne na mo- ralo ne na moč sovražnika. To je povedal tako predsed- niku Johnsonu kakor senat- nemu odboru za vojaške za- deve letos poleti. Dejal je tu- di, da »vojn ne povzroča ko- munizem, ampak lakota in revščina po svetu«. To je bi- lo seveda v nasprotju z urad- nimi trditvami, da se Ameri- ka v Vietnamu bori za svo- bodo in demokracijo in da ščiti nebogljene azijske reži- me in narode pred totalitar- nim komunizmom. Z McNamaro^^m odstopom — svoj položaj bo zapustil verjetno konec leta, ko bo prevzel predse^tvo' svetovne banke — se čedalje vztrajne- je širijo glasovi, da bodo Ame- ričani vdrli ne samo v Sever- ni Vietnam, ampak tudi v so- sednjo Kambodžo. Nekateri celo trdijo, da je sedanji ob- rambni minister odstopil, ker ni mogel soglašati s takim načrtom predsednika Johnso- na. Ta pa bi rad — če ima res tak namen — končal voj- no, ki so jo Američani do grla siti, čim hitreje, vseka- kor do prihodnjih predsedni- ških volitev, ki bodo prihod- nje leto novembra. Će ima res tak načrt, bo spravil sve- tovni mir v še hujšo nevar- nost, ne da bi si pri tem po- večal možnosti, da bi ga ame- riško ljudstvo spet izvolilo za predsednika. Neposredna nevarnost, da bi prišlo do spopada med Turčijo in Grčijo zaradi Ci- pra, je minila, toda krize še daleč niso prebrodili. Zdaj se je zataknilo pri ciprskem predsedniku nadškofu !VIaka- riosu, ki ni hotel sprejeti v celoti načrt grško-turškega sporazuma o Cipru. Ta med drugim določa, da se morajo v 45 dneh umakniti z ■ otoka vse tuje čete, Grki jih imajo kakih 10.000, da je treba po- brati civilistom orožje, da je treba odstaviti generala Gri- vasa kot poveljnika grških enot na Cipru in da mora otok ostati neodvisen. S tem bi torej odpadla možnost pri- ključitve Cipra h Grčiji ozi- roma »enosis«. Grki, ki sestavljajo 80 od- stotkov prebivalstva na oto- ku, so se dolgo borili pod tem geslom. Zanje bi bila ve- lika žrtev, če bi se odpove- dali enosisu. Toda spričo se- danjega polkovniškega režima v Atenah, ki je pokopal de- mokracijo, se je tudi to na- vdušenje pri številnih cipr- skih Grkih ohladilo. Kolikor je znano, Makarios vztraja predvsem pri tem, da morajo velesile zajamčiti ne- dotakljivost Cipra, ker se bo- ji, da ne bi Turki zasedli vsaj del otoka. U Tant- je poslal že drugi poziv Grčiji, Turčiji in Cipru, naj se vzdržijo vseh akcij in ohranijo mir. Posebni odpo- slanec predsednika Johnsona pa še vedno skače iz Nikozije na Cipru v Atene in verjetno bo moral še nekajkrat tudi т turško glavno mesto Ankaro, preden se bo vihar polegel, če se bo polegel brez hujših posledic. TELEGRAMI TORONTO — Kirurg za srčne bolezni dr. William Mustard je izrekel priznanje južnoafriškim kirurgom, ki so presadili srce mlade ženske na moškega. Dvomi pa, ali se bo to srce obdržalo dlje kot dva do tri mesece zara- di odpora organizma proti tujim telesom. RIO DE JANEIRO — Več orga- nizacij, v katerih je včlanjenih kaka dva milijona Portugalcev, ki živijo na ameriški celini, je po- zvalo varnostni svet, naj zahte- va takojšen umik portugalskih čet iz ^friških kolonij CANBERRA — Na nedavnih vo- litvah v avstralski senat je labu- ristična stranka dosegla zmeren u^)eh, ko je sicer obdržala prej- šnje število sedežev v senatu (28), a je zanjo glasovalo skoraj deset odstotkov več volilcev. Glavno vprašanje na volitvah Je bila vojna v Vietnamu. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Potres v Debru ■ RAZPETI ŠOTORI V DEBRU. Katastrofa se je zgodila v četrtek ob 8.15: hud potresni sunek je pre- tresel velik prostor — vso Make- donijo, Kosovo in Metohijo, del Bosne in Hercegovine, Albanije in Grčije. Najhuje je bilo v Debru, mestecu ob albanski meji, 90 km jugozahodno od Skopja. Iz ruševin so izkopali osem trupel, več deset ljudi je bilo huje ali lažje ranjenih. Materialna škoda je ogromna, saj večina posaoiïn.j ni primerna za pre- bivanje. Ljudje so se naenkrat zna- šli pod milim nebom, dokler niso razpeli šotorov, kjer so našli prvo zavetje. Bilo bi več smrtnih žrtev, če ne bi bile hiše iz lahkega mate- riala. Takoj, že nekaj ur po potresu, je začela prihajati pomoč. Prvi so bili vojaki. Približno 1000 mater, otrok in starčkov so evakuirali v Ohrid, Strugo in Gostivar. Posebne okipe so hitele na pomoč tudi okoliškim vasem, ki jih je potres prav tako hudo prizadel. Zvezni izvršni svet je odobril prvo pomoč Debru v znesku 150 milijonov Sdin za ure- ditev najbolj perečih težav. Tudi v Makedoniji in še zlasti v Etebru se trudijo, da bi čim hitreje normali- zirali življenje in priskrbeli lju- dem streho nad glavo. ■ DEVETI KONGRES ZKJ BO DECEMBRA 1968. Na osmi seji CK ZKJ so sklenili, da bo IX. kon- gres ZKJ decembra 1968. Na njem bodo začrtali perspektive prihod- njega razvoja družbe. Plenum je izvolil komisije za pripravo gradiva in dokumentov. Ná seji so razpravi j aU o aktual- nih idejnopolitičnih problemih re- forme. Sprejeli so obširne sklepe, ki so bili objavljeni tudi v sloven- skem dnevniku »Delo« 26. novem- bra. ■ TITOV INTERVJU UREDNI- ŠTVU »POLITIKE«. Ob prazniku dneva republike je predsednik Ti- to govoril predvsem o pomenu I. za- sedanja AVNOJ v Bihaću. Dejal je, da to zasedanje ni bUo nič manj pomembno kot ono v Jajcu, le da na njem iz zunanjepolitičnih razlo- gov še niso mogli izvoliti nacional- nega komiteja oziroma vlade. Do- taknil se je tudi reforme in poudar ril, da ga ni strah, da se reforma ne bi posrečila. Zavzel se je za to, da moramo biti v enakopravnem sodelovanju s tujino aktivnejši. Go- voril je tudi o vlogi tiska in obso- dil škodljivo plažo, nekritično po- natiskovanje senzacij iz tujega ti- ska. ■ PRAZNIK V ZNAMENJU NO- VIH USPEHOV. Po vsej državi so delovni ljudje počastili praznik z novimi delovnimi uspehi: odpirali so nove tovarniške obrate, šole, mo- stove, ceste, trgovine in spomeni- ke. V Ljubljani so postavili .smre- čico na streho nove bolnišnice. V Zidani most je pripeljal električni vlak. V Veržeju so odprU most čez Muro. V Trbovljah je bila osrednja proslava, ki jo je prenašala tudi televizija: koncert mednarodnih re. volucionamih in delavskih pesmi. Predsednik republike je zvečer pred praznikom priredil v Beogradu sprejem za domače in tuje goste. Na tisoče pionirjev je dalo sloves- no zaobljubo. Najzaslužnejši teles- nokultumi delavci in športniki so prejeli Bloudkova priznanja. V Bi- haću je bila slovesna akademija v počastitev I. zasedanja AVNOJ; go- voril je predsednik zvezne skupšči- ne Milentije Popović. ■ URADNO SPOROČILO O »PRI- MERU RAJAKOWITSCH«. Zvezni sekretariat za notranje zadeve je obvestil javnost, da je šlo v tem primeru (pob^ vojnega zločinca) le za neodgovorno ravnanje nekate- rih odgovornih ljudi, nikakor pa ne za zlorabe. Proti nekaterim odgovor- nim delavcem v zveznem in repub- liškem sekretariatu, v upravi javne varnosti v Kopru in na postaji mi- lice v Piranu bodo uvedli disciplin- ski postopek; nekatere bodo po po- trebi celo odstranili iz službe. DOtENJSKlim * TEDNIK *УЕШ1^^^ 2 Katere ceste bodo uredili prihodnje leto^ Iz programa republiškega cestnega sklada za 1968 upravni odbor republiške- ga cestnega sklada se je le- tos potrudil in pripravil fi- nančni načrt za prihodnje leto še pred novim letom, vtem ko ga je prejšnja leta po navadi predlagal republi- ški skupščini na soglasje šele spomladi. Poglaviten razlog za tako odločitev up^ravnega odbora je v tem, da bi lah- ko upravni odbor že zdaj siklepal pogodbe za dela v prihodnjem letu. če je finan- čni načrt in s tem tudi pro- gram del sprejet šele spo- mladi, ko je treba začeti že delati, se začetek del za- vleče ali pa je treba impro- vizirati, kar se je poznalo potem pri ceni in kvaliteti cestnih del. Težava je seveda v tem, da sklepnega račtma sklada za letošnje leto še ni in se bo verjetno zgodilo, da bo treba sprejeti rebalans. Ko so poslanci razpravljali o tem, so dejali, da je bolje sprejeti rebalans, kot pa ča- kati z deli. Letos pa je še drug moment, ker je bil nam- reč načrt sestavljen, preden je bila znana podražitev ben- cina za 20 S din in bo tudi ta denar dobil cestni sklad. V skupščini so se odločili, da bodo o teh sredstvih po- sebej razpravljali in sklepali, da ne bi sprejetja plana cestnih del zavlekli. Dela, ki so predvidena za prihodnje leto, so vsa v srednjeročnem planu popra- vila in rekonstrukcije cest, razen treh mostov, ki jih je voda tako načela, da jih je nujno takoj popraviti. Največ denarja je predvidenega za modernizacijo ceste od Litije do Zagorja. Iz Ljubljane do Litije je cesta že asfaltiraiia in bo tako prihodnje leto Zasavje povezano z Ljublja- no. Z gradnjo zasavske ceste še ne bo nič, ker ni denarja in so se tako odločili za as- faltiranje stare ceste. To bo stalo 870 milijonov S din. In- dustrija apna v Kresnici-h pa predlaga, da bi zgradili most čez Savo v Kresnicah, ki da bi bil na trasi bodoče za- savske ceste in so priprav- ljeni zbrati več kot polovico denarja. Zasavske občine pa se zavzamajo, da bi uredili vsaj cesto na Trojane, ker so zdaj čisto odrezani od sveta. O tem bo upraivni od- bor sklada posebej raziorav- Ijal. Na dolenjski avtocesti bo- do okrepili asfalt na priklju- okih v Grosupljem in Ivanč- ni Gorici, na odseku Bič— Otočec in Trebnje^Jezero, pri Otočcu bodo uredili od- stavne pasove za zimsko slu- žbo in tovornjake, čez 730 milijonov bodo i)orabili za popravila na cesti Šentilj— Ljubljana—Sežana, na cesti Dolga vas—Mursko Središče pa bodo rekonstruirali pet mostov. Predvideno je asfil- tiranje ceste od Črnomlja do Vinice in bo tako v tem de- lu Slovenija povezana s Hr- vaško. Na cesti od Celja do Dmovega bodo modernizirali cesto Radeče—Vrhovo—Sev- nica, tamkajšnji poslanec pa je predlagal, naj bi asfaltira- li tudi cesto od Sevnice do Kostanjevice, o čemer bo razpravljal upravni odbor sklada naknadno. Predvidena je modernizacija ceste Breži- ce—Bizeljsiko in Arja vas— Paka. Asfalt bi potegnili tudi do Logarske doline, in sicer od Ljubnega do Solčave. Na cesti Pesnica—Radgona—Len- dava bodo uredili cestne od- seke Hrastovec—črni les m Gornja Radgona—Lendava, na cesti Ormož—Ljutomer— Slatina Radenci pa odsek med Pavlovci in Ivanjkovci ter med Križevci in Slatino Radenci. Asfaltirali bodo tu- di cesto med Veržejem in mostom na Muri. Šentjur bo- do povezali v dveh smereh, in sicer proti Velikemu Ka- mnu in čmolici. Razen tega je predvidena še rekonstruk- cija ceste Ivanöna Gorica— Krka. To so le nekatera dela, predvidena za prihodnje le- to, saj nismo omenili tistih na Primorskem, Gorenjskem in Koroškem. Vsega skupaj je predvidenih za vsa dela dobrih 7 milijard sta^rih di- narjev. V. J. CEZ NORMO — Tovariš šef, v^a čast vašim naporom, toda za vaše zafTuge vam vendarle ne moremo dovoliti, da nam uničite še tret- je podjetje! ZAGOTOVLJENE CENE ZA PŠENICO V 1968 Prejšnji mesec so zvezni or- gani sprejeli odlok o zajam- čenih cenah za pšenico in ko- ruzo, s čimer so prideloval- cem za letino 1968 zagotovili: za pšenico A in B kvalitete 100 Sdin, za pšenico C kvali- tete 90 Sdin in zia koruzo 63 Sdin. Po odloku bodo proiz- vajalci dobili povrnjene tudi stroške za shranjevanje žita: 1 Sdin za kg uskladiščenega bi aga mesečno do nove žetve. Vnaprej zajamčene cene so nova spodbuda, da bodo pri- delovalci zasejali kar največ zemljišč s pšenico in koruzo. Če bodo segali pri tem pred- vsem po visokorodnih sortah, bo korist še večja — zanje in za skupnost, kd se želi do- končno osamosvojiti glede pridelovanja žitaric. Oktobra malo višje cene na drobno V Sloveniji so se po podat- kih Zavoda SRS za statistiko cene na drobno povečale za 0,iVc v primerjavi s septem- brom, hkrati pa so bile za 4,24 0 višje kot oktotca lani ter za 6,in/o nad povprečjem cen v lanskem letu. živila so se v preteklem mesecu podražila za 0,4п/а, tekstilni izdelki za O,!"/«, obu- tev za l,7"'/o. pohištvo za 2,3"^», aparati za gospodinj- stvo za le/o, umetna gnojila za 3,5%, poljedelsko orodje za 2,l«/o, medtem ko so bile obrtne storitve za 0,2% višje kot prejšnji mesec. Na po- dražitev je vplivala višja ce- na sezonskih vrtnin — za 4,6''/f, jajc za 18,41',,, in ma- ščob za 5,4" o. Druga živila so se pocenila ali pa so obdrža- la septembrske cene. Kuri- vo se je pocenilo za 0,4'''o. Cenejše kot lani v oktobru je bilo tokrat presno meso, jabolka in izdelki iz vrtnin. Naročite si svoj lokalni list na DOMAČI NASLOV Dekorativni laminati MELARAN za obloge sten, stro- pov, sobnega in ku- hinjskega pohištva, vrat in polic MELAMIN Kočevje Živinorejci niso kos dodatnim carinam Hude ovire evropskega skupnega trga pri našem izvozu goveje živine in mesa je moči premostiti le z meddržavnimi trgovinskimi pogodbami živinorejci iz vse Slovenije, ki so v začetku novembra na posvetovanju v Rodici menili, da se bodo z meddržavnimi pogodbami izvozni pogoji go- veje živine in mesa izboljšali, so bili pred dnevi hudo razo- čarani. Uvedba superprelev- mana v Italiji je skoraj po- polnoma preprečila izvoz v državo. Uvoz je sácer dovoljen — toda kdo bo izvažal z iz- gubo? V Italijo pa smo doslej prodali štiti petine vse izvo- žene živine in mesa, iz Slove- nije. Naši živinorejci se tolažijo z izjavo zveznega sekretarja za zunanjo trgovino, da naša in italijanska vlada želita iz- boljšati medsebojno trgovin- sko menjavo in želita prebro- diti vse občasne motnje. Po- dobno velja tudi za izvoz na še goveje živine in mesa, saj je Jugoslavija eden glavnih preskrbovalcev Italije s kako- vostnim mesom. Nekoliko za- skrbljujoč pa je tisti del izja- ve, ki pravi, da bo v oboje- stransko korist, če Italija sto- ri potrebne ukrepe na evrop- skem skupnem trgu, da bi uredili tx) vprašanje med na- šima državama. Italija mora spoštovati ob- veznostá, ki jih je sprejela kot članica evropskega skup- nega trga, v katerem je šest ziahodnoevropskih držav. Te države pa vzdržujejo cene go- veje živine na določeni višini z enotnimi predpdsi. V posa- meznih državah je uspelo ce- ne že tako uskladiti, da v pro- metu med seboj uporabljajo le nizke carine. Pred zimanji- mi vplivi in konkurenčnimi cenami pri uvozu iz tretjih držav pa so se zavarovale o prelevmani. To je neka vrsta dodatne carine, ki se avtoma- tično zvišuje, kadar tuji po- nudniki znižujejo svoje cene živine in mesa. Države evropskega skupne- ga trga sporazumno določijo orientacijske cene živine, ki veljajo eno leto. V posamez- nih državah se take cene ne- koliko razlikujejo, a so letos že zelo blizu druga drugi. Ka- dar prodajna cena živine v posamezni državi pade pod 105 odstotkov orientacijske cene, začne v tisti državi av- tomatično delovati predpis o prelevmanih. S prelevmani želijo zavreti konkurenco iz držav, ki niso članice evrop skega skupnega trga, in nada- ljnje zniževanje cen v svoji dr- žavi. Nadaljnja konkurenca namreč skokovito zvišuje da- jatve pri uvozu živine in me- sa. Kadar je dejanska cena ži- vine med 100 in 105 odstotk.i •o polprelevman, kar pomeni, da je pri uvozu treba plačati poleg carine vso razliko do 105 odstotkov. To imenujejo prelevman. če se dejanska ce- na zniža pod 95 odstotki ori- entacijske cene, pa uporablja- jo superprelevman, kar pome- ni, da so dajatve od uvožene živine in mesa poleg carine še večje kot razlika do 105 od- stotkov orientacijske cene. Preprost živinorejec je vpra- šal: »Zakaj pa znižujemo iz- vozno ceno, če nam potem zar račvmajo višjo carino?« Izvozila cena ni odvisna le od nas, ampak od vseh tistih držav, ki izvažajo govejo živi- no in meso v Italijo. Če oni ponujajo po nižji ceni, itali- janski trgovci nam ne bodo plačali višje. Izvozniki iz ne- katerih držav pa lahko kon- kurirajo našim živinorejcem zato, ker njihove ceoie ne te- meljijo na gospodarskem ra- čunu kot pri nas. >)Zakaj pa ne izvažamo v druge države«, je še vprašal, »če nam Italijani tako slabo plačajo?« V vseh državah evropskega skupnega trga je podobni uvo- zni režim kot v Italiji. V An- gliji, kamor smo pred leti ve- liko izvažali, pa so cene še nižje. Zato se naša država trudi, da bi uredila trgovin- ske odnose z Italijo, živino- rejci sami namreč niso коз prelevmanom in ne konkuren- ci iz tistih držav, kjer gospo- darski račim ne igra take vloge kot pri nas. J. PETEK Velik uvoz kmetijskih strojev V zadnjih dtveh letih so kmetje v naši državi kupili v tujini za 10 milijard in 600 milijonov raznih strojev. Naj- več so uvozili kosilnic (nad 22.000 samo iz Avstrije, Ita- lije in Nemčije — za 4,5 mili- jarde Sdin!), nato pa traktor- jev, okopalnikov, mlatilnic, škropilnic in drugih kmetij- skih strojev. Spoznanje, da z motiko in srpom ne bomo kos ameriškim in drugim far- marjem po svetu, je že zma- galo. Večji dohodki v proračunu SRS Proračunska sredstva v na- ši republiki se bodo do kon- ca 1967 predvidoma povečala za 8,4 milijona Ndin. Od te- ga naj bi 5 milijonov Ndin namenili za obratna sredstva (obvezni rezervni sklad), brez katerih ni mogoče zagotoviti normalnega poslovanja v pro- računu. LUDVIK REBEUŠEK: (3): Naravna zdravilišča in zdraviliško zdravljenje v socialističnih državah Zapis s konference v Vzhodni Nemčiji Tako se naj v bo- doče obravnava tudi eko- nomska plat ob vseh novih investicijah v zdraviliških krajih, dalje ob uspehih me- dicinske rehabilitacije v ok- viru zdraviliškega zdravljenja in posebej še ekonomske po- sledice prihoda inozsmskih gostov v zdraviliške kraje. Vsi referenti in diskutanti So stalno uporabljali izjraz »kurortologija« (Kurortwis- senschaft). Ta izraz se nam je zdel od začetka precej ču- den. Potem pa so nam po- jasnili, da obsega pojem »kurortologija« vse, kar je v zvezi z obstojem in poslova- njem naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev in kar je potrebno strokovno in znan- stveno proučevati. Torej naj obsega »kurortologija«: bal- neologijo, klimatologijo, fi- zioterapijo, ekonomiko zdra- viliških krajev itd. Tudi v okviru te konferen- ce je bil eden izmed glavnih referatov namenjen proble- mom medicinske rehabilita- cije v пагатоет zdravilišču. Vodilni balneološki strokov- njak prof. dr. Obrosov iz Moskve je obravnaval me- sto in uspghe zdraviliškega zdrajvljenja v borbi proti ar- teriosklerozi. Skupina stro- koraijakov iz Sovjetske zve- ze, Poljske in Madžarske pa je referirala o konceptih raz- isûiav slatin, zdravilnega bla- ta in klime. Po vseh refera- tih je bilo mnogo razprav. Dr. Danilov je še posebej po- ročal o nedavnem sestanku, ki so ga imeli v Moskvi z ameriškimi zdravniki o vpra- šanju medicinske rehabilita- cije. Na posebnem sestanku vseh delegacij je bil sprejet pred- log, naj se v okviru te kon- ference osnuje še poseben pododbor za pravno-ekonom- ska vprašanja. V prvi fazi si bodo posamezne države iz- menjale dosedanje predpise o zaščiti in uporabi naravnih zdravilnih sredstev ter o sta- tusu naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev. V Nem- ški demokratični republiki so pravkar sprejeli nov za- kon o naravnih zdravilnih sredstvih, zdraviliških krajih in okrevališčih, ki na osmih straneh posebne številke nji- hovega uradnega lista po- drobneje določa vse potreb- no za nemoteno poslovanje naravnih zdravilišč, zdravili- ških krajev in za zaščito nar^ ravnih zdravilnih sredstev. (Tudi v Sloveniji imamo ze- lo moderen zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in narav- nih zdraviliščih, ki pa ga v glavnem skoraj nihče ne uporablja in uix)števa ...) Ne samo v Nemški demo- kratični republiki, temveč tudi v dragih socialističnih drža- vah, udeleženkah te konferen- ce, je zdraviliško 2!dravljenje enakopraven del in pravica zavarovancev v okviru celot- nega zdravstvenega varstva. V NDR so nam pokazali tudi sanatorije, ki se bavijo samo s »kna j panjem«, vendar pod nadzorstvom in vodstvom zdravstvenega osebja. Tudi te kure plačuje socialno zavaro- vanje. Glede na trenutni po- polnoma drugačni položaj v zdraviliškem zdravljenju pri nas smo morali poslušati marsikatero pikro in odgo- voriti — ali pa vsaj poskušati odgovoriti — na mnoga vpra- šanja. Res pa je, da jemljejo zdraviliško zdravljenje tudi pacienti precej resno. Tako smo v Bad Elstru lahko ugo- tovili, da je bila mnogo bolj zasedana tista kavarna, v ka- teri je bilo prepovedano ka- diti, ker so glavne indikacije tega zdravilišča za srčne bol- nike. Sicer pa smo tudi do- živeli, da v njihovih hotelih — sanatorijih sploh ni bilo pepelnika. Delitev javnih lo- kalov na kadilce in nekadilce nas je v tem zdraviliškem kraju navdušilo. Sicer smo pa opazili takšno delitev tudi še v marsikaterem drugem kraju. Preden se lahko uvrsti naravno zdravilišče v katego- rijo tistih zdravilišč, ki so uradno priznana, mora izpol- niti precej pogojev, predvsem s področja zdravstvene in splošne higienske uredit^-e. V Bad Elstru je določenih tudi nekaj hotelov — sanato- rijev in kopališč za goste Lz Sovjetske zveze, predvsem za pripadnike Rdeče armade. Na kratko smo si ogledali še bližnji Bad Brambach, od koder je samo 80 km do zna- nih Karlovih Varov v ČSSR, Obmejne formalnosti med Nemško demokratično repu- bliko in čehoslovaško so sprostili šela v letošnjem le- tu. Sedaj pa je mnogo izlet- nikov iz čshoslovaške, ki obiskujejo Bad Elster in Bad Brambach ter klimatski zdra- viliški kraij Klingenthal. Ta kraj pa je še bolj znan kot zimsko-športni center. Tako je na tem področju bilo kar precej izletniškega turizma. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIKmak četrtek 60.000 izvòaóvl 3 AKTUALNI INTERVJU: Zgraditi je treba pristnejšo vez med članstvom in vodstvi sindikata je v intervjuju za naš časnik poudaril kandidat za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta v Celju tovariš Ivan Kramer Cas izida našega časnika le za pol dneva prehiteva občni zbor občinskega sindikalnega sveia v Celju. Ko boste brali te vrstice, bodo znani že volivni rezultati in imena novega vodstva sindikata v Celju. Vendar intervju s tovarišem vIVANOM KRAMERJEM Je pote- kal še v času, ko je le-ta bU še analitik pri občinskem sindikalnem svetu in kandidat za novega predsednika sveta. VPRAŠANJE: Dovolite tova- riš Kramer, da brez ovinkov seževa v sredašče problema. Nedavno izvršena analiza na temelju ankete o vlogi sindi- kata in o samoupravljanju nesporno dokazuje, da zaupa- nje v učinkovitost sindikalne organizacije ni najboljše, da je zelo visok odstotek tistih, ki menijo, da sindikat ne za- stopa dovolj interesov proiz- vajalcev, da je njegov vpliv šibek, da nudi premajhno za- ščito pred samovoljo posa- meznikov in da je bojazen pred posledicami poglavitni razlog za slabokrven boj mnenj itd. Mislite, da so ti očitki članstva upravičeni in utemeljeni? ODGOVOR: Dvom v upravi- čenost omenjenih očdtkov bi bil mogoč, če bi bili glas po- Bameznikov. Ker pa je bilo anketiranih nad 1600 članov sindikata v občini, ker je bi- la anketa anonimna, kar po- gojuje večjo sproščenost an- ketiranih, se je nad mnenji večjega dela vprašanih le tre- ba zamisliti. Tudi vebko šte- vilo tistih, ki niso na vpra- šanja odgovorili niti pritrdil- no, niti nikalno, vsiljuje skrb, saj odgovor »ne vem« pome- ni najmanj to, da naketiranec ne čuti aktivne prisotnosti sindikalne organizacije. Ostri- no očitkom pa vendarle jem- lje dejstvo, da sindikalne or- ganizacije niso abstraktna zar deva, dia so tudi vsi, ki na- nje naslavljajo kritoko, njeni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi. VPRAŠANJE: Oe torej sjprej- memo pripombe članstva kot odraz konkretnih razmer, po- tem so le-te opozorilo in klic k akciji. Kakšni naj bi bili vsebinski in metodološki ukre- pi, da se te razmere obrnejo na bolje? ODGOVOR: Metode dela so poleg vsebine gotovo najvaž- nejši dejavnik. Metode dela morajo postati učinkovitejše začenši v sindikalnih. podruž- nicah, kot tudi v občinskem sindikalnem svetu in njego- vih odborih, če ima določen del članstva občutek, da or- ganixacàja ne zastopa in ne brani dovolj korenito skupnih in interesov posameznikov, potem po mojem teh poza- meznih in skupnih interesov ne poznamo dovolj. Prepričan sem, da o problemih, ki lju- di prizadevajo, razprave po- tekajo, vendar br^; komuni- kacije navzgor in v širino, skratka v neformalnih zaprtih skupinah. Sindikalne podruž- nice oziroma njih vodstva ne usï)evajo vedno, da bi zbrala najrazličnejša stališča, ne ugotavljajo dovolj učinkovito mnenj&ke temperature, med članstvom. Nezadovoljstvo ver- jetno nastaja tudi zato, ker v sindikalnih podružnicah ne opravijo selekcije med želja- mi in možnostmi, kar je moč storiti le v živi in trezni raz- pravi. Po mojem mnenju pa manj- ka tudi črvstejša in pristnej- ša vez med" sindikalnimi po- družnicami in občinskim sin- dikalnim vodstvom. VPRAŠANJE: Beseda je na- nesla na pristnejšo povezavo do občinskega sindikaln^a vodstva, kar pomeni tudi boljšo povezavo slednjega do podružnic oziroma članstva. Kako naj bi okrepili to vez? ODGOVOR: O tem namera- vam razpravljati na občnem zboru. Sprejemanje zaključ- kov v imenu velike množice članstva ne sme ostati dome- na preozkega kroga ljudi ali foiruma. Mnenja sem, da bi delegatom občnega zbora mandat ne smel ugasniti ob koncu občnega zbora, pač pa da bi večina sodelovala na tak ali drugačen način pri uresničevanju sklepov, vse do naslednjega občnega zbora. Nadalje bi bdlo treba pogo- steje razpravljati z vodstvi sindikalnih podružnic, kair bi mogli opraviti s tesnejšimi stiki članov plenuma s sin- dikalnimi podružnicami in obiratno, s stiki vodstev sin- dikalnih FK>družnic z občin- skim vodstvom. Moram obr- niti tudi očitek nazaj, kajti občinsko vodstvo je ravno za- to uvedlo popoldansko dežur- stvo, da bi tovariši iz podruž- ničnih vodstev lahko sproti seznanjali občinski sindikal- ni svet s problemi, razčišče- vali nejasnosti itd. Toda od uvedbe dežurstva sem ni bilo nikogar, ki bi to možnost iz- koristli. Pripominjam še to, da je biLo dežurstvo vpeljano na željo vodstev sindikalnih podružnic. VPRAŠANJE: V (razgovoru sva trčila ob problem selektiv- nosti. Zaradi večje jasnosti bi prosu zja nekoliko obširnejšo obrazložitev? ODGOVOR: Prav. Moje mnenje je, da se sindikalne podružnice ne bi smele spre- meniti v »zbiralnike želja«, ki bi od tu po nekakšnem ka- nalu potovale na občinski sindikalni svet in dalje na- vzgor. Zelje so različne, med njimi tudi neuresničljive ob danih razmerah. Interesi so lahko protislovni — dobro za nekoga je lahko slabo za dru- gega. Kje je najbolj mogoče uskladiti različne interese, če ne tam, kjer se križajo? Raz- mejitev med mogočim in ne- mogočim je treba izvršiti že v osnovi. Kar je nemogoče, je nenroigoče na vseh ravneh in tega še tako visok fonzm ne more spremeniti v mogoče in iapolnljivo. Hočem povedati, da morajo biti sindikalne po- družnice v prvi vrsti kreator in usmerjevalec politike v de- lovni organizaciji, članstvo zmore najbolj objektivno pre- sojati v konkretnih primerih, občinsko vodstvo je lahko le v pomoč, nikakor pa neodvi- sen razsodnik. 'Takšna vloga in usmerjenost v sindikalnih podružnicah bo hkrati tudi zagotovilo, da bomo enkrat vendarle dotolkli tudi vzroke za strah pred p>osledicami od- krite borbe mnenj in iznaša- nja stališč. Büo bi prav, če bi se pogo- vorila s tovarišem Kramer- jem še o vsebinskih vpraša- njih, ki se grmadijo na spi- sku dolžnosti sindikalne orga- nizacije, vendar vsega ni mo- goče opraviti naenkrat. Sicer pa bo tudi 23ato še dovolj pri- ložnosti. JURE KRAŠOVEC Majda Cmok Je že tako, da mora človek večkrat hoditi po raznih pisarnah, kjer na- leti na najrazličnejše lju- di. Eni so narejeno vljud- ni, drugi nestrpni, tretji bi se radi čimhitreje re- šili stranke, so pa tudi takšni, na katere se nih- če ne more potožiti, ker ga vedno sprejmejo s prijazno besedo, razume- vanjem in prijateljskim pogledom. Takšna je tu- di Majda Cmok, usluž- benka na Občinskem sin- dikalnem svetu v Celju. Drobna postava in skrom- nost skrivata veliko ener- gijo, voljo in moč, ki je ne bi prisodili ženski. Najmanj pa ženski, ki se brani pohval z veliko skromnostjo, kot Majda. Rodila se je pred toli- ko in toliko leti — kot ženski ji le moramo opro- stiti molk o letnici rojst- va v vasi Boletina pri Ponikvi kot hčerka želez- ničarskega delavca. Otroška Leta je preživ- ljala kot mnogo otrok v tistih časih v pomanjka- nju m trpljenju kljub ljubezni staršev. Osnov- na šola s štirimi razredi v Ponikvi ji ni bila do- volj, takoj po osvobodit- vi je kot edini otrok iz Boletine obiskovala nižjo gimnazijo. Eno uro od doma do postaje, vožnja z vlakom, pouk, vožnja z vlakom, eno uro nazaj do doma peš. Takšen je bil običajen delovni dan ma- le Majde. Napore je premagovala z voljo in željo za na- predkom. Samo štirinajst let ji je bilo, ko se je udeleži- la akcije za obnovo do- movine. Prijavila se je za udeležbo na progi šamac —Sarajevo v II. celjski Mladinski delovni udarni brigadi Ivanke Uranjeko- ve. Niso je pustili. »Premlada si,« so ji go- vorili. Pomagalo je staro žen- sko orožje — solze. V brigado je odšla vesela in nasmejana. Kot mnogo mladih pa se je prav v brigadi najbolj navadila dela in še bolj formirala svojo osebnost. To doka- zuje tudi sprejem v SKOJ, čeprav je bila naj- mlajša brigadirka celjske skupine. Vrnitev iz brigade je pomenila iskanje službe. Zaposlila se je na okraju v Šmarju, nato v Metki, potem pa na okrajnem komiteju LMJ v Celju. Od tedaj je bila stalno zaposlena na raznih fo- rumih, kjer so znali ceni- ti njeno veliko pomoč. Eden izmed njenih predpostavljenih je nekoč dejal: »Neverjetno. Popoldne je pisala zapisnik, dolg več 10 strani, zjutraj je bil natipkan na pisalni mizi.« »Od kod toliko energi- je? Ne vem, mislim pa da me vedno vodi misel, da tisto kar potrebujejo mora biti narejeno.« Zopet je prižgala filter 100, njena škatlica je ne- pogrešljiva, morda pre- več kadi, vendar so ji ci- garete še edino veselje. »Večinoma sem doma. Svoj prosti čas posvečam sinu Marku. Osem let mu je,« je povedala s pravo materinsko ljubeznijo in nežnostjo. Sin ji pomeni vse. če- prav je še mlada je ni več videti nikjer, zabave in plesi ne obstajajo za- njo. »Včasih rešujem kri- žanke, seveda, če imam čas.« »Kaj te najbolj razje- zi?« »Zadnje čase me vse jezi,« se je prijetno na- smejala in takoj zresnila. »Jezi me, ker pri nas ne realizirajo tistega kar se dogovorijo, ne mislim samo na sindikat, tem- več vse. Pa kaj bi človek govoril. Pa še gledališče. Nisem povsem reden obiskovalec vendar imam rada SLG. Jezi me ves ta miš-maš okoli njega. Naj rečejo odgovorni in mi — ljudje odločno besedo o perspektivi našega gleda- lišča, dovolj je tistih ne- jasnosti o perspektivi. Ta nejasnost najbolj utruja ljudi.« Več ni hotela poveda- ti, ker le redko posredu- je drugim svoje misli in predloge. Preveč je skromna za veliko govo- renja. Rada pa se pošali, le redki so tisti, ki so vi- deli v njenih živahnih očeh jezo. Radi pa jo imajo vsi, predvsem za- radi njene dobrote, nepri- siljenega obnašanja in stalne pripravljenosti za šalo in dobro besedo. Milan OBRAZI Delo so dobro zastavili čeprav dela aktiv mladin- ske organizacije v Trnovljah šele eno leto, je že v tem kratkem času pokazal svojo življenjsko sposobnost. Toso potrdili tudi na nedavnem pr- vem rednem občnem zboru, na katerem se je zbralo bUzu 40 mladih ljudi. Ko so govo- rili o prihodnjem delu, so se strinjali za aktivnost v krož- kih, ki združujejo mlade po njihovih interesih. Glede na prve uspehe lah- ko pričakujemo, da se bo mladinski aktiv v Trnovljah že v kratkem številčno okre- pil in da bodo tudi nekateri starši z večjim zaupanjem do- voljevali svojim otrokom ob- iskovati prosvetni dom. Pa še nekaj, gotovo je, da bi mladinska organizacija v Tr- novljah dosegla lepše uspehe, če bi ji pri tem pomagale tu- di druge krajevne družbeno politične organizacije. Za zgled te pomoči pa bi lahko dali tamošnje prosvetno dru- štvo Zarja. -mb Kakšen je celjski zrak? Na to vprašanje bomo dobili odgovor do 1. marca 1969 O celjskem zraku smo slišali že veliko najrazličnejših mnenj. Naš tednik je prav tako priobčil že veUko pritožb občanov, sicer pa vse kritike niso nič zalegle, saj je zrak tak, kakršen pač je, in ga človek, če hoče živeti, najbrž mora vdihati. Umrl kljub temu menda še nihče ni, čeprav seveda nimamo podatkov, v kolikš- ni meri pa je zdravstveno stanje vendarle prizadeto. V zadnjem času nas je lah- ÌUO zastrašil zlasti podatek, da je Celje (mesto) po koli- čini žveplovega dioksida v ku- bičnem metru celo pred Chi- c^om, ki je v visoko indu- strializirani Ameriki na pr- vem mestu! Po računih stro- kovnjakov je namreč dovolje- na količina žveplovega dioksi- da v kubičnem metru zraka 0,15 miligramov, v Celju do- sega ta količina baje 9,14 mi- ligrama, v Chicagu pa 8,3! Po istih virui se na primer v Ljubljani giblje od 1,7 do 2,4 miligrama. Prav tako štejejo, da je zrak normalno nasičen, če v kubičnem metru ni več kot 300 prašnih delcev. V Ce- lju dosega to število 1.042 (v Trbovljah na primer pa Čez 4.000). Nekateri podatki tudi kažejo, da je v Celju za 34 odstotkov več vnetij oči kot v krajih, kjer imajo normalen zrak. Vsi ti podatki pa seveda niso rezultat sistematičnih in rednih raziskav našega ozrač- ja. Končno oceno nam bo na- mreč dala šele analiza, ki jo bo po pogodbi s celjsko ob- čino opravil zavod za zdrav- stveno varstvo v Mariboru. Ta bo namreč po posebnem programu analiziral vpliv žveplovega dioksida in dima na zdravstveno stanje prebi- valstva v celjski občini. Raz- iskave bodo trajale od 1. ok- tobra letos do 1. marca 1969. V ta namen so že postavili 20 opazovalnih mest na pod- ročju Celja in Štor. Ko bodo tako zbrali podatke o tem, kolikšne so dejanske količine žviplovega dioksida in drugih dimnih plinov v celjskem zraku, bodo šele lahko opra- vili tudi epidemiološko anke- to, med prebivalci; končni re- zultati naj bi torej pokazali, kako vpliva celjski zrak na zdravje ljudi, živali in floro. Odločitev celjske občinske skupščine (pobudo je dal pravzaprav svet za lurbanizem, gradbene in komunalne za- deve), ki bo celotno raziska- vo financirala ob sodelovanju delovnih organizacij, je vred- na polnega priznanja; obžalu- jemo lahko samo, da ni bilo dovolj preudarka o potrebno- sti takšne analize že prej, če- prav ne nameravamo s tem zmanjševati pomena vsega ti- stega, kar je bilo na tem področju vendarle opravlje- no. V zvezi s sklenitvijo po- godbe je prenehala delovati tudi komisija, ki je ugotav- ljala škodo, povzročeno s pli- ni cinkarne in železarne što- re. Kakor je potemtakem ukrep občinske skupščine spodbu- den in ga bodo tudi celjski prebivalci sprejeli z velikim olajšanjem, pa bodo nemara še važnejši kasnejši ukrepi, ki jih v industrijsko razvitih državah sicer upoštevajo ne- koliko drugače kot pri nas. Marsičesa verjetno ne bomo mogli storiti, a verjetno še vedno zelo veliko. Bistveni ukrepi za zagotovitev čistega zraka so namreč: odstranitev tovarn iz naselij oziroma gradnja industrijskih objek- tov zunaj naselij, čistilne na- prave in višji dimniki (v ne- katerih državah dosežejo dim- niki celo več ko 200 metrov višine). Prav tako sodi sem prepoved motornim vozilom, ki dvigujejo oblake strupenih plinov; najboljši prirodni fil- tri pa so seveda gozdni pa- sovi (hektar borovega gozda absorbira do 30 ton, hektar bukovega gozda pa celo bli- zu 70 ton prahu). dhr VAM NUDI MOŠKE IN 2ENSKE PLASĆE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 GOSTINCI IN OBRTNIKI O SVOJIH PROBLEMIH Številne pobude bo treba upoštevati Kot zbor gostinskih in tu- rističnih delavcev, tako je tu- di srečanje predstavnikov obrtnih gospodarskih organi- zacij in samostojnih obrtni- Icov širšega celjskega območ- ja — oba sestanka sta sklica- la ustrezna sveta pri republi- ški gospodarski zbornici —- opozoril ne samo na stanje, marveč tudi na probleme in naloge ene kot druge panoge terciarne dejavnosti. Del go- stinskih delavcev se bo mo- ral že v najbližji prihodnosti spoprijeti z novo kategoriza- cijo hotelov. Gre za uskladi- tev z mednarodnimi norma- mi; te pa zahtevajo že od ho- telov B kategorije določeno število sodobno opremljenih sob z vsemi sanitarijami. Ze- lo konkretna je bila ocena de- leža gostinstva in sploh dele- ža naše republike v tranzit- nem turizmu, četudi imamo vse naravne pogoje, da posta- nemo pomembno tranzitno področje, smo napravili še vse premalo, da bi dosegli večje uspehe. Udeleženci so z razumevanjem sprejeli pobu- do, po kateri bi se naj osno- va za prometni davek v go- stinstvu določala na količino, nd pa na ceno prodanih alko- holnih pijač. Umestne so bi- le pripombe, da je tako ime- novana regionalna turistična propaganda zapostavljena; si- cer pa so se strinjali, da or- ganizacijsko razdrobljeno go- stinstvo, to še zlasti velja za Celje, ne bo moglo doseči večjih uspehov. Kot gostinci tako so se tudi obrtniki zav- zeli, da je že skrajni čas, da dobi republika pristojnost do- ločanja števila tujih zaposle- nih v zasebnih gostilnah in obrtnih delavnicah. Pri dolo- čanju števila tujih zaposlenih mora prevladovati interes širše družbene skupnosti in pa vloga posameznega obra- ta ali dejavnosti. Skupna je tudi pobuda za odpravo dav- ka na nakup opreme, saj ta obveznost ne spodbuja k mo- dernizaciji lokalov in obra- tov. Značilna je ugotovitev, da obrt v naši republiki ne zav- zema tist-^ga mesta in širine kot bi jo morala. Tako ustvarja obrt samo 69r skup»- nega narodnega dohodka go- spodarstva v republiki; o za- ostajanju obrti pa govori tu- di majhno število zaposlenih v tej panogi, ki je pod pov- prečjem v razvitejših drža- vah. Ta ugotovitev pa je bo- leča tudi zavoljo tega, ker za- radi neizpolnjenega razvoja obrtne dejaTOOsti nismo uspe- li omiliti oziroma zmanjšati števila nezaposlenih. Očitno je, da je neustrezna rast popoldanske obrti posta- la problem, ki boli vse, zla- sti pa poštene obrtnike. Na- mesto, da bi se razvijala v uslužnostno smer, si je rajši izbrala serijsko proizvodnjo. Pa še nekaj je, na kar de- lavni obrtniki v zadnjem ča- su čedalje bolj opozarjajo. To so tisti primeri, kjer ne- kateri posamezniki krepko izkoriščajo slabo inšpekcij- sko službo ter prikrivajo del dohodka. To je madež, ki lah- ko pade na vso obrt, v koli- kor ga obrtniki sami ne bodo odstranili. Vprašanje, ki prav tako čaka rešitev, je še uskla- ditev davčnih obremenitev za iste obxtne panoge v različ- nih' občinah. Ker predpisuje- jo občine, celo sosednje, ze- lo različne davčne obveznosti, prihaja do preseljevanja obrt- nikov iz ene občine v drugo, na vsak način pa v tisto, kjer so sprejeli nižje obveznosti. Več kot doslej pa bi mora- li napraviti tudi za ureditev strokovnega šolstva in sploh statusa vajencev in ne nazad- nje za poslovno in tehnično sodelovanje med različnimi obrtnimi delovnimi organiza- cijami pa tudi med obrtjo in industrijo. M. BOŽIČ TEKMOVANJE NAŠA BESEDA" Mladinci in mladinke so v šolah in delovnih orga- nizacijah že precej delavni na področju kulture, ven- dar za njihov trud ne izve širša javnost, prav tako težko pa se je afirmirati pred večjim številom ob- činstva, saj so dosedaj delovali predvsem v ozkem krogu sredine, v kateri živijo in delajo. Zato se je komisija za kulturo in kulturno politi- ko pri občinskem komiteju ZMS Celje odločila, da organizira nagradno tekmovanje z naslovom »Naša beseda«, v katero bi se lahko vključile vse dramske skupine ali krožki celjskih osnovnih in srednjih šol, dijaških domov ter delovnih organizacij z upri- zoritvijo raznih del, literarnimi in recitacijskimi ve- čeri ter podobnim. Posebna komisija si bo prijavljena dela ogledala in ocenila do 15. aprila prihodnjega leta, tako, cia imajo povsod dovolj časa za pripravo udeležbe pri tekmovanju. Rezultati bodo objavljeni na svečani akademiji v počastitev Dneva mlaidosti prihodnje le- to, seveda pa ne bo ostalo samo pri svečani razgla- sitvi. S tem tekmovanjem bi radi vzbudili med celjski- mi mladinci še več zanimanja za delo na kulturnem področju, če več ljubezni do slovenskih in tujih kul- turnih stvaritev, mladi pa bi tako postajali bogat del te kulturne tvornosti. -ar mala аШ1тА SINDIKATU VEČJO VELJAVO Pred občnim zborom občinskega sindikalnega sve- ta v Celju smo sklenili povprašati nekaj delegatov, kaj sodijo o vlogi in pomenu sindikata, kaj je tre- nutno njegova največja naloga, ki bi organizacija morala storiti v prihodnje. Dajmo jim besedo! Inž. ZORAN TRATNIK, pred- sednik sindikalne podružnice v železarni štore: Sindikat se mo- ra predvsem bolje organizirati Vsebina našega dela je jasna, sindikatu pa manjka predvsem večja veljava. V večji veljavi je združeno vse, kar od organizaci- je članstvo pričakuje. Proizvajal- ci, tako sem prepričan, so dali od sebe kar so mogli, ni pa za- nesljivo, da so enako doprinašah vsi segmenti družbe. HERMINA ČATER, tajnica po- družnice v TOPRU: Sindikat bi se moral v prvi vrsti boriti proti nepravilnostim in subjektivno- stim pri politiki zaposlovanja. Zdi se mi, da je solidarnost de- lovnih ljudi narastla. V mislih imam odločitve, da celotni kolek- tivi kažejo pripravljenost nositi posledice odločitve, če so pred dilemo ali odpuščati delorao silo ali pa porazdeliti breme na vse. MIRKO POLUTNIK, predsed- nik podružnice ekonomske enote v EMO: Sindikat se mora bolj posvetiti problemom zaposlenih. Predvsem mora razunrmo preteh- tati primere odpuščanja delav- cev in jih zaščititi pred subjek- tivnostmi tistih, ki delijo milost po obrazu. Mislim, da sindikat le nima prave veljave, da so člani zgubili občutek, da je organizaci- ja njihova in za njih. TILČKA OBREZ, tajnik podružnice v MERX: Pri sindikatu aktivno delam šele malo časa, zato se bojim, da bi od mene kaj dosti zvedeli. Pri nas, tako sem prepričana, upoštevajo predloge in stali- šča sindikata. Res pa je tudi, da imajo nekateri tudi neuresničljive želje. Več bi sindikat moral sto- riti za dvig standarda. Sem v trgovini in vidim, kako ljudje močno, morda celo pretirano varčujejo tudi pri prehrani. Kot vidimo, da imajo ljudje različnih poklicev, iz različnih panog, precej enake poglede na vlogo in pomen sindikalne organizacije. Star pregovor pra- vi: brez ognja ni dima. -ec TUDI CEL.TE KMALU V AVTOMATSKO TELEFONIJO Z namestitvijo nove avto- matske centrale za medkra- jevni telefonski promet je Ce- lje in celotna celjska omrež- na skupina pripravljena na vključitev vsega območja v ju- goslovansko telefonsko omrež- je. Strokovnjaki sedaj iz\'aja- jo samo še meritve in preiz- kuse na napravah za medkra- jevne a\i;omatske zveze, tako da bo možno v januarju 1968. vključiti celjsko omrežno skupino v avtomatsko omrež- je. Glede samega postopka strokovnjaki predlagajo naj bi najprej avtomatsko tele- fonsko povezali celjsko in mariborsko omrežno skupino, nato pa še ljubljansko. Celj- ska omrežna skupina bo ime- la prek avtomatske centrale v Celju z Ljubljano zmoglja- vost 60 telefonskih pogovorov hkrati ter z Mariborom 24 telefonskih pogovorov hkrati. Toliko za začetek, zakaj poz- neje bo moč z dodajanjem sistemov število pogovorov precej povečati. Hkrati s pri- pravami za popolno avtomati- zacijo telefonije gradijo pri celjski pošti tudi nove napra- ve za pridobivanje električ- ne energije, da bi v primeru izpada električnega toka iz redne oskrbe ne trpelo delo pošte. Avtomatiziranemu medkra- jevnemu telefonskemu pro- metu bo sedaj p>otrebno pri- lagoditi tudi zmogljivost hiš- nih telefonskih central. Neza- dostno število kanalov na re- laciji avtomatska centrala— hišna centrala bi utegnilo po- vzročati zastoje in bi bile za- tegadelj medkrajevne linije predolgo zasedene. V CeLju ptt delavci pregledujejo vse te naprave, da bi lastniki na- prav nekatere pomanjkljivo- sti lahko pravočasno od- pravili. Ko je že beseda o telefoniji v Celju, naj povemo, da me- sto glede tega ni brez težav. Nasprotno, le-teh je zmerom več; cela nova naselja so ostala brez primarnih in se- kimdamih vodov, pa tudi v starem delu mesta položaj ni nič kaj zavidljiv. V največ- jem novem naselju — Otoku bi v dveh letih potrebovali 1000 telefonskih priključkov. Na pošti menijo, da so s svo- je strani dovolj storili, da bi tudi to območje dobilo ustrez- no telefonsko omrežje. Celot- na načrt je že izdelan, razen tega pa so predlani ob pola- ganju cevi za koaksialni ka- bel položili cevi tudi za kab- le do Otoka, celo tja do Bu- tejevega mostu. S tem so pri- hranili stroške kopanja ploč- nikov in cest v dolžini več kot enega kilometra. Prav ta- ko na pošti montirajo dodat- ne naprave za novih 300 tele- fonskih številk. Za ureditev telefonskega omrežja bi na Otoku v prvi fazi potrebova-' li še 90 milijonov starih di- narjev in sedaj je na občini oziroma na gospodarskih or- ganizacijah, kdaj bodo zbrala manjkajoča sredstva. Toda naselje Otok ni edina skrb, kajti potrebe na vseh mest- nih območjih naglo narašča- jo, pač skladno z razvojem gospodarstva in standarda ob- čanov. V primerjavi z drugi- mi mesti Celje na tem pod'- ročju ni šlo v korak in zato bo toliko teže zamujeno na- doknaditi oziroma ujeti ko- rak z zahtevami sodobnoetii. Vključitev Celja s celotno omrežno skupino, kolikor je je doslej avtomatizirane, po- meni nedvomno krepak ko- rak napredka, pa čeprav ga to območje stori v jugoslo- vansko avtomatsko telefonsko omrežje med zadnjimi. K. TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 5 Novembrsko jutro na domačiji Petra Ježa v Lučah v Zgornji Savinjski dolini Foto: Peter Božič DEJAVNOST v OKVIRU MOŽNOSTI PROBLEMATIKA CELJSKIH MUZEJEV Vsekakor velja pozdraviti pobudo sveta za zna. nost in kulturo celjske občinske skupščine, ki je za posamezne kulturne zavode formiral komisije, ki naj bi skupaj z vodstvi pregledale poslovanje in ugotovile bistvene probleme. Ta odločitev je toliko pomembnej ša, ker ima še drug namen — končni zaključki naj bi namreč služili kot osnova za oblikovanje enotnejše kulturne politike in kar je nemara še važnejše, za določitev kriterijev, po katerih naj bi prešli od fi- nanciranja ustanov k financiranju njihove dejavnosti. Tako je komisija za oba celjska muzeja v glavnem že opravila svoje delo. čeprav zaključkov še ni, se nam zdi vendarle prav, da semanimo predvsem našo kulturno jav- nost z nekaterimi bistvenimi ugotovitvami, ki sicer niso nove, so pa vendarle zelo značilne in aktualne. Podatki kažejo, da sta tako Muzej revolucije kot Mestni muzej — to pa velja seveda v večji ali manjši meri za vse ustanove — v precejšnjih težavah, v katerih je dejan- sko vsa dejavnost odvisna od materialnih možnosti. Programa, ki izhajata iz sta- tutov obeh zavodov (statuta pa iz zakona o muzejih), sta sicer zelo obsežna in vklju- čujeta celotno dejavnost, ki naj bi jo oba muzeja oprav- ljala ob najidealnejših pogo- jih, Vendar pa, kot je znano, idealnih pogojev za zdaj še ni. Pri tem je značilno, da je Muzej revolucije v boljšem položaju, a je ta »boljši« po- ložaj še vedno tak, da mo- rajo varčevati z vsakim di- narjem in da praktično ni najmanjše vsote za kakšno študijsko potovanje, ki bi obogatilo ustanovo z novimi izkušnjami sorodnih ustanov. Sredstva, ki jih muzej dobi- va, po mnenju vodstva sicer zadoščajo, zato tudi ne na- meravajo za prihodnje leto terjati večje proračunske vsote, čeprav pa bo nujna ureditev oziroma postavitev ograje na dvorišču; pri tem je seveda tudi res, da je bilo opravljeno delo, ki daleč presega dodeljeno proračim- sko vsoto. V velikih težavah je Mest- ni muzej, ki je dobil nove prostore in hkrati obdržal staro poslopje študijske knjižnice. Prostorska razširi- tev je namreč odprla velike perspektive, povezane razum- ljivo z velikimi materialnimi potrebami, če upoštevamo, da je letošnja proračunska vsota že izčrpana in se obeta do konca leta negotovost, so razmere toliko bolj kritične. Drugo pa je seveda vprašar nje ureditve celotne ustanove v novih pogojih. Tako bi sa- mo za opremo in ureditev arheološkega oddelka potre- bovali 22 milijonov starih di- narjev, za adaptacijo stare zgradbe pa 6 milijonov. (Sa- mo za streho so porabili 7 milijonov). V muzeju se za- vedajo, da tolikšne vsote ne bi mogli dobiti prej, kakor v nekaj letih, zato seveda ra- čunajo s postopnim ureja- njem, namreč tako, da bi za te namene dobili letno dolo- čeno vsoto denarja. Položaj ustanove ilustrirajo še neka- teri drugi podatki. V muzeju so letos porabili na primer za potne stroške 14 tisoč di- narjev, čeprav je delo kusto- sov pravzaprav predvsem te- rensko delo; za odkupe ne- katerih predmetov pa samo 7 tisoč starih din! K temu bi lahko dodali morda še to, da tudi ni denarja za kusto- sa, ki bi lahko v Gradcu pregledal gradivo, izkopano v času druge svetovne vojne na Rifniku. Takšne razmere so osredotočile dejavnost v glavnem na interno delo. V muzeju so v zadnjih treh le- tih uredili 5 novih sob in lapidarij. Dejavnost muzeja gotovo tudi po zaslugi takš- nih razmer ni mogla še bolj prodreti v javnost in postati torej bolj popularna. Novi prostori bodo omogočili po- gostejše menjavanje razstav- ljenih eksponatov, saj je med 21.161 zbranimi in kata- logizàranimi,predmeti gotcmj veliko takih, ki jih širša jav- nost še ni videla. Med največje probleme moremo nazadnje šteti ku- stosa etnografa, ki ga muzej še vedno nima, kakor vodiča zlasti za zahtevnejše obisko- valce, ki ga tudi ni. Če bi skušali ob primeru celjskih muzejev ugotoviti, kako je pravzaprav s financi- ranjem dejavnosti, o čemer že zelo dolgo govorimo, bd mogli reči, da za zdaj finan- ciramo še samo obstoj usta- nov. Kolikor bi dejansko ho- teli financirati dejavnost, bi morali dodeliti ustanovam vsaj 25 odstotkov sredstev od proračunske postavke. Od denarja, ki ga na primer do- bi Mestni muzej (19 milijo- nov starih dinarjev), porabi- jo za osebne dohodke blizu 18 milijonov, kar pomeni, da za dejavnost zimaj ustanove ne ostane zadosti. Tu pa pri- haja v poštev recimo uredi- tev šempetrskih izkopanin in Rifnik, odkupi kulturno zgo- dovinskih spomenikov itd. Možno bi sicer bilo, da bi pač uskladili dejavnosti z materialnimi dajatvami, ven- dar bi to pyomenilo verjetno znatno ožji obseg te dejav- nosti, v čemer gotovo ne mo- remo iskati rešitve. Rešitev je najbrž v ureditvi statusa celjskih kulturnih ustanov in v trdnem sporaztunu glede sofinanciranja občin, ki so te ustanove dejansko tudi njihove. dhr CELJSKI ZBORNIK 1967 Izšla je enajsta knjiga C)elj skega zbornika. To dej- stvo je toliko bolj razveselji- vo, ker so materialne teža- ve pred dvemi leti zavrle redno izhajanje publikacije in je zbornik z letnico 1966 iz- šel šele v naslednjem letu, tako da zbornika 1966 de- jansko nimamo. To seveda ni povsem brez pomena, če vemo, da je pravzaprav Celj- ski zbornik edina i>eriodična publikacija, ki goji publici- stično dejavnost in je njen namen, da v takšni obliki prezentira posamezne druž- beno aktualne probleme, po- membne za celotno pokrajin- sko območje. Kakor lahko razberemo iz sklepnega ured- niškega zapiska je bil svet za kulturo in znanost občin- ske skupščine kot izdajatelj publikacije tudi ob enajsti knjigi v neprijetnem položa- ju, saj so se p>orajale zopet finančne težave. Vendar pa »je po treznem preudarku ugotovil, da bi prenehanje ali tudi samo začasna preki- nitev izdajanja Celjskega zbornika pomenila prehudo osiromašenje kulturnega in raziskovalnega potenciala celjskega območja ter je so- glasno sklenil, naj zbornik izide tudi v letu 1967.« Spričo tega, da sredstva, ki jih je bilo mogoče dode- liti, niso zadostovala, je nov uredniški odbor skušal zbra- ti dodatni denar, da bi mo- gel zbornik razširiti in uvr- stiti vanj še več kvalitetrtih prispevkov, vendar prizade- vanje ni uspelo. Zanimivo je, da se je od delovnih organi- zacij (zopet) odzvala samo tovarna Aero! Položaj, v kakršnem je po- temtakem tudi Celjski zbor- nik, sib k razmišljanju in razmisleku o tem, ali navse- zadnje celjska družbena skupnost zares ne bi mogla vzdržati te periodične publi- kacije?! Vprašanje je toliko bolj umestno, če imamo pred očmi zaloaiiško in pub- licistično dejavnost v Celju pred kakim stoletjem. Logič- na se zato zdi ugotovitev v uredniškem zapisku: »če ho- čemo obdržati pri življenju naš zbornik, ki že več kot poldrugo desetletje nadvse dostojno predstavlja to po- krajino v slovenski narodni skupnosti in si je s svojimi dosedanjimi knjigami že pri- dobil primeren sloves, mu moramo ustvariti trden ma- terialni temelj z zrelim so- delovanjem delovnih organi- zacij in drubenopolitičnih skupnosti vsega celjskega po- krajinskega območja ... Pre- pričani smo, da bo družbena preobrazba vendarle strnila sile in zagotovila densec za nadaljnje izhajanje našega zbornika, ki je prav gotovo eden f>omembnejših obliko- valcev pokrajinske družbene skupnosti osrednje Sloveni- je.« Celjski zbornik 1967 prina- ša vsebinsko dovolj pretehta- no in zanimivo gradivo. Emü Cesar piše o pismenih stikih med pesnikom Karlom De- stovnikom Kaj uhom in Fran- cem Primcem-Perotom, ki osvetljujejo zlasti literarni lik tragično umrlega petrov- škega rojaka Primea. V li- terarno poročje sodi prav ta- ko Franca Jesenovca prispe- vek Aškerčev slog v lirskih in epskih poezijah, posvečen 70-letnici izida druge Ašker- čeve pesniške zbirke, dalje Drobiž o Aškercu, ki ga je prispeval Janko Glazer, ter skrbno urejena Bibliografija Vladimira Levstika, M jo je pripravila Eva Bauman. O novem poslopju ' študijske knjižnice v Celju piše inž. arh. Jurij Sadar, kustosi Mestnega muzeja — Milena Moškon o celjski zbirki panj- skih končnic (prispevek ilu- strirata dve barvni reproduk- ciji: David in Goliat in Babji mlin). Vera Kolšek o zgodo- vini celjskega lapidarija in Lojze Bolta o nožu iz bro- naste dobe v Celju. Najob- sežnejša je razprava Milana Natka Vodno omrežje v Spodnji Savinjski dolini in njega uporaba za mlinarstvo in žagarstvo, ki pomeni po svoji studioznosti tudi po- memben prispevek k hidro- grafiji. Sodelavci letošnjega zbornika so prav tako Boris Strohsack (Avtonomno pra- vo delovnih skupnosti in de- lovni spori pred sodišči), Lu- dvik Rebušek (Težaven polo- žaj naravnih zdravilišč in Nov sistem šolanja prodajal- cev), dr. Aleksander Hrašo- vec (Nekaj perečih vprašanj v zdravstvenem zavarovanju kmetov), dr. Rudolf čik (Na- predek ginekologije in po- rodništva v letih 1956—1966), Franjo Baš (Prva filozofija), Ivan Stopar (štiri leta zavo- da za six)meniško varstvo), Janez žmavc (SLG Celje v sezoni 1965-66), Jure Kislin- ger (Oris delovanja celjskega Likovnega salona v sezoni 1965-67), Gustav Grobetaik (Komorni moški zbor kot le- gat slovenske zborovske kul- ture) in Milan Božič (Celje je dobilo umetno drsališče). dhr SLOVENSKI OKTET V ŠTORAH Tisti, ki niso prišli na kon- cert Slovenskega okteta v te- lovadnici osnovne šole v Što- rah, so zamudili nadvse pri- jeten večer, poln umetniške- ga doživetja. Slovenski oktet je s svojo izredno ubranost- jo, z dovršeno dinamiko in z virtuoznim izvajanjem tako umetnih kakor tudi narodnih pesmi ponovno dokazal, da je na tem področju vodilni ansambel pri nas. V devetde- setih minutah se je pred na- mi zvrstila vrsta prefinjenih vokalnih barv, od najčistej- šega liričnega p>ejsaža sloven- ske narodne pesmi, do naj- temnejših odtenkov črnskega spirituala. Nepozabni nam bodo ostali v spominu solisti: Danilo Ča- dež in Peter Ambrož s čudo- vitima liričnima tenorjema, ki spominjata na pokojnega Janeza Lipuščka, Božo Gro- šelj s svojim dovršenim in doživetim prednašanjem. To- ne Kozlevčar s svojo nepo- srednostjo ter Peter čare s . svojim mogočnim basom. Slovenski oktet nam je to- krat pripravil tudi presene- čenje: v njegovem sestavu je kar polovica novih obrazov. Povsem razumljivo in narav- no je, da se v človeku ob taki spremembi porajajo do- ločeni dvomi, posebno še, če gre za vrhunski ansambel, kakršen je Slovenski oktet. Toda — presenečenje je bilo popolno: kljub bistveni za- menjavi članov ansambla je pred nami zadonela pesem v stilu starega okteta, še več, tu in tam je bilo opaziti celo nove kvalitete. še beseda o obisku. Popol- danski koncert za šolsko mladino je bü zelo dobro obiskan in predstavnik Slo- venskega okteta je dejal, da je bil to doslej njihov naj- boljši kontakt z mladino. Obisk večernega koncerta pa je bil številčno šibkejši, saj je ostala dobra polovica 320- sedežne dvorane prazna. Prav gotovo bom izrazil mnenje vseh, ki so bili na koncertu Slovenskega okteta, če ob koncu zapišem, da nas je koncert navdušil, kakor tudi, da je želja nas vseh, da bi bilo v Štorah takšnih prireditev čim več. PERC LEOPOLD Železarna Štore Ne podpirati PRISPEVKI K RAZPRAVI o STATUTARNIH DOLOČILIH POSVEČENIH CELJSKI KULTURI Po mnenju ravnatelja glasbene šole Egona Kunč- ja bi morali v statutu kulturo v splošnem konkret- neje opredeliti. Iz opredelitev bi morala biti jasna tudi naša kulturna politika, kajti dejstvo je, da te politike pravzaprav ni, dejavnost sama pa je dosti- krat potisnjena nekako ob stran in je ne tretiramo kot enakovredno drugim področjem. Pri tem, kot je dejal E. Kunej, bi se morali izogibati formulacij, ki skušajo nekaj podpirati, kajti takšno podpiranje pomeni dejansko toliko kot subvencioniranje, to pa je vsekakor premalo za financiranje oziroma plače- vanje dejavnosti, o čemer sicer govorimo, a česar v praksi še vedno ne uveljavljamo. S tega stališča se tudi ne moremo sprijazniti, da bi v statutu na vse strani odpirali neke možnosti; gre predvsem za to, da bi utrdili sistem, s katerim bi mogli zado- voljevati potrebe. Zdi se mi, je rekel E. Kunej, da bi morali tudi vsi družbeno politični dejavniki po- svetiti več pozornosti kulturi, kar naj bi bilo v sta. tutu izraženo, čeprav se seveda zavedamo, da statut sam so sebi še nič ne pomeni, če do kulture nima- mo pristnega pdnosa. V sedanji praksi poznam zelo veliko kampanj- skega reševanja kulturnih problemov. Vemo in ra- zumljivo je, če človek teži po višjem standardu, toda pri tem ne bi smeli pozabljati, da je vendar družbeno bitje, ki ne more živeti samo od mate- rialnih dobrin, ampak se plemeniti prav tako v gle- dališki kakor koncertni dvorani ali drugje. Če bi naj bila kultura obraz nekega naroda, potem bi dejal, da je prazna koncertna dvorana slaba poteza v tem obrazu. Gre potemtakem tudi za to, da bi s skupnimi močmi prispevali vse za polnejše kultur- no življenje, kar mora začrtati tudi statut, in tudi za to, da k temu življenju vsak občan prispeva svoj delež. Navsezadnje ne moremo dopustiti, da bi ved. no bolj izgubljali odnos do vseh pozitivnih dobrin, ki nam jih nudi naša družba. dhr Bolgarski zbor Kaval Na turneji bolgarskih pev- cev po Sloveniji so se zau- stavili tudi v Celju. Na spore- du smo slišali poleg bolgar- skih narodnih in ixmetnih tu- di Schuberta, Mozarta, Gallu- sa ter prelepe ruske pesmi. Od opernih zborov so zapeli nekaj znanih. Njihov spored je bil ohlapno ubran v želji slehernemu poslušalcu nuditi to ali ono zvrst glasbe. Osem- deesetčlanski zbor iz Sofije je korpus uravnovešenih gla- sov in zliteega petja. Med nji- mi So biH očarljivi nekateri solisti. Zbor po glasovni jako- sti presega kapaciteto naše dvorane in je bU zlasti v in- timnih skladbah prekrivan po izredno mogočnih basih (Schubert). Posamezne točke, zlasti s solisti so pri publiki zehtevale ponovitve. Deloma se je ugodilo njihovim željam. Nijhov zborovodja ima zbor že desetletja pod svojo taktir- ko, pozna pa se mu, da hkra- ti dirigira opero in sinfonični orkester. Koncert je bil nad pričakovanjem dobro obiskan, želeli bi, da bi to postalo pra- vilo tudi za manj atraktivne koncertne prireditve. Bolgar- ski pevci vračajo obisk Inva- lidskemu pevskemu zboru in prav bi bilo, bi se stiki na- daljevali ne le radi slovenske zajemnosti marveč tudi radi krepitve in poživitve naše in njihove kulture, A. S 6 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 ELF.KTRTFTKACTJA PAŠKEGA KOZJAKA Vic vec petrolejk in svec ф ELEKTRIFICIRAN SE ZADNJI PREDEL V CELJSKI OBČINI Ф PREDVIDENO GRADNJO SO ZAKLJUČILI V NEKAJ MESECIH, ROK PA JE BIL DVE LETI Ф »NISMO VEC ODMAKNJENI OD SVETA IN LJUDI, LUC IMAMO« Paški Kozjak in njegovi zaselki. Znano ime iz narod- no osvobodilne borbe. Borci XIV. divizije so leta 1944 pre- livali svojo kri po strminah Faškega Kozjaka. Ljudje so v teh partizanskih krajih da- li vse, samo, da bo^ osvobo- ditev izpod tujega jarma pri- šla čim hitreje. Osvoboditev so proslavili spominjajoč se vseh, ki so v bližini njiho- vih domov izgubili življenja. Začeli so živeti drugače, bolj- še in svobodno življenje. Le ena velika želja je še tlela v njih, njihove temne kmeč- ke izbe so razsvetljevale le petrolejke in sveče, želeli so luč. pravo — električno luč. Pred dnevi jé v nekaterih zaselkih Paškega Kozjaka s celjske strani in s strani Slo- venskih Konjic prvič zago- rela žarnica. Svečanosti in proslavljanja delovne zmage pa so se udeležili tudi dra- gi, ne samo vaščani. Parož, Stmec, Brdce in del Brezja so novo elektrificira- ni predeli. 36 družin na celj- ski strani in 12 na strani Slovenskih Konjic. Veselje v hišah. Veselje v srcih. Elek- trika je v hiši. Mi, mestni ljudje si sploh ne moremo predstavljati, kaj je pome- nila tem ljudem elektrika. Nekako navajeni smo že, da samo obrnemo stikalo in pri- jetna svetloba se razlije po hiši. Tu pa so stoletja živeli v temi. Malček, star približ- no tri leta, je stal v veži in občudujoče ogledoval svetlo žarnico. Prst v ustih je ver- jetno pomenil, da premišlja. On bo doživel novo obdobje. Elektriko so naredili zanj in njegove sovrstnike. Svečanost je v prostorni izbi odprl MARTIN ŠTRAVS, predsednik režijskega odbo- ra za elektrifikacijo in se med drugim zahvalil za veli- ko pomoč obeh občinskih skupščin, saj so v Celju da- li 20 milijonov SD, Sloven- skih Konjicah 4 milijone SD, občani pa so sami zbrali 6 milijonov. Na hišo je pri- šlo od 100.000 do 400.000 SD. Kmeta MARTIN JAVORNIK in VERONIKA GROBELNIK sta prispevala vsak po 400.000 starih din, kar je za eno kmetijo zelo veliko. Odbornik tega terena AN- TON MOGU je govoril o iz- vedenih delih, predsednica občinskega zbora skupščine občine Celje. MAGDA ка CARJEVA je po kratkem pri- srčnem nagovoru vaščanom upihnila staro petrolejko, ki je visela na zidu in priž- gala električno luč. Veselju rd bilo ne konca ne kraja. Oba predsednika Občinskih odborov SZDL, iz Celja JAN- KO ŽEVART iz Slovenskih Konjic in tov. MAROŠEKsta si stisnila roki ob delovni zmagi domačinov. In res je to velika delov- na zmaga. Ko so lani dela- li predračun v vrednosti 64 milijonov SD, so predvideli dela za dve leti. Ljudje na Paškem Kozjaku pa so pri- čeli februarja in končali no- vembra. V prvem trenutku je dobilo luč osem hiš, osta- le pa jo bodo dobile v pri- hodnjih dneh. Izvajalec del Elektro Celje in GG Celje, sta pomagala ljudem pri tej veliki akciji, da bi bila čdm hitreje končana, zato so jim vaščani nadvse hvaležni. Celotno omrežje je dolgo preko 20 kilometrov. Težko bi bilo opisati vse napore domačinov na Paškem Kozjaku, kaj vse so morali narediti na teh strminah, da se jim je uresničila dolgo- letm želja. Njihova delov- na zmaga je bila najlepše darilo republiki za njen dan. Ljudje so s svpjimi rokami in materialom prispevali 34 milijonov SD. M. SENIČAR Pričetek akcije. Tovariši z občinske skupščine v Celju so zaprosili informatorko, da takoj skliče štab civilne zaščite tovarne EMO. Prav na začetku pa se je zap taknilo. Foto: L. S. AKCIJA V EMO . Skličite štab civilne zaščite" • KAKO SO V NAŠI NAJVEČJI TOVARNI PRIPRAV- LJENI NA NEVARNOST • VAJE SO POTREBNE ZARADI BOLJŠE ORGANI- ZACIJE IN VEČJE PRIPRAVLJENOSTI • ZATAJILO OBVEŠČANJE; PRVI IN NAJBOLJ VA- ŽEN ELEMENT PRI ORGANIZACIJI REŠEVA. NJA Bilo je osem zvečer, ko so se pred vratarsko ložo v upravnem poslopju tovarne EMO v Celju zaustavili: pred- sednica občinske skupščine Celje Olga Vrabičeva, pod- predsednik Zdravko Trogar, načelnik oddelka za narod- no obrambo Ernest Piki in referent za civilno zaščito Alojz Pavšer. »Dober večer! Smo z občin- ske skupščine. Skličite štab civilne zaščite vaše tovarne.« Informatorka Sonja Kosec ni bila presenečena. »Imate pooblastilo?« Takoj zatem se je pričela telefonijada. Obvestili so de- žurnega tehnika tov Lednika. ki bi moral poslati pet ljudi iz emajlirnice kot kurirje na domove članov štaba Na žalost v EMO niso ve deli, da v nadstropju više zaseda upravni odbor, med njimi pa je bilo nekaj čla nov štaba. Prihajati so začeli kurirji počasi, vendar gotovo. Eden je imel kolo, drugi moped in tako dalje. Ljudje pa sta nujejo v mestu in daljni oko- lici. Bo že šlo. čez pol ure je odšel še zadnji kurir. Službeni šofer se je pričel razburjati, ko so ga poslali na obveščanje članov štaba. Nekatere so poklicali kar po telefonu, vendar ne s kratkim stavkom: »Sklic štaba civilne zaščite«, kot bi si predstav- ljali, temveč z obveznim re- frenom: »Prišli so z občine, od civilne zaščite in .« Prvi korak je bil zelo pora- zen. Obveščanje tistih, ki imajo v rokah organizacijo reševanja in načrte bi mo- ralo biti mnogo bolje izpe- ljano Nato so pričeli priha- jati Resni in zaskrbljeni. »Samo vaja?« so si nekate- ri oddahnili. Zbrali so se v sejni sobi, kjer sta jim Zdravko Trogar in direktor ing. Vršeč pove- dala, da gre za vajo štaba. Nevarnost je poplava. Po po- datkih bo voda dosegla in poplavila tovarno ob 01. uri. Takoj na delo. Posedli so v razne pisarne: ljudje iz služ- be za zvezo, tehnično reševal- ne, sanitetne, službe za red in varnost ter požarne var- nosti. Le referent za opremo tov. Pirš je obsedel v sejni sobi, ker brez opreme ni mo- goče opravljati svojo zadol- žitev. Po določenem roku so služ- be izgotovile naloge. Rezultat nam ni znan, vsekakor pa je dober, saj imajo v EMO od- lično pripravljene načrte za razne nevarnosti. Prvi pora- zen vtis je bil z akcijo čla- nov štaba nekoliko poprav- ljen. Le ekipa varilcev se ril mogla zbrati, ker večinoma stanujejo po okoliških nase^ Ijih. Akcija je bila končana, lju- dje so odšli na zasluženo spa- nje. Mi pa smo začeli premiš- ljati. Ali ni bilo vse prepo- časi, preveč zamotano? Kaj če bi bila nevarnost resnična. Nekateri menijo: »Ih, tedaj pa bi bilo vse drugače.« Ven- dar ali nam prav takšne vaje ne dajo pravilnega občutka, kaj moramo narediti v nevar- nosti. Nobena služba ne sme zatajiti, če je bilo že v EMO tako, kako je šele v manj- ših delovnih organizacijah? Vsekakor bodo takšne vaje še potrebne, kljub jezi ne- katerih. Kaj vse lahko nare- dimo in rešimo, če pravilno, organizirano in hitro interve- niramo, v Celju dobro vemo. V EMO pa bo druga vaja — če bo — gotovo mnogo bolje uspela, kot prva, čeprav tudi ta ni bila tako slaba. M. SENIČAR Večerna šoila V novembru je začela z delom večerna osnovna šola pri Delavski univerzi v Ve- lenju. Pobudo za to šolo je dal mladmski aktiv iz Ru- darskega šolskega centra, saj ta center obiskuje večje šte- vilo dijakov, ki nimajo do- končane osnovne šole in po šolanju ne morejo dobiti ustreznega spričevala za kva- lifikacijo, saj le-ta velja le za velenjski rudnik. V sedmi in osmi razred se je vpisalo 78 slušateljev, v glavnem so to mladi z ru- darskega šolskega centra. Kljub zelo ugodnim pogo- jem, za šolanje plačajo le 200 Ndin, pa se niso vpisali v večerno šolo tudi mladi iz drugih delovnih kolekti- vov, ki nimajo dokončane osnovne šole. Takih Je na primer samo v TGO Gore- nje kar 590. VSAK ČETRTI V STANOVANJU PODJETJA Po sklepu delavskega sveta podjetja je Aero kupil letos 26 novu) stanovanj, v glav- nem dvo pa tudi enosobna v montažni stolpnici Med- tem ko so šest stanovanj na- menili raznim strokovnjakom v podjetju Je z dvajseimà razpolagala stanovanjska ko- misija kolektiva Pri tem je imela težko delo, vendar vse kaže, da ga je uspešno opra vila S tem pa delo komisije še nI zaključeno Namerava- jo Izvesti anketo, iz katere bi naj razbrali še ostale po- trebe po stanovanjih Elazen tega menijo, da bodo morali v prihodnje misliti tudi na nakup' večjih stanovanj, saj so potrebe zanje več kot očit- ne Z vselitvijo v 26 novih sta- novanj se je skupno število stanovanj celjskega Aera po- večalo na 119, to pa hkrati pomeni, da je vsak četrti za- posleni v Aeru v stanovanju, ki je last podjetja —:m Za boljše gospodarjenje v kmetij- stvu, za vsako vaško gospodarstvo pomeni veliko pridobitev NOVI ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK112S4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv. Priključite ga na enofazno napelja- vo za luč, kakor druge gospodinj- ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vin| s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu v Ljubljani, Titova 28, tel. 315-824 ali v naši tovarni: ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 Tip EKSK 112 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 7 Zdrav duh v zdravem telesu, da, toda le v urejeni soli! NA KRATKO Urediti do konca Na zboru volivcev v Zabu- kovici so ljudje izrazili pri- pravljenost za pomoč šolstvu na področju žalske občine. Poudarili so, da bodo na re- ferendumu glasovali za sa- moprispevek. Ko so razprav- ljali o drugih problemih so naglasili, da bi morali do- končno urediti še cestišče in rešiti nekatere komunalne probleme. —ez Otvoritev ceste V sklopu praznovanja Dne- va republike so v Matkah pri Šempetru predali v pro- met preurejeno cesto od šešč proti Matkam. Del tega ce- stišča so namreč občani že asfaltirali, preostali del pa bodo uredili v prihodnjih le- tih. Tako bo tudi ta vas po- vezana z asfaltom. js V vseh vaseh Občani krajevne skupnosti iz Petrovč, ki združuje poleg Petrove še Drešinjo vas, Arjo vas. Leveč in Dobrišo vas, so organizirali v minulih dneh sestanke, na katerih so razpravljali med drugim tu- di o vprašanju šolstva na področju žalske občine in o razpisu referenduma. Mnenja so bili, da bi bilo moč re- šiti ta problem edino s sa- moprispevkom -aj Otvoritev vodovoda v Libo j ah so v sklopu praz- novanj dneva republike pre- dali v uporabo letos dogra- jen vodovod za potrebe ob- čanov. Zgradili so ga s sred- stvi krajevne skupnosti ob pomoči skupščine in samih občanov. S tem so Libojča- ni rešili velik problem, ki je obremenjeval prebivalstvo tega kraja z okoliškimi za- selki. —ez Priznanja najboljšim Delovni kolektiv žalske Zar- je je ob praznovanju dneva republike pred praznikom na svečani seji podelil priznanja najdelavnejšim članom ko- lektiva. Prejeli so jih člani te delovne organizacije, ki so v minulem obdobju v ve- liki meri doprinesli, da so gospodarski uspehi večji. -aj Slabi mostovi Med Novim Kloštrom in Spodnjimi Grušovljami je več cestnih mostov, ki zara- di dotrajanosti ali poškodb ne nudijo varnega prometa. Ker kaže, da ni nikogar, ki bá mostove popravil, bi mo- rali zaradi varnosti postav- ti vsaj svarilne znake, da ne bo prišlo do nesreče ali pa prepovedati promet za vsa tovorna vozila. —mp Svečana akademija v Braslovčah so na pred- večer dneva republike pripra- vili svečano akademijo, v }t^a- teri je sodelovalo poleg ila- nov prosvetnega društv. še večje število učencev br^islov- ške šole. Ob tej priliki so izročili tudi pokal odbojkar- jem, ki so dosegli med tek- movanjem gaberskega Parti- zana najboljši uspeh. —mp Nov most Prebivalci Braslovč so v minulih dneh začeli graditi most čez potok Trebnik ob domu TVD Partizan. Del de- narja je prispevala krajevna skupnost, ostalo pa prebival- ci, ki most največ uporablja- jo. Most bo iz betona in bo že pred novim letom dogra- jen. Zunanji videz šolskih stavb na področju žalske občine je še dokaj lep, toda, ko prestopiš prag, se ta prvi vtis spremeni v razočaranje. Neustrezni šolski razredi, slabi podi, neustrezno gretje, {^manjkanje kabinetov, telovadnic in upravnih pro- storov — to je breme, ki je ostalo dolga leta nerešeno. Tokrat kaže, da bodo Sa vinjčani tudi ta problem v obliki samoprispevka rešili. Ne zase, temveč za svoje otroke. Posnetek prikazuje šolo v Grižah, katere zunanji videz ne kaže vse siro-__ maščine, ki jo srečamo notri. Foto: P. Božič ~ Savinjčan — veš svoj dolg?! CEZ DVA DNI, V NEDELJO, BODO V SAVINJSKI DOLINI Z REFERENDUMOM DOKAZALI SVOJO VISOKO ZAVEST. • DOSLEJ PREBIVALCI SAVINJSKE DOLINE ZA NOBENO AKCIJO NISO POKAZALI TOLIKO RAZUMEVANJA IN PRIPRAVLJENOSTI, KOT ZA REŠITEV PROBLEMOV V ŠOLSTVU • VSI DOSEDANJI RAZGOVORI Z OBČANI KAŽEJO, DA JE VPRAŠANJE REFERENDUMA LE GOLA FORMALNOST, SAJ SO SVOJO PRIPRAVLJE- NOST IZPRIČALI ŽE NA ZBORIH VOLIVCEV. Danes, ko je od prve odlo- čitve za razpis referenduma preteklo le nekaj tednov, se človeku zdi, da ponavlja že znane stvari, kakor hitro be- seda nanese na samoprispe- vek za rešitev problemov v šolstvu na področju žalske občine. To pa zato, ker so občani o samoprispevku in problemih šolstva toliko raz- pravljali, to je danes najak- tualnejša tema v Spodnji Sa- vinjski dolini (in tudi dru- god, saj prav zaradi odločitve Savinjčanov o podobnih sa- moprispevkih razpravljajo že tudi v drugih občinah). Občan, ki se je teh razgo- vorov udeležil, k temu lahko pridamo to, da so to skoraj vsi volivci na področju žal- ske občine, ve, kaj in kdaj bo prispeval in zakaj bo upo- rabljen njegov dinar. Vsi ve- mo, da je šolstvo osnovni po- goj za razvoj kulture nekega naroda. Prav tako vemo, da je šolstvo predpogoj za delo v današnjem času, saj so ti- sti časi, ko je gospodar pri določevanju poklicev za svoje otroke razvrščal po ustaljeni formuli: tebi gre vse lahko v glavo, torej greš ti v šole; tebi gre znanje v šoli malo težje, ti greš v uk; ti, ki si malo okornejši, ti pa ostaneš doma — da so ti časi že zdavnaj minili. Kajti prav v Savinjski dolini so dokazali, da se lahko na sorazmerno majhni površini da s kme- tijstvom ustvariti takšen stan- dard, seveda z gospodarje- njem, kot je v Savinjski do- lini, da ta pomeni nekaj več kot samo biti kmet. Danes je že jasno zakaj je tako, saj vemo, da je skoraj vsak drug gospodar kmetijski tehnik, da je torej poleg prakse, ki se je izpopolnjevala iz roda v rod to dopolnjeval tudi v kmetijskih šolah. Po drugi strani pa prav ta- ko vemo, da danes polovica vseh zaposlenih, ki so stari do trideset let na področju žalske občine nima popolne osnovne šole! K temu naj do- damo, da je od stotih učen- cev le štiriinpetdeset uspeš- no zaključilo šolanje v osmem razredu osnovne šole, in da še od teh le manj kot polo- vica uspešno nadaljuje šola- nje ali se vključi v uk! Očitek, da so za to krivi le prosvetni delavci zanikajo podatki in spoznanje samih občanov, saj v takšnih pogo- jih, kot so na žalskem pod- ročju, boljšega uspeha ni moč doseči. Gre namreč zato, da so šolske stavbe stare, da se vrši pouk v dveh in celo treh izmenah, da morajo otroci zaradi takšnih pogojev med poukom prezebati, da v istem času, ko njihovi starši v to varnah imajo tople malice oni otepajo suho hrano in da se uče z učili, ki so jih upo- rabljali že njihovi očetje. Vse te okoliščine pa zdaj, ko star- ši to vedo lahko odpadejo. To verjetno tudi v naslednjih petih letih bodo, saj nobene- mu od staršev ne more biti vseeno, kaj bo jutri z njego- vim otrokom. Združitev zdravstvenih domov Mozirjani se bodo posluževali zdravstvenih uslug skupno z Velenjčani. Nov rekreacijsko turistični center na Golteh. NA SEJI OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE, SO ODBORNIKI MED DRUGIM RAZ. PRAVLJALI TUDI O PROBLEMIH ŠOLSTVA NA PODROČJU OBČINE, O ZAZIDALNEM NAČRTU Ca NINGOV TURISTIČNO SMUČARSKEGA CENTRA NA GOLTEH TER O STATUTU DELOVNIH ORGA- NIZACIJ. Po večjih sejah in razgovo- rih na raznih ravneh so se Mozirjani odločili, da bodo ponovno združili zdravstvena domova v Mozirju in Vele- nju, kot je bilo to že pred leti. S to združitvijo bo nam- reč Zdravstveni dom v Ve- lenju izpolnjeval zakonska določila o potrebnem številu občanov. Oboje delovnih skupnosti omenjenih zdrav- stvenih domov meni, da lah- ko takšna združitev vodi do kvalitetnejših premikov v zdravstvu v korist občanov iz obeh občin. Ostala vpraša- nja pa naj bi reševali v okvi- ru medobčinskega zdravstve- nega centra v Celju, ki bi naj pripravil enotne strokov- ne kriterije in normative. V drugem delu seje pa so razpravljali o zazidalnem na- črtu turistično smučarskega centra na Golteh, ki bi naj ga v prihodnjih letih zgradili. Dosedanje priprave so bile usm.erjene le na pripravo in izdelavo ustrezne urbanistič- ne dokumentacije in iskanje investitorjev za izgradnjo. Kot smo izvedeli, je to zdaj že urejeno, investitor bo celjsko avtoturistično podjetje Izlet- nik. Dela bo vodil celjski Za- vod za napredek gospodar- stva. Z deli bi naj začeli že letos, saj bi naj bila do 29. novembra prihodnjega leta zgrajena že spodnja postaja gondolske žičnice, zgornja postaja, sedežnica od Gornje postaje na vrh Medvedjaka, hotel do tretje faze in samo- postrežna restavracja. Prav tako bi naj do takrat uredili že tudi smučišča. Na tej isti seji se odborni- ki niso strinjali z odlokom o določitvi gradbenih objek- tov, za katere naj ne bi bilo potrebno lokacijsko dovolje- nje. Problem z vodo Polzelane kljub dvema vo- dovodoma tare preskrba z vodo. Oba sta namreč napa- jana s pomočjo črpalk, vo- dotok pa ni zaključen, poleg tega pa so nekatere vmesne cevi glavnih vodov premajh- nih premerov. Vsled tega pogosto zmanj- ka vode, predvsem v novem stanovanjskem naselju, kjer zaradi slabega pritiska stano- valci blokov nimajo vode. Ob- čani so nedavno na zboru volivcev menili, da bi ta pro- blem morali čimprej rešiti, to tembolj, ker so v Polzeli locirana še nova stanovanj- ska naselja. Problem z vodo pa bi lahko rešili le z dogra- ditvijo novega vodovoda z večjim rezervoarjem. Vprašanje zase pa pred- stavljajo odpadne vode in ka- nalizacija ter nehigiensko okolje okrog vodnjaka in čr- palke pri železniški postaji, saj je okrog mnogo odpadnih olj, ki okužujejo vodo. Obča- ni so menili, da bi lastniki hiš morali odpadne vode usmerjati v kanalizacijo, kaj- ti v nasprotnem primeru bo kmalu okužena vsa talna vo- da, -mp ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Umor v Dallasu je razburil ves svet, resnica o njem pa je še vedno zavita v meglo. Znani ameriški pubhcist in osebni prijatelj tragično preminvUega Johna F. Kennedyja WILLIAM MANCHESTER je dve leti proučeval gradivo Warrenove komisije in ameriške nacionalne arhive, zbiral pričevanja najrazličnejših ljudi ter na podlagi svojih ugotovitev napisal knjigo PREDSEDNIKOVA SMRT Knjiga obsega 800 strani, slovenski prevod bo izšel v enakem obsegu. Bralec se bo v knjigi lahko podrobneje seznanil s potekom tragičnih dogodkov. V ZDA, kjer je knjiga pred kratkim izšla, je bila razprodana v 600.000 izvodih. Slovenski prevod (oskrbela ga je Seta Oblak) bo izšel v februarju 1968. Cena knjigi bo 70 Ndin. Vabimo vas, da si knjigo, ki bo nedvomno zbudila tudi pri nas veliko pozor- nost, zagotovite s prednaročilom, kajti naklada bo omejena. Prednaročila sprejemajo vse knjigarne, knjigo pa lahko naročite tudi pri prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3, ali s priloženo naročilnico. 8 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 Savinjéani, za šolstvo smo odgovorni vsi, zato glasujmo za samoprispevek! Neustrezna delitvena razmerja Na pod.ročju žalske občine ne povzročajo nižje akumulativnosti višji osebni dohodJki, temveč povečane dajatve družbi in drugi stroški. Na občnem zboru občin- skega sindikalnega sveta v Žalcu se je po referatu o bo- dočih nalogah sindikata raz- vila živahna razprava o vpra- šanju akimiulacije v delovnih organizacijah na področju žal- ske občine. Udeleženci obč- nega zbora so ob tem poudar- jali, da je osnovna naloga sindikata, da dosledno vztra- ja pri izvajanju reforme ne samo v proizvodnih organi- zacijah, temveč tudi tam, kjer se kreirajo predpisi. To svojo zahtevo so gradili na mnenju, da je na področ- ju žalske občine samouprav- Ijalska zavest bila vsaj doslej tako visoka, da niti eden iz- med delovnih kolektivov ni samemu sebi rezal življenjske veje v obliki zviševanja oseb- nih dohodkov v breme aku- mulacije. Pri tem s6 naglaše- vali, da so vzroki za zmanj- ševanje akumulacije v delitve- nem razmerju na relaciji pod-. jetje — družba. V reformnem obdobju so se namreč povečale dajatve družbi za približno en odsto- tek. Ce k temu dodatnemu bremenu delovnih organizacij prištejemo še povečanje raz-^ nih drugih dajatev od pove- čanja obresti bančnih kredi- tov, cen za vodo do podraži- tve reprodukcijskega mate- riala, pridemo do vzrokov, za- kaj se zmanjšuje akumulativ- nost. V gospodarskih organi- zacijah na področju žalske občine. Predstavniki sindikatov so med drugim zato tudi zahte- vah, da naj sindikati odločno vztrajajo pri izvajanju refor- me, ne samo v proizvodnih organizacijah temveč tudi tam, kjer se kreirajo in spre- jemajo predpisi. To zahtevo so utemeljevali z vestjo, da bi se naj povečal zvezni pro- račun,. Po njihovem mnenju je dotok sredstev v vse pro- racime dovolj velik, v delov- nih organizacijah pa ostaja vse manj sredstev. Vse tiste, ki pa z zviševa- njem osebnih dohodkov za- poslenih na račun zmanjše- vanja akumulacije, kot je to po njihovem mnenju primer v elektrogospodarstvu in še v nekaterih panogah, pa naj prenehajo opozarjati in jih kaznujejo, ne da kritično oce- njujejo vso industrijo. J. SEVER Polzelani bodo dobili specializirano prodajalno za sadje in po vrtnine. Agropromet namreč postavlja v novem stanovanjskem naselju montažni kiosk za prodajo sadja in povrtnin, torej tistih prehrambenih potrebščin, po katere so morali Polzelani v druge kraje. Foto: M. Palir Vse manj kulturnih prireditev Odnos občanov žalske občine do kulturne de- javnosti se je spremenil. Pred dnevi je bila v Žalcu razširjena seja članov izvrš- nega odbora občinske konfe- rence SZDL, na kateri so ob- ravnavali vprašanje kulturne dejavnosti v občini. Za vodilo tej razširjeni seji je služila anketa, katero so izvedli v delovnih organizaci- jah na področju žalske obči- ne. Z anketo, ki je zajela tu- di vodilne uslužbence delov- nih organizacij, bi naj ugo- tovili, kje so vzroki, da se na področju žalske občine orga- nizira vse manj kulturnih prireditev, in zakaj zamira amaterska kulturna dejav- nost. Z anketo so ugotovili, da je povprečen občan žalske občine preveč okupiran le s pridobivanjem določenih ma- terialnih dobrin, in da pri tem pozablja na duhovne dobrine. Zadovoljuje se z dobrinami, ki mu jih nudijo sodobna komunikacijska sredstva, kot so radio in televizija ter ki- nopredstave. Vzrokov za to je vsekakor več. Med poglavitne vsekakor sodi premajhna skrb in de-, javnost nekaterih vodstev os- novnih šol, ki že v šoli ne pritegnejo malčke h kultur- ni dejavnosti, oziroma v njih ne vzbujajo potrebe po njej. K temu naj dodamo, da tudi sindikalne organizacije v de- lovnih kolektivih ne vodijo načrtne politike pri vključe- vanju proizvajalcev v kultur- no dejavnost, posebno v po- samezne dejavnosti amater- skih kulturno prosvetnih dru- štev. Poseben problem pa pred- stavlja financiranje kulturne dejavnosti. Zaradi vse večje želje po ■ pridobivanju mate- rialnih dobrin so občani in delovne organizacije zanema- rile na pomoč raznim dru- štvom, ki organizirajo kultvur- ne prireditve. Ta so doslej ostala le ob sredstvih iz ob- činske blagajne, ki pa je nji- hov življenjski prostor za- radi pomanjkanja denarja škrto odmerjala. Vsled tega so na seji pred- lagali naj bi delovne organi- zacije prevzele patronat nad društvi v kraju in jim s tem pomagala pri delu. To tem- bolj, ker so nekatere delov- ne organizacije kot na pri- mer žalski kmetijski kombi- nat, polzelska lastovka in ke- ramična industrija v Libo j ah že doslej gmotno pomagala raznim društvom, kar se je v veliki meri odrazilo pri nji- hovi dejavnosti. Nekaj dru- štev in pevskih zborov lepo dela prav ob tej pomoči. Ob koncu so sprejeli več skle- pov in priporočil za tiste de- lovne organizacije, ki so do- slej vprašanje kulturne dejav- nosti zanemarjale, čeprav so v kraju samem bili sposobni in voljni kadri za delo. J. SEVER BRAUÑ-ISKRA SIXTANT z vgrajenimi škarjami za striženje kalizkov in brk, 110/220 V izmen, napetosti, stikalo za vklop in iz- klop, v elegantnem etuiju z zrcalom za ceno 299,50 novih dinarjev. BRAUN-ISKRA SPECIAL z vgrajenimi škarjami za striženje zalizkov in' brk, 110/220 V Izmen, napetosti, za ceno 185.00 novih dmariev. Gibanje prebivalstva na območju žalske občine Jožef Marčinko, mesarski pomočnik iz Braslovč 67 in Alojzija Herodež, delavka iz Šešč pri Preboldu. Jožef Pe- tek, rudar iz Kasaz 32 in Ju- lijana Frece, delavka iz Ka- saz 53. Marijan Verdev, trr govski pomočnik iz Rakovelj 12 se je poročil z Danico Ci- lenšek, trgovsko pomočnico, Kasaze št. 94. Na območju žalske občine pa so v teh dneh umrU: Eva Brus, roj. šercel, soc. podpiranka, stara 82 let, Pol- zela št. 18; Elizabeta Volav- šek roj. Mavrin, soc. podpi- ranka, stara 86 let, Celje, Kočevarjeva 10; Stanislav Kramer, kmetovalec, star 38 let, Galicija 55; Marija Ver- del roj. Kroflič, stara 70 let, kmetovalka, Zavrh pri Gali- ciji št. 9; Marija Vasle roj. šošter, stara 25 let, kmeto- /valka, Založe 62; Frančiška Pečovnik roj. Kolenc, druž. upokojenka, stara 87 let, Do- lenja vas št. 15; Marija Der- ča, delavka, stara 52 let, Grajska vas 18; Jernej Turn- šek, upokojenec, star 89 let, Miklavž pri Taboru št. 44; Stanislav Eberlinc, gozdni de- lavec, star 34 let. Miklavž pri Taboru št. 45; Ana Stor- man, upokojenka, stara 67 let. Kaplja vas št. 5; Marija Lešnik, roj. Vrtancel, stara 79 let, gospodinja, Celje, Cin- kamiška pot 12; Marija Ju- teršek, kmetovalka, stara 89 let, Gotovlje 143 in Berta Co- kan roj. Mastnak, kmetoval- ka, stara 71 let. Zgornje Roje št. 19. Spominu Mira Verčkovnika Dne ^5. novembra t. 1. so odkrUi spominsko plo- ščo Miru Verčkovniku na njegovi domači hiši v Drešinji vasi pri Petrov- čah. Pobudo za to hvale- vredno dejanje so длИ njegovi nekdanji sošolci in sošolke, ki so z njim leta 1938 dovršui meščan- sko šolo v Žalcu in tudi zdaj prisostvovali slav- nosti. Udeležila sta se je tudi njegova nekdanja učitelja prof. Zima Vrš- čaj in Stane Praprotnik. Miro Verčkovnik-Džoni se je rodil 28. decembra 1924. Pred okupacijo je začel delati v radiator- skem oddelku tedanje Westnove tovarne v Ce- lju. Kot zaveden član SKOJ je bil med prvimi aktiíñsti Osvobodilne fron- te in je 26. julija 1941 stopil v I. celjsko parti- zansko četo. Sodeloval je v njenih bojnih akcijah in pomagal tudi organizi- rati II. celjsko četo. še ne 17 let star je junaško padel že 27. avgusta 1941 v zadnjem boju I. celjske čete pri šentrupertu (Bre- za) nad Laškim. Ob svečanosti pred so- rodniki in zelo številno množico je po uvodnih besedah predsednika ZZB NOV v Petrovčah obšir- neje govoril prvoborce in nekdanji Verčkovnikov šolski tovariš Ludvik Zu- panc-Ivo, ki je .spomin- sko ploščo tudi odkril. Spored so obogatUi mla- di recitatorji, domači moški pevski zbor in godba iz Liboj. prosim, pokažite mi oba električna brÌMnìka braun-iskra! Ce se se vedno brijete г miljenjem, ali če niste zadovoljni s svojim dosedanjim brivnikom, stopite v trgovino in zahtevajte, naj vam pokažeio oba brivnika. iBraun-iskra. Poizkusite se obriti z enim ali drugim Braun-Iskra brivnikom m prepričani smo da ne boste prvi, -ki se je odločil že po prvem preizkusu za nakup, ker Braun-Iskra brivniki brijejo res čudovito. Brivnika sta tako dobra, da Braun-Iskra daje 3-letno mednarodno garancijo. Izpolnite spodnji vprašalni odrezek. Nesite ga k svojem trgovcu in 'mu ga dajte potrditi z besedami: »PROSIM, POKAŽITE Ml OBA ELEKTRIČNA BRIVNIKA BRAUN-ISKRA!« Potrjen odrezek pošljite nalepljen na dopisnici na nas inasJov. Lahko boste dobitnik ene izmed 30 praktičnih nagrad. Po- hitite, kajti pri žrebanju bomo upoštevali samo dopisnice, ki bodo prispele na naš nask)v do 15. januarja .1968. ostavili v glavnan z lastnimi sredstvi. Ljudje so veliko prispevali iz svojih žepov, zdaj pa dom sameva, mi pa zdravnika krvavo po- trebujemo ...« Zanimivo je, da tudi obča ni Zreč niso zadovoljni, če- prav tu imajo svojega zdrav- nika splošne prakse in tudi zobozdravnika. O tem so go- vorili celo na občinski skup- ščini in zahtevali, da naj gle- de na to, da zobozdravn^^ zdaj nekaj časa ne bo, hodi v Zreče, dvakrat na teden nekdo iz Slovenskih Konjic. Niso se mogli strinjati s predlogom zdravstvenega do- ma, naj bd se »nujni« prime- ri vozili k zobozdravniku v Slovenske Konjice, ostali pa naj bi počakali dotlej, da se zdravnik vrne. Seveda pa imajo konjiški občani še celo vrsto drugih pripomb: od »stranskih vrat«, skozi katere zdravstveni de- lavci spuščajo nekatere iz- brance, do izgube časa, ho- norarjev in podobnega. To pa so stvari, ki parajo živce tudi ljudem drugih krajev. Kaj pravijo o svojem delu zdravstveni delavci? Dr. To- polšek, upravnik konjiškega zdravstvenega doma in re- publiški poslanec, pojasnjuje takole: »Da je za tako obsežno po- dročje, kot je konjiška obči- na, sedanje število zdravni- kov premajhno, je dejstvo. Toda drugačne rešitve nam finančne možnosti ne dopuš- čajo. Pavšal, ki smo ga letos dobili od socialnega zavaro- vanja, je bil za 20,odstotkov manjši od lanskega in pri- manjkljaj v našem poslova- nju znaša štiri milijone di- narjev. No, prebivalcem Loč bi lahko pk>vedal, da bodo prav kmalu dobili svojega zdravnika splošne prakse, saj se član našega kolektiva vrača s specializacije v Celju in bomo potem kadrovsko okrepljeni. Vitanje pa za zdaj še ne bo rešeno. Poleg pomanjkanja denarja je vzrok za to tudi v dejstvu, da se Vitanje kot kraj ne ši- ri in da tudi število prebi- valcev stagnira, če že ne upada...« Torej, kot smo rekli že v začetku: problemi konjiškega zdravstva verjetno še ne bo- do tako kmalu rešeni. Upa- mo pa, da bo združitev zdravstvenih domov tudi na to področje prinesla pozitiv- ne spremembe, saj veliko go- vorimo o nujnosti pregrupa- oije zdravstvenih delavcev, predvsem pa njihovo usmer- janje tja, kjer jih je pre- malo. L. Bumik Brez kreditov in dolgov v Ločah pri Slovenskih Konjicah so prav zado- voljni, da imajo svojo opekarno. To je pravzaprav — razen obrata KONUSA, ki zaposluje okrog sto žensk — tudi edina delovna organizacija z nekoliko višjim številom zaposlenih v tem kraju. Njihovo povprečje je 58, toda čez sezono, ko je dela več, je seveda tudi število zaposlenih višje. Ta prizadevni kolektiv se je letos dobro odrezal tudi v gospodarskem pogledu. Letni plan proizvod- nje, ki so ga zastavili na 131 muijonov starUi dinar- jev, so v tričetrtletju realizirali z dobrimi 99 mili- joni. To pa je tudi razumljivo, če se spomnimo njiliovega podatka o tem, da nimajo pravzaprav nobenih zalog in da vse svoje izdelke sproti pro- dajo. Loška opekarna je v tem pogledu skorajda izjema med slovenskimi opekarnami, ki so v glav- nem zašle v škripce zato, ker je omejitev investicij- ske potrošnje prizadela tudi gradnje. No, značilnost loške opekarne pa je v tem, da večino svojih iz- delkov prodajo privatnikom. Ob dejstvu, da gradnja individualnih hišic narašča, je povpraševanje za opeko opekarne Loče precejšnje. Kupci so zado- voljni s kvaliteto, v kolektivu pa s svojo lanskoletno odločitvijo, da kupijo nove stroje. Z modernizacijo objekta pa bodo nadaljevali tudi prihodnje leto, saj bodo zgradili nekaj sušilnic in ob tem odprli kredit — edinega v zadnjih letih, saj so trenutno brez vsakih kreditov in kar je še nenavadnejše v tem času — brez dolga. Glede na to, da je vreme opekarništvu letos na- klonjeno, bodo v opekarni Loče tudi vso zimo po- slovali v nezmanjšanem .obsegu. Zato pričakujejo, da bodo letni plan proizvodnje presegli tako v fi- nančnem, kot tudi v fizičnem obsegu. I.B. * ALI JE RES POMEMBNO ČIGAVA JE VODA Tri vasi v borbi proti suši! Kadar pridejo sušni dne- vi—in letošnje poletje z njimi ni skoparilo — se za- čno za prebivalce Stranic in okoliških vasi velike skrbi. Izvirki usahnejo, vodnjaki tu¿ di, potreb po vodi pa ne zmanjka. Da bi jo imeli do volj vsaj za najnujnejša opra vila, so jo letos morali ce lo prevažati. Kar večkrat na dan so kmečki vozovi tovo- rih sode in cisterne po luk njastih in zavitih kolovozih Končno pa jim je bilo tlaae dovolj. V Stranicah so se na sestanku krajevne skupnosti dogovorili, da bodo jeseni le začeli z gradnjo vodovoda, ki zanj potekajo priprave skoraj že dve leti. »Vodo bomo potegnili iz spodnjega zajetja v Prevojah,« so modrovali, »in za Stranice je bo dovolj.« »Ne, to ne bi bilo prav,« so pristavili svoj lonček Ij ao- je iz Bukovelj. »Tudi mi po- trebujemo vodo. Ce že išče- mo rešitev, najdimo takšno, da bo dobro za vse.« Tako so rekli tudi na občini. Vodo- vod potrebujejo tako v Stra- nicah, kot v Bukovljah. če se bodo pogovorili pametno bo prispevala sredstva za gra dnjo vodovoda tudi občinska skupščina. Straničani niso trmogiavi- li. Ne glede na to, da ima- jo za vodovod že načrte in potrebne analize, iz spodnje- ga zajetja v Prevorjah, so predlagali, naj bi vodo pote- gnili iz zgornjega zajetja, s čimer bi jo dobili tudi v Bu- kovljah. To so sklenili dokaj suvereno in niso se kaj do- sti pogovarjali s prebivalci Preverja. Tem pa to ni bilo po godu. Da bi jim nekdo kar takole speljal vodo iz- pred nosu! Konec koncev bi vodovod potrebovali tudi sa- mi! In tako so rekli: »Vode ne damo!« Takšen približno je bil po ložaj, ko smo jo prejšnji te- den še mi mahnili v Stranice, da bi ugotovili, kaj je prav- zaprav s to vodo, ki se za- njo borijo tri vasi. Precej ča sa je trajalo, preden smo do- umeli, v čem je bistvo spo- ra. Prebivalci Preverja, ki jim sušni dnevi tudi ne pri- zanašajo, so se ustrašili, da jim bodo Straničani in Bu- kovljani odpeljali vodo, ki jo sami potrebujejo. Na hitro so imenovali gradbeni odbor da bodo najprej uredili vo dovod za svoje potrebe, dru- gi pa lahko vzamejo tisto, kar bo ostalo. Ko smo v Prevor- ju govorili s članom gradbe- nega odbora, si še nismo bi- li čisto na jasnem, saj ni bil povsem prepričan, če gre res za dve zajetji. Toda kljub te- mu: »Mi bomo prvi!« V Stranicah smo govpriJi; z ženo predsednika gradbene- ga odbora tovarišico Kovače^, vo: »Da naši ljudje mislijpi z gradnjo vodovoda resno, d(^"-* kazuje že to, da smo doslej po pogodbah zbrali že pri- bližno sedem milijonov starih dinarjev, obljube za prosto- voljno delo pa so še posebej če nam ne bodo dovolili upo rabiti zgornjega zajetja, bi morda napeljali vodo iz spod njega, za Bukovje pa bi mon- tirali črpalko. To je seveda nekoliko dražje . ..« »... in tvegano,« je dejal ing. Klančnik iz Bukovelj, ki vodi akcijo za gradnjo vodo- voda v tem zaselku »Sicer pa mishm, da bo le zmaga- la pametna beseda. Po mojem je vode za vse dovolj, le do- bre volje nam ne..sme zmanj- kati . ..« Tako se je konec koncev tudi zgodilo, še tisti večer so se sestali predstavniki vseh treh vasi. Prevorjani so popustili v svoji na hitro ro- jeni pripravljenosti, da kar pri priči začno graditi sodo- vod. Tako bodo Straničani na- peljali vodo iz spodnjega za- jetja — kot predvidevajo nji- hovi načrti, za prebivalce Bu- çjci priči začno graditi vodo- iž ' zgornjega, kjer bo dovoij tudi za Prevorje, ce se bodo le-ti kdaj kasneje vendarle zares odločili za gradnjo vo- dovoda ; »Če bo šlo vse po sreči in če nam tudi vreme ne bo na- gajalo,« nam je naslednje ju- tro povedal predsednik stra- niškega gradbenega odbora tovariš Kovač, »bomo še le- tos opravili izkope in polo- žili cevi — približno štiri ki- lometre jih bo. Prihodnje le- to pa bomo torej že imeli vo- do tudi ob pasjih dneh . ..« Kot vidimo, zdaj ni več po- membno, čigava je voda. Tri vasi bodo premagale sušo in kljub prvim sporom bo vode dovolj, da bodo pogasili že- jo in jezo. I. Burmk Yoda tudi v Stranicah stranic pri Slovenskih Ko- njicah in nekatera okoUška naselja So letošnjo izredno dolgo sušo zelo močno obču- tila. Usahnili so tudi večji studenci ter izvirniki in veči- na prebivalcev si je morala priskrbeti vodo, kakor je ve- dela in znala. Ponavadi so jo prevažali — nekateri od blizu, drugi pa spet od daleč. Za to opravilo so prav gotovo porabili na stotine dragocenih delovnih ur. Zato je razumljivo, da so začeli resno razmišljati, kako bi to nevšečnost, ki se јбп običajno ponavlja vsako leto, odpravili in si zagotovili vo- do tudi tedaj, ko mesec ali dva ne bo dežja. Ta zamisel jih zapvosluje tembolj, ker so na pobočju Stenice ob robu naselja Mala gora in v bližini Stranic precej mo&ii izvirki, ki iz njih teče voda v bližnji potok. Prejšnji teden si je iz- virke ogledala tudi posebna komisija, ki je ugotovila, da je voda primerna in da je je dovolj, da bi jo mogli nape- ljati skoraj v vse zaselke vasi Stranice. No, zdaj bodo pri- pravili načrte za glavni vod in ko bo narejeno tudi vse osta- lo, se bodo občani verjetno lotui gradnje vodovoda tudi s prostovoljnim delom. To so storili tudi že nekajkrat do- slej, saj so uspešno uredili elektirifikacijo, pa dvorano za kulturne prireditve, te dni pa na pobudo krajevne skupnosti uirejajo ograjo pokopališča. ŠE LETO DNI Leto dni in še nekaj več je mimo, kar so v Kozjem pri- čeli graditi enega največjih gasilskih domov na Kozjan- skem. S krajevnim samopri- spevkom so zbrali največji del sredstev, še več pa je bilo prostovoljnih ur iz- redno prizadevnih gasilcev in drugih občanov. Dom ne bo samo gasilski, saj bo v njem tudi kulturna dvorana za raz- ne prireditve, večje sestanke in proslave. Stal bo približno 25 milijonov starih dinarjev in pričakujejo, da bo kon- čan čez leto dni. Torej še eno leto in v Kozjem bodo odprli nov gasilski dom. Letos pa bodo z deli že toliko napre- dovali, da bo dom na zimo pod streho. ar Nenavaden vodovod Delavci splošnega gradbe- nega podjetja iz Rogaške Slatine gradijo letošnjo je- sen poseben vodovod iz Ga- bernika do Rogaške Slatine. Po njem bodo do zdravilišča v Rogaški Slatini speljali sla- tino iz izvirov pri Gabemiku (gabemiška slatina). S po- laganjem cevovoda, ki je stal skupno 240 milijonov Sdin, že končujejo. Polnilnica mineralne vode v Rogaški Slatini bo tako svojo proizvodnost še pove- čala. Letos bo polnilnica v Rogaški Slatini dosegla svoj rekord, saj bodo napolnili kar 18 milijonov litrov mi- neralne vode. V sezoni obra- tuje polnilnica v treh izme- nah, zunaj sezKMie pa v dveh. Kmalu pa bodo tudi sedanje polnilne naprave premajhne, zlasti že prihodnje leto, ko bo po cevovodu iz Gabernika priteklo 20 milijonov litrov mineralne vode kvalitete Do- nat. Torej ne gre za navaden vodovod, bolje za slatinski vod. FR,ANC FELTRIN Vitanjčani in turizem Ne glede na to, da imajo Vitanjčani rednih problemov dovolj — od neurejene in mr- zle šole, do problematičnih zdravstvenih uslug — pa ven- darle mislijo tudi na svojo prihodnost. Ker je jasno, da industrija v njihovem kraju nima pvogojev, so začeli s po- skusi oživljanja turizma, ki je bil včasih — zlasti pa v letih pred vojno — v kraju razme- roma dobro razvit. Za turi- zem pa je seveda potrebno še kaj več kot samo privlačen kraj z okolico. Zato so se od- ločili, da bodo asfaltirali ce- sto skozi trg in uredili maj- hen kopalni bazen. V okolici kraja, zlasti pa na pohorskem področju so nared vsi pogoji za gradnjo vikend hišic, lepa pobočja, stari gradovi in osta- le naravne lepote pa. so kot nalašč za nedeljske izletnike. Zato bodo morali v Vitanju bolje urediti tudi gostinske kapacitete. Pod tem namenom inoajo v mislih zlasti izbolj- šanje odnosa do gostov, kul- turne j šo postrežbo in ne na- zadnje tudi sposobnejše no-, čitvene kapacitete. S temi na- logami se je v zadnjem ob- dobju ukvarjala tudi krajevna skupnost, ki bo sestavila tudi program za hitrejši razvoj tu- rizma na vitanjskem področ- ju. »POLZELA, TOVARNA NOGAVIC«, POLZELA Razpisuje prosto delovno mesto VODJE OBRATA DRUŽBENE PREHRANE v podjetju Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. imeti mora dokončano srednjo gostinsko šolo in najmanj 3 leta prakse kot samostojni vodja na podobnem delovnem mestu ali 2. imeti mora dokončano poklicno šolo gostin- ske stroke z najmanj 5-letno prakso na vodil- nem delovnem mestu v gostinstvu. Kandidat mora vlogo za zaposlitev na prostem de- lovnem mestu nasloviti na splošno kadrovski sektor podjetja najkasneje do 20 decembra 1967. K vlogi mora priložiti dokazila o strokovnosti in uspešnem dosedanjem delu. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek je določen v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Kandidati bodo o odločitvi pismeno obveščeni naj- .^sneje 10 Ш^ЖРШЖ.ШВШШ^^М'.. 10 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 v NEDELJO REFERENDUM ZA SANACIJO ŠOLSTVA V ŠMARJU PRI JELŠAH Občani bodo odločali o bodočnosti šolstva DA — bo pomenil konec problemov šmarskega šolstva in urejene učne pogoje NE — bo pomenil, da bodo v Šmarju nastali še težji problemi, ki jih bo z leti mnogo teže odpra- viti, kot bi lahko to naredili sedaj fudi šmarsko šolstvo je t drugod potrebno izdatne dpore v obliki denarja, ^rabili bi ga za izboljšanje gojev pouka učencev, na pa se vežejo adaptacije in adnje šol, najrazličnejša po- avila, prevozi otrok, stano- pja za prosvetne delavce podobno. Ker denarja ni ogoče drugače zagotoviti, so na občinski skupščini, kot no že pisali, odločili zaedi- ) mogočo varianto. Pomaga- naj vsi občani v šmarski )čini, saj morajo biti ti naj- olj zainteresirani, da se bo- 0 njihovi otroci lahko šolali najboljših pogojih. Gre za ;lik problem, vsa teža od- tìtve pa je na ljudeh, ki 3do v nedeljo 10. decembra a 79 voliščih šmarske obči- e izrekli svoj DA ali NE. S ,reprosto človeško logiko lede na stanje šolstva in ve- ke potrebe lahko pričakuje- jo pozitiven rezultat referen- uma. Predsednik občinske skup- člne Šmarje pri Jelšah, LOJ- 5E LIBNIK je dal pred re- erendumom izjavo za naš iasopis: »Predsedstvo občinske skup- ščine je skupno z družbeno političnimi organizacijami, svetom za šolstvo in izobra- ževalno skupnostjo pripravi- lo predlog za materialno sa- nacijo šolstva v petih letih. Pri izdelavi predloga nam je bila osnova petletni občin- ski družbeni plan, ki predvi- deva ureditev materialnih po- gojev v naših šolah za so- dobno izvajanje šolskega po- uka. Tega izvajajo v večini primerov v neustreznih šol- skih zgradbah z neustreznimi pripomočki. Od 27 šolskih poslopij je 8 starih nad 100 let, 14 nad 80, tri nad 60 in le dve sta bili zgrajeni po osvoboditvi. Pri pregledu, ka- ko se izvaja družbeni plan na področju šolstva, smo ugo- tovili, da močno zaostaja, glavni vzrok pa je v pomanj- kanju lastnih sredstev, ki bi nam omogočila zahtevo za pomoč pri republiških orga- nih, ki kažejo za rešitev te- ga našega problema vsestran- sko razumevanje. Kako priti do manjkajočih sredstev? Po obširnih razpravah z družbeno političnimi in stro- kovnimi organizacijami je ob- činska skupščina na 6. redni seji osvojila predloženi pet- letni program, po katerem bi bilo potrebnih investicij za 970 milijonov SD. Ta sred- stva bi zbrali: s samopri- spevkom občanov 376 milijo- nov, ostalo pa iz amortizaci- je šolskih zgradb, občinskega proračuna ter bančnih in re- publiških kreditov. Z realiza- cijo programa bi bilo naše šolstvo na tisti materialni os- novi, ki bo omogočila boljši pouk v reformirani šoli. Vsekakor pričakujem ugo- den odziv pri občanih, saj so pokazali dosedanji sestanki in predpriprave, da se bodo občani ugodno odzvali in gla- sovali za rešitev tega proble- ma.« V Šmarju so že razobesili posebne plakate, ki opozarja- jo na referendum, mi pasmo prejšnji teden izvedli malo anketo o tem, kaj ljudje mi- slijo o bližnjem referendu- mu. Franc Mlakar, Brecljevo: Ničesar še ne vem o referen- dumu, res pa je, da šole po- trebujejo denar. Jožica Bračko, Zibiška vas: Referendum? Prvič slišim. Rudolf Mlakar, Šmarje: Se- veda vem, da bo referendum. Glasoval bom za, ker mora- mo imeti urejene šole. Breda Bizjak, Šmarje: Nuj- no potrebno je, da rešimo problem šolstva v naši obči- ni. Seveda sem za. Jurij Fišer, Preloge: še nih- če mi ni povedal za to. če pa. je tako kot pravite, sem za. Marjan Cizej, Bobovo: Sli- šal sem že reierendum, pa se še nis«n odločil. Ana Sraml, Šmarje: Ne vem za referendum. Morda daje ta mala anketa nekoliko porazen vtis, vendar so v zadnjih dneh v Šmarju izredno veliko naredili na propagiranju referenduma, tako, da so sedaj o njem ob- veščeni verjetno že po vseh vaseh. Prispevki na posamez- nika ne bodo veliki, ker so dobo plačevanja določili na pet let, prav za to, da ne bi preveč obremenili obča- nov. Upajmo pa, da bodo ti v svoje dobro glasovali za ureditev šolstva. M. SENIČAR NOVI PEVSKI ZBOR V ŽALGU Maloštevilnim odraslim pevskim zborom, ki deIa.io v kolektivih se je konec novembra pridružil moški j pevski zbor gradbenega industrij- skega podjetja Ingrad v Celju. Svoj krstni nastop pod vodstvom Pavla Bukovca je imel na proslavi kolektiva v počastitev dneva re- publike. —M DROBILEC KAMENJA v Dobju v šentjurski ob- čini so iz sredstev, ki so jih dobili iz proračuna občinske skupščine za potrebe krajev- ne skupnosti kupili drobilec za kamenje. Zanj so dali 380.000 starih dinarjev. Letos ga še niso uporabljali, pri- hodnje leto pa jim bo v ve- liko in dragoceno pomoč pri urejanju cest za katere skrbi njihova krajevna skupnost. s NA KRATKO SESTANEK KMETIJCEV Na Planini so se sestali na pobudo Kmetijskega kom- binata Šentjur pri Celju čla- ni sveta kooperantov in ži- vinorejskega odbora. Obrav- navali so domače in tuje tr- žišče, glede na možnosti pla- siranja pridelkov, govorili so o ceni mesa in odkupu živi- ne. Ker je Šentjur svojo kmečko proizvodnjo v veli- kem delu usmeril v živino- rejo, bodo morali v bodoče povsod bolj skrbeti za pa- semsko živino, tako tudi na Planini. m ELEKTRIČNI PASTIRJI Lani so imeli kmetje na področju občine Šentjur pri Celju samo osem električnih pastirjev. Za izredno dober pripomoček v kmetijstvu pa so se ogreli tudi drugi, ki niso toliko naklonjeni raz- nim novostim, delno tudi za- radi majhnih sredstev. Le- tos je kupilo električne pa- stirje še 22 kmetov, tako, da jih imajo sedaj v občini kar 30. še vedno pa je moč- na težnja, da bi te pastirje uvedlo čimveč kmetijskih proizvajalcev. ■ —r POMANJKANJE KRME živinorejski predeli šent- jurske občine stoje to pot pred problemom pomanjka- nja krme. Tako kot je bila na eni strani bogata letina s sadjem je suša povzročila, da kmetje skrbijo zaradi majhnih količin krme za ži- vino. Posebna skupina stro- kovnjakov KK Šentjur je pregledala teren in ugotovi- la, kje bo najhujše pomanj- kanje krme. Kmetom bodo skušali pomagati predvsem z umetno krmo. KONEC S STANOVANJSKIM PODJETJEM Na zadnji seji občinske skupščine v Šmarju pri Jel- šah so odborniki zahtevali, da vprašanje stanovanjskega podjetja enkrat dokončno zbrišejo z dnevnega reda s prepričanjem, da so o tem že odločili in da je o zako- nitosti njihovega dela izreklo svoje mnenje tudi republiško sodišče. Ostro so kritizirali tudi nekatere slovenske časo- pise zaradi enostranskega pi- sanja o tej šmarski zadevi. jI "i Predavanja za IcraetijslLe proizvajalce Lani je Kmetijski kombi- nat Šentjur pri Celju orga- niziral pet predavanj za kme- tovalce, ki so bila zelo do- bro obiskana. V zimskem obdobju letos bodo imeli še ai predavanja oziroma raz- govore na katerih bodo kme- ;ovalce seznanili z raznimi novitetami v kmetijstvu kot električni pastirji, kombina- cija košnja — paša, zaradi modernejšega izkoriščanja travnikov in podobno. Poseb- no predavanje bodo posvetili prehrani živine preko zime, seznanili pa jih bodo tudi s situacijo na svetovnem tr- gu. VODA BO V Šentjurju uredili proliem vod.e Šentjur pri Celju je zadnja leta počasi vendar vztrajno spreminjal svojo podobo. Kraj je postajal manjše me- stece. Samopostrežna trgovi- na, bazen za kopanje, nova kavama, urejena okolica, vse to je povzročilo, da se ljudje- domačini čimbolje počutijo y svojem kraju. Vendar jim јџ še težak problem grenil vsak-.' danje življenje. Gre za po-, manjkanje vode, ki je bilo posebno občutno v višjih le- gah Šentjurja. Zato so se pri delu za novi vodovod odlo- čili za tri stopnje gradnje, ki bi jih naj uresničili v ne- kaj letih. Prva stopnja del bo konča- na do 15. decembra in bo za- gotovila vodo vsem šentjur- čanom. Iz dosedanjega zajet- ja, ki je v Šibeniku pri mli- nu Frlež, bo voda črpana v novo zgrajene rezervoarje pod Rifniškim gradom, do kate- rega bodo črpali še vodo iz zajetja pri kmetu Zdolšku. To zajetje pa bo dograjeno do 15. decembra letos. Tako bodo pridobili na 24 ur 100 kubičnih metrov vode več. Obljuba dela dolg, pravi star pregovor, na katerega so spomnili tudi občani v Šent- jurju, saj so jim obljubili, da bodo dela gotova že za dan republike. Zamuda pa je opravičljiva. Ne bomo pisali o podrobnostih del, povemo lahko le, če smo hoteh, da v Šentjurju že za 29. novem- ber ne bi bilo več problema z vodo, bi moral Šentjur naj- prej ostati tri dni brez vode, zato so se odločili za nekoli- ko časovno daljšo varianto vpeljavanja novih zajetij, ven- dar tega občani niti opazili ne bodo. Druga stopnja del bo v Šentjurju zajela izmenjavo vodovodnih cevi v trgu. Naj- težja pa je tretja stopnja, ki predvideva napeljavo vode z Dolge gore. Predračun pred- videnih del je približno 150 milijonov starih dinarjev, vendar bi s tem bil Šentjur in okolica preskrbljena z vo- do za nadaljnjih petdeset let, kar pa je zelo pomembno zaradi naglega razvoja same- ga kraja. M. S. Seminar Da bi čimbolje seznanili kmetijske proizvajalce z mo- dernim gospodarjenjem bo šentjurski Kmetijski kombi- nat organiziral seminar, na katerem bodo govorili o mo- dernih hlevih in električnih pastirjih. Udeleženci semi- narja si bodo ogledali prak- tične primere tudi pri raznih kmetih, ki so že uvedli pa- stirje in uredili hleve. Priča- kujejo, da bo odziv dober in da bodo kmetje pokazali razumevanje do novosti, pa tudi z denarjem bo šlo, saj stane električni pastir 100.000 starih dinarjev. m Prizadevna krajevna skupnost Pred dnevi so se v Dobju sestali na pobudo Občinske- ga odbora SZDL Šentjur pri Celju predstavniki družbeno političnih organizacij in kra- jevne skupnosti. Na sestan- ku so govorili o delu krajev- ne skupnosti in ugotovili, da je ta v zadnjem času mno- go naredila, zato tudi priča- kujejo v Dobju, da jim bo občinska skupščina prihod- nje leto nakazala več sred- stev, saj so letos pokazali kako dobro znajo obrniti vsak dinar. Potrebujejo še 500.000 starih dinarjev, da bi dokončno uredili pokopa- lišče, dogovorili pa so se tu- di, da bodo v bodoče mnogo več pozornosti posvetili na- predku v kmetijski proizvod- nji. —r Docent dr. Herbert Zaveršnik: Želodčna obolenia (1) želodčna obolenja sicer ne predstavljajo neposredne ne- varnosti za življenje, če - niso rakasta, vendar prizadenejo človeka v njegovih najboljših letih, takrat, ko je najproduk- tivnejši in ko bi družbi lahko največ koristil, to je med 20. in 50. letom starosti. Dandanes ni nikaka redkost, da zbolevajo ljudje za težjimi želodčnimi bo- leznimi tudi že pred 20. letom, število ljudi z želodčnimi teža- vami se nenehno veča in tudi pri nas lahko računamo, da je vsak šesti odrasli moški že imel ali pa da ima razjedo na dvanajstemiku ozir. želodcu. Sicer pa menda ni odraslega človeka, ki ne bi imel v teku svojega življenja motenj s pre- bavo ozir. želodcem. Obolenja želodca in dvanajstnika so raz- notera, prevladujejo pa funk- cionalne motnje, to so tiste, ki imajo svojo osnovo v prenape- tosti ali neuravnovešenosti na- šega živčevja. Tem slede prave razjede ali čiri na želodcu in dvanajstniku; na srečo je od vseh želodčnih obolenj najmanj rakastih, čeprav so tudi ta ne- nehno v porastu. Svoje čase je bila prava redkost, če je kdo obolel na raku želodca pred 40. letom, danes se ne čudimo, če dobimo rakaste bolnike mlajše od 30 let. Slovenci pravimo, da nam gre ta ali oni »na jetra«. Pra- vilneje bi bilo, če bi rekli, da nam gre »na želodec«. Ta or- gan, ki pravzaprav sprejema našo hrano in jo pripravlja za prebavo, zelo često odraža do- gajanja v naši duševnosti oz. možganih. Dolgotrajna ali po- novna jeza, strah, živčna nape- tost, čezmerno delo, spori na delovnem mestu ali v družini, sovražna okolica, nepremostlji- ve težave, borba za obstanek — vse to nam ne uničuje samo živcev, ampak lahko povzroča tudi funkcionalne motnje naše- ga želodca. Kakšne so pravza- prav te motnje, ki zavzemajo največji del'želodčnih bolnikov? Niti rentgenolog niti zdravnik, ki je oborožen z napravami, s katerimi lahko pogleda v želo- dec in s katerimi lahko tudi brez nevarnosti za bolnika od- ščipne košček želodčne sluzni- ce, ne bosta našla bolezenskih sprememb na želodcu. Bolnik pa vsekakor ima težave, in to še precejšnje. Zelo često čuje- mo nekako takole: »Tovariš doktor, zadnje čase imam ne- prijetne, tope bolečine v zgor- njem delu trebuha, niso strogo vezane za uživanje hrane, vča- sih me začne boleti kar iznena- da, drugič, če sem lačen, potem pa spet, ko se najem. Enkrat me boli po tej, drugič po oni hrani in prav res ne vem, kaj mi škoduje in kakšne diete naj bi se držal.« Ti ljudje imajo navadno dober tek, imajo pa težave z odvajanjem, občutek, da se jim zapirajo vetrovi, čez dan jih včasih neznosno tišči, medtem ko ponoči kar dobro spijo. Take bolnike često moč- no nadleguje spahovanje, ki ni- kakor ne olajša stanja, pa če- prav imajo bolniki občutek, da jim bo, če pošteno spahnejo, bolje. Kaj je »poziranje zraka«? Ena najčeščih funkcionalnih motenj je poziranje zraka ali kakor temu strokovno pravimo — aerofagija. Te motnje zelo često najdemo združene s pre- bavnimi motnjami, nerednim odvajanjem, oziroma nervoz- nim črevesom. Seveda sprem- ljajo poziranje zraka tudi težja obolenja, kakor so razjede, žolčni kamni, naduha in celo srčna obolenja. Plini našega črevesja so sestavljeni iz 70 od- stot. zraka, ki ga pogoltamo, 20 odst. plinov, ki pridejo v črevo iz krvotoka, in le 7—10 odst. plinov, ki nastajajo kot posle- dica dejavnosti bakterij v na- šem črevesju. Ti plini gredo skozi črevo zelo hitro. V 10 mi- nutah lahko dosežejo široko črevo, v 30 minutah pa že lah- ko pridejo do zaključnega čre- vesa, če teh plinov ne izločimo, nam lahko povzročijo precejš- nje težave. Tudi popolnoma zdrav človek golta med jedjo zrak, ki se nabere na vrhu že- lodca in celo pomaga pri pre- bavi. Poziranje zraka pa je čez- merno, kadar se močno slini- mo, npr. pri kajenju in uporabi žvečilnega gumija. Veliko vlogo igrajo pri čez- mernem goltanju zraka živčne motnje. Zelo nervozni ljudje pogoltnejo trikrat večje količi- ne zraka. Neverjetno veliko zraka se nabere na ta način v našem želodcu, kadar smo pre- napeti, razdraženi, kadar živi- mo v bojazni, če smo žalostni, kadar pri jedi hitimo, med je- djo pijemo večje količine teko- čine, zlasti mineralnih vod, si- fona, piva in seveda če preko- merno kadimo, neprestano žve- čimo gumo ali če imamo slabo sedeče zobne proteze. Taki lju- dje tožijo, da jih začne nepo- sredno po jedi ali pa že med jedjo močno tiščati v zgornjem delu trebuha. Te bolečine se proti večeru še povečajo, ker je pač količina pogoltnjenega zraka proti večeru vse večja. Nekaj zraka se nam posreči spahniti, večji del pa le potuje skozi črevo in povzroča lahko v višini levega rebrnega loka precej močne tiščoče bolečine. O pirozi ali zgagi Druga želodčna motnja, ki lahko človeku zagreni življenje, je piroza ali zgaga; to je nepri- jeten občutek vročine ali peko- če bolečine za prsnico. Do ne- TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 Ц ŽRTVE PROMETA ZADELA V AVTOMOBIL s tovornjakom je vozil po qßsti IV. reda v Veliki Pire- âici proli cesti II. reda voz- фс STANKO VEDENIK. Pre- ^pitel je traktor in ko je bil že skoraj nazaj na desni slirani in 10 metrov pred trak- torjem, je zagledal na cesti pred avtomobilom ALOJZIJO RANČIGAJ, roj. leta 1925, ki je šla peš v isto smer po sredini ceste. Dvakirat jo je oipozoril z zvoónim signalom, da se je umaümila na levo, vozznik pa je peljal mimo nje. Ko jo je že skoraj pre- hitel je v vzratnem ogledalu videl, da je žensika zadela v 2adnji del avtomobila in pa- dla na levo stran ceste. TJsitavil je in poizkusil poma- gati ponesrečenki, vendar je bila že mrtva. POLEDENELA CESTA Iz Mozirja je vozil proti Letušu z osebnim avtomobi- lom DAMIR TOMIC. V Lju- biiji ga je pričelo na levem ovinku zanašati zaradi pole- denele ceste, da je zapeljal preko nasipa sedem metrov globoko proti Savinji, kjer je vozilo obstalo na strehi. Težje poškodbe pri nesreči je dobila sopotnica, žena Majda, škodo na avtomobilu so ocenili na 6000 Ndin. TRČENJE MOPEDISTA IN AVTOMOBILISTA Proti Celju se je po cesti II. reda iz Šentjurja peljal mopedist MIRKO KRUMPA- ČNIK. Na Teharjah je naka- zal spremembo smeri na le- vo in zapeljal na sredino ce- ste. Iz Celja je pripeljal v tem trenutku s poltovornim avtomobilom EDVARD ŠER- GAN, ki je pred srečanjem zavoeil na levo stran ceste, vendar je prišlo do trčenja. Mocpedista so teže poškodo- vanega odpeljali v celjsko bolnišnico. ZANESLO GA JE Iz Slovenjega Gradca je vozil proti Velenju mopedist FRANC KOTNIK s sopotnico ŠTEFANIJO KOTNIK in v Paki pred seboj na desni Strani ceste opazil pešca. Ko ga je dohitel, je pešca STAN- KA ROTOVNIKA zaneslo na levo pred moped. Vsi trije so padli po cesti. Pešec se je poškodoval po glavi, oba Kotnikova pa sta dobila le lažje odrgnine. SREČANJE Voznik tovornega avtomo- bila SLAVKO ZBIU je vozil skozi Spodnjo Rečico poroti Ljubnemu, njemu nasproti pa je pripeljal kolesar MILAN GOLIČNIK. Pri srečavanju na ostrem ovinku je tovorni avtomobil na zasneženi cesti zaneslo, da je zbil kolesarja s ceste. Kolesar si je poško- doval nogo. ZAVOZIL V POTOK Nesreča se je zigodila na cesti IV. reda Družmirje— Gaberke, ko je po njej vozil z mopedom VILI CAS brez vozniškega dovoljenja. V bli- žini Gaberk je zavozil s ceste v potok in si zlomil ključni- co. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Voznik avitotousa LUDVIK KRAMPL je vozil po Kersni- kovi ulici proti centru mesta Celja, iz Oblakove ulice pa je pripeljal s tovornim avto- mobilom CVETKO JEZOV- ŠEK, ki je izsiljeval pred- nost. Pri trčenju je bil laže poškodovan sopotnik v tovor- njaku ALOJZ CVIKL, pretres možganov pa je dobil ALOJZ TACIGA. Oba so prepeljali v bolnišnico. Na vozilih je ško- de za 8000 Ndin. DOBER NAMEN — SLAB KONEC Mopedist ALOJZ CVETKO je vozil proti Rogaški Slati- ni. V tem kraju je za njim pripeljal z osebnim avtomo- bilom MIJO ŠTEVINOVIC. Mopedista je s pločnika opo-^ zoru na avtomobil pešec, za- to je CVETKO zavrl, zianeslo pa ga je na levo stran ce- ste. Avtomobilist je hotel ob- voziti mopedista in tudi zavil na levo, kjer ga je zadel. Cvetko je dobil samo lažje poškodbe. Na vozilih je ško- de za 2800 Ndin. Velika pozornost v dneh ko smo z različnimi prireditvami in pro- slavami počastili praznik republike, se je tudi vodstvo sindikalnega športnega društva Ingrad v Celju odio, čilo za korak, na katerega je treba opozoriti, saj po- trjuje, da se tu niso zaprli v meje lastnega kolektiva, marveč, da sega njihova dejvnost, zlasti pa pozornost, veliko dlje. športniki tega gradbenega kolektiva so proslavo dneva republike izkoristili za raz- glasitev rezultatov letošnjega zadnjega medobiratnega tek- movanja, hkrati pa se spom- niU tudi tistih v Cedju, ki so že dvajset let v vrstah aktiv- nih kegljačev. Zadinje interno tekmoivanije med enotami i>od|jetja je za- jelo v vseh panogah nad šti- rideset ekip, med njimi tudi štiri ženske. V končni oceni 90 prvo mesto in lep prehod- ni pokal osvojili člani cen- tralnih obratov. Ostala mesta so zasedli: 2. skupne službe, 3. štore, 4. obrat zaključnih del, 5. ženska ekipa, 6. obrat Med- log in T.Celje. V pvočastitev dvajsetletnice kegljaškega športa v Celju so izvedli tudi pokalno tekmova- nje, na katerem se je zbralo dvanajst ekip. Tekmovali so v borbenih igrah. Vrstni red: l.KK Celje 1618, 2. Štore A 1506, 3. Aero 1486, 4. Invalid 1481, 5. Ingrad 1408 itd. In končno so srečanje športnikov lastnega kolektiva izkoristili še zato, da so iz- rekli priznanje vsem tistim, ki so že dvajset let med ak- tivnimi kegljači v Celju. Pri tem je predsednik sindikalne- ga športnega društva Ingrad, Franc Vitanc med drugim de- jal: »Zavedamo se, da to ni za- dostno priznanje za delo, ki ste ga opravili. Toda, navzlic temu sem prepričan, da bo- ste znali ceniti našo pozor- nost, ki naj bo hkrati opoeo- rilo celjski javnosti, da so tu ljudje, ki so s svojim delom veliko pripomogU k razvoju kegljaškega športa v našem mestu in so še danes, po dvajsetih letih, v vrstah ak- tivnih tekmovalcev. Tistih, ki so pred dvajsetimi leti posta- vili temelje celjskemu keglja- škemu športu pa je več.« Potem je tovariš Vitanc iz- ročil kristalne vaze: Albertu Kerkošu, Jožetu Podkrižniku, Joaetu Lubeju, Viliju Trugla- su, Vikiju Vanovšku, Lojzetu Zagorcu in Jožetu Amonu. Bila je prisirčna sIovesQQ^ in mnogim se je zarosilo gaj je to priznanje obudij. s'pomine na velika prizadey^ nja tako na tekmovaW področju kot tudi pri gr^ nji kegljišč, obudilo sponij^j na preprosto stezo v of mu, pa na kegljišče pri Вц^ niboru. Betonu in ne naaa^ nje na številne prosbovoljj^ ure pri gradnji sedanjega ац risteznega kegljišča Ingrad* M. božij Pohvale za delo Občinski komite ZMS v Ve- lenju je na svoji zadnji seji sklenil, da bo izrekel po- hvalo najdelavnejšim akti- vom. Pohvaljenih je bilo se- dem aktivov. Od aktivov v delovnih organizacijah so bi- li pohvaljeni mladi v Baze- nu, Komtmalnem obrtnem centru in Vegradu, od va- ških pa aktiv iz Pake in pa aktivi z Gimnazije, rudarske- ga šolskega centra in druge Osnovne šole iz Šoštanja. —š Novo gostišče Pred praznovanjem dneva republike so v Braslovčah odprli prvo privatno gosti- šče. Gostilna stoji na poti proti jezeru in bo verjetno s solidnimi cenami in dobro postrežbo doprinesla tudi svoj delež ob skupnih napo- rih pri vključevanju tega kra- ja v turizem. —mp • v Športna in družbena priznanja Zveza za telesno kulturo Slovenije je letos že tretjič podelila najzaslužnejšmi športnim delavcem in tek- movalcem nagrade in plake- te Stanka Bloudka. V celoti je podelila sedem nagrad in dvajset plaket. Med dobitni- ki nagrad je bil tudi Stanko Lorger za svoje izredne vr- hiinske dosežke na atletski stezi. Od Celjanov pa je pla- keto prejel tudi Karel Jug, Id ga poznajo zlasti kot strokovnega in organizacij- skega delavca vsa leta vojni. Poleg tega je športna it dakcija Tedenske tribune po, delila tudi plakete branka Ziherla. To priznanje je kot najibolje ocenjena slovenskj športnica letošnjega leta dobila, sicer pa četrta ц^ jakostni lestvici ТГ, Marjj^ na Lube j, članica AD Kla, divarja. Vsem tudi naše čestitke, -m ODBOJKA Zmaga v Braslovčah V počastitev dneva re- publike je gabrski Partizan pripravil zanimiv turnir šti- rih moštev v odbojki. Poleg dveh moštev prireditelja sta nastopili še ekipi Komndka in Braslovč. Prvo mesto so osvojili igralci iz Braslovč, ki so v odločilni igri prema- gali prvo vrsto gabrskega Partizana s 3:2. Kako težka je bila ta boirba pove tudi rezultat petega niza, ki se je končal z 20:18. Druge tek- me so se končale z nasled- njimi izidi: Braslovče—Ga- berje II 2:0, Gaberje I- I^mnik 2:0, Gaberje II— Kamnik 2:1. Končni vrstni red: Bra- slovče, Gaberje I, Gaberje II in Kamnik. —m NOCxOMEX Celulozar zanesljiv prvak čeprav nam do zaključka jesenskega dela tekmovanja v celjski nogometni podzve- zi manjkajo rezultati dveh nepopolnih kol, je že zdaj znano, da si je naslov jesen skega prvačka priborilo mo štvo Celulozar j a iz Krškega Krščani -so namreč tekmi zadnjih dveh kol oidigrali že na začetku prvenstvene- ga boja in ker so obe zabe- ležili v svojo korist, je za- nesljivo, da prvo mesto ni več ogroženo. Enajsto kolo se je konča- lo z naslednjimi rezultati: Rogatec—^Ljubno 3:2, Boč— Brežice 3:3, Vransko—Rade- če 1:4, Laško—Štore 1:4, Ce- lul02ar—Senovoî 3:1, Osan- karica—Polzela 3:0 in Šent- jur—Vojnik 1:4. Po tem ko- lu je na čelu lestvice Celu- lozar z 19. točkami, sledijo: Osankarica in Radeče po 18, Ljubno 15, Senovo in brezi- ce po 13 itd. OBČNI ZBOR I NOGOMETNIH SODNIKOV Po sklepu upravnega od- bara Podzveze nogometnih sodnikov v Celju bo redni občni zbor te organizacije v nedeljo, 7. januarja ob 9. dopoldne v šolskih prosto- rih železniške kurilnice ob Teharski cesti. ŠAH Ojstrež zmagovalec v počastitev praznika re- publike je bil v Celju med- občinski šahovski brzopo- tezni turnir, na katerem je sodelovalo petintrideset igralcev iz Celja, Konjic, Ve- lenja, Šempetra, Prebolda štor, Žalca in Šentjurja. Zmagal je Ojstrež, ki je s tem že drugič zapored osvo- jil prehodni pokal. Na nasled- nqja najboljša mesta so se uveljavili: Pešec in štrajher 9 in pol, Bervar 9, Draksler 8 in pol itd. V tolažilni skupini je zma- gal Celjan Jovanovič. Zanimiv turnir je bil tudi-v Cinkarni, kjer so se srečali člani druge ekipe celjskega šahovskega kluba ter moštvo Cinkarne. Zmagali so Celjani s 20:16. * V nedeljo je bil na Tez- nem pri Mariboru brzopotez- ni turniir moštev, na katerem so Celjani osvojili prvo me- sto. Sodelovalo je 12 ekip. S. P. Recital v gimnaziji Dne 27. novembra je bil za celjsko gimnazijo v prostorih Narodnega doma recital domovinske poezije v počastitev dneva republike. Proslavo je pripravil recitacijski krožek pod vodstvom tov. prof. Tanje Predan-Knez. Recitator j i so nam predstavili posame2aie domovinske pesmi pesnikov Prešerna, Aškerca, Župančiča, Grudna, Bora, Levca, Kovica, Udovica. Recitacije so bile povezane z vezanim bese- dilom. V programu so sodelovale tudi gojenke glas- bene šole. Proslava je lepo uspela. Pohvaliti je treba aktiv- nost recitacijskega krc^a, ki je ena izmed glavnih oblik aktivnosti gimnazijskega kulturnega društva »Anton Aškerc«. "1 Po I. L Idriessu: Bradalawnca na Karatnem mar ju Rise Miha Alie 44. Bile so grde kamnite spake na koralnih podstavkih, obkrožene z velikimi belima školjkami in s pobarvanim kamenjem. »Vi dim, da se spominjaš Kaba-Zoga,« se je na- smehnil Duppa, »no, pridi, nikar ne zaosta- jaj, saj boš kmalu obnovil prijateljstvo z njimi.« Jakec je izvedel, da je takih kipcev na pretek po vsem otoku in da pomenijo pri- prošnjo za letne čase, ribe, sadeže in gomolj- ke, za veter in dež. Z njimi se Zogovi sveče- niki priporočajo gospodarjem vremena in letnih časov, gospodarjem rib in ptic in plodov za dobro letino in obilen lov. S pra- znoverjem pa si seve utrjujejo položaj in vpliv na otočane. Spotoma je Jakec videl še kaj drugačna, preprostejša znamenja: ob poteh je mrgole- lo kolcev in palic s šopi bambusovega listja, razčesanih kokosovih vlaken, perja ali žven- ketajočih školjk. To naj bi bilo priporošnjiki za lepo rast cvetja in trave in za piojenje ptic. Naposled so prispeli do Lasa. V naselje so stopili skozi visoko ograjo iz brun in mi- mo straže, oborožene do zob. Las je bil pri- jazen zaselek z razgledom na morje in na sovražna otoka Daur in Walar. Iz nazobčanih stavb na Waiaru se je dvigal tanek, grozeč steber dima. Jakcu je zagomazelo po hrbtu. Po hudodelstvu diši, je pomislil. In ni se motil. 12 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 12 PRVE ROKE.. VIDA DOBNIK, ŠEF ODDELKA ZA IMOVIN- SKO ZAVAROVANJE GOVORI O kasko zavarovanju li^adaljevanje iz prejšnje šte- vilke) Da bi bila ta odločba bolj iasna, navajamo primer obra- fuña: za poškodoa'ano vozilo je bilo ob upoštevanju vseh določb ugotovljeno 1.500 Ndin škode. Zavarovano je bilo vo- zilo, ki ima 1197 ccm prostor- nine valjev, za kar znaša ka- šico premija 648 Ndin. Zaradi netočmh podatkov, danih ob sklepanju pogodbe, pa je ob- jiačunana premija za 997 ccm in zJiaša 540 Ndin. Obračuna- no je bilo torej 108 Ndin manj. Ugotovljena škoda se vsled tega zmanjša, obraču- namo pa jo po formuli: odškodnina = škoda x plača- na premija premija, ki bi morala biti plač. ali O = 1500 X 540 = 1250 Ndin 648 Še vedno bo veljala določ- ba, da jamčenje preneha оро1гшс1 tretjega dne po izro- čilu vozila novemu lastniku. Pravico do povračila neizko- riščene premije i>a ima zava- rovanec od dneva, ko je zava- rovalnici javil, da je vozilo prodal, če tega obvestila ne prenese, izgubi pravico do povračila neizkoriščene pre- mije. — ALI BO ZAVAROVALNI- CA ZDAJ, PO UKINITVI TE- RITORIALNEGA MONOPa LA NUDILA SVOJIM DOLGO- LETNIM ZAVAROVANCEM KAKŠEN POPUST? »Vsekakor. Glede na traja- nje zavarovanja bomo skle- paj štirivrstna zavarovanja: za desetletno trajanje 10" o popusta od 5 do desetih let 5"" po- pusta za zavarovanja, za katera v pogodbi ne bo označen iztek in pa za zavarovanja do ene- ga leta — ne popusta.« — ALI JE PREDVIDENA KAKŠNA SPREMEMBA GLE- DE ZAVAROVANČEVE SOU- DELEŽBE (FRANŠIZE) OB ŠKODI? »Tudi tu je vrsta sprememb. Soudeležba je znesek, ki ga prispeva zavarovanec ob vsa- ki škodi ne glede na to ali gre za delno ali totalno ško- do. Danes že vemo, da se se- stoji prispevek zavarovanca (premija) iz: tehnične premije, t. j. zne- sek, ki je namenjen za odško- dnine in iz režijskega dodat- ka, ali stroška poslovanja. Soudeležba se na naša na te- hnični del premije. — ALI SE BODO SOUDE- ŽBE STOPNJEVALE, ČE BO IMEL ZAVAROVANEC VEČ ŠKOD V ENEM LETU? »Sistem stopnjevanja sou- deležbe za več dogodkov zara- Po novih pogojih bo mogoče zavarovati vozilo ob soudelež- bi: 1. enoletne temeljne tehnič- ne premije 2. dvoletne temeljne tehnič- ne premije 3. polletne temeljne tehnič- ne premije 4. z minimalno udeležbo 50 Ndin Zaradi lažjega razumevanja navajamo primer: kako zavarujemo vozila, ki imajo 1297 ccm prostornine valjev: di prometne nezgode v enem zavarovalnem letu ostane. So- udeležba se povečuje v pri- merih, ki niso prometne ne- zgode, medtem ko soudelež- ba pri tatvini celega voza, ka- kom prištevamo tudi tatvino rabe — sploh ni.« — KAKŠNI SO POGOJI ZA OBVEZNO ZAVAROVANJE AVTOODGOVORNOSTI? »Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obvez- nem premoženjskem in oseb- nem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ 7/67) v desetem členu določa: »motorno vozilo je moč regi- strirati in registracijo podalj- šati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz, da je sklenjena zava- rovalna pogodba.« — KAKO IN вуЕ BODO LASTNIKI MOTORNIH VO- ZIL SKLEPALI PiXïODBE ZÄ OBVEZNO ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI? »Za vsako registrirano mo- torno vozilo bo lastnik v letu 1968 prejel zavarovalno polico s kuponom, katerega bo ob registraciji oddal v dokaz, da je zavarovan. To pK>godbo bo lahko sklenil na sedežu obči- ne, kjer bodo podaljševali re- gistracije, pri zavarovalnih zastopnikih in na sedežu za- varovalnice.« (Dalje prihodnjič) TELEVIZIJSKI SPOREB NEDELJA, 10. 12. 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 KRATEK FILM (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd) 10.45 POPEVKA, BEAT, JAZZ — ponovitev (Ljubljana) 11.30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE serijski fiim (Ljubljana) NEDELJSKO POPOLDNE 18.25 KARAVANA — reportaža — (Beograd) 18.55 CIKCAK (Ljubljana) 19.10 DOLGO, VROČE POLETJE serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.50 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.50 TV DNEVNIK II. (Beograd) Drugi spored: do 21.00 tudi na kanalu 9 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 11. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPL0SNE IZO- BRAZBE (Beograd) 11.40 TV V SOLI — KULTURNI SPOMENIKI (Ljubljana) 16.10 ANGLEŠČINA - ponovitev (Beograd) . 16.35 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVET (Zagreb) 17.25 RISANKE (Zagreb) 17.40 KJE JE, KAJ JE? (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 SLOVENSKA DIALEKTOLO- GIJA PO I. svetovni vojni (Ljubljana) 18.45 ZDRAVSTVENA ODDAJA — (Ljubljana) 19.00 ZIMSKO ŠPORTNI CENTRI PRED SEZONO (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 DAN ČLOVEČANSKIH PRA- VIC (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Beograd) 21.40 TEME Z VARIACIJAMI — (Beograd) 22.10 TV DNEVNIK II. (Beograd) TOREK, 12. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Kagreb) 10.35 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.45 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 18.35 FILM ZA OTROKE (Ljublja- na) 18.50 SVET NA ZASLONU: Grčija — vest človeštva (Ljubljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 SMRKLJA - poljski celove- černi film (Ljubljana) 21.40 KULTURNA PANORAMA — ; (Ljubljana) i 22.20 ZADNJA POROČILA (Ljub- ] Ijana) i SREDA, 13. 12. 17.00 POROČILA (Skopje) 17.05 LTTTKOVNA IGRA (Skopje) 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 NE ČRNO, NE BELO — oddaja za otroke (Beograd) 19.00 REPORTAŽA (Ljubljana) 19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA: MIUENKO ŠTRBAC (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 ANTON PINTEK: »TEKMA« — TV igra (Ljubljana) 21.30 KONCERT TROBENTARJA D. GOJKOVICA z orkestrom (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 14. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 TV V SOLI: KLT.TURNI SPOMENIKI — ponovitev — (Ljubljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIKTAK: DEKLICA IN SON- (5EK (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 18.35 GOST V STUDIU (Beograd) 19.00 DE2URNA ULICA (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZCÌOVORI — (Beograd) 21.30 REZERVIRAN ČAS (Ljub- ljana) 21.40 TV DR.ШA (Beograd) 22.40 TV DNEVNIK II (Beograd) PETEK, 15. 12. 9.40 TV V ŠOLI — ponovitev Ob 14.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MLADINSKI KONCERT — (Beograd) 19.05 SVETLOBNI 2AREK — ve- liki dosežek manosti v JLA (Ljubljana) 19.35 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 AKTUALNA TEMA: organiza- cija zdravstvene službe — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 DOTIK ZLA — ameriški ce- lovečerni film (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA, 16. 12. 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb) 17.00 DEŽURNA ULICA — ponovi- tev (Beograd) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljublja- na) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MARJAN BELINA: UŽALJE- NI MEDVEDEK — mladin- ska igra (Ljubljana) 19.15 OŽIVLJENE FRESKE (Ljubljana) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) . 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 LJUBEZEN, OH LJUBEZEN! (Beograd) 21 30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serijski film (Ljubljana) 22.00 GIDEON — serijski film — (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) NOV VRHUNSKI DOSEŽEK BONBONI, POLNJENI Z NA- RAVNIMI SADNIMI SOKOVI IN DODATKOM VITAMINA Superavtomatske pralne stroje, hladilnike in peči na olje dobite po konkurenčnih cenah pri JUGOTEHNIKI, Ljubljana Pod Tranco 2 — pri Čevljarskem mostu telefon: 23-881 do 23-884 ■ ZOPPAS pralni stroj model 570: ■ ZOPPAS hladilnik 130 litrov: ■ ZOPPAS hladilnik 160 litrov: ■ ZOPPAS peči na olje 8000 Kcal. 5400 Kcal. Skrbimo za servisno vzdrževanje v in po izteku garancijskega roka. Servisne delavnice za Slovenijo v Ljubljani — JUGOTEHNIKA, Mačkova 5, telefon 23-329, Mariboru, Ajdovščini, Velenju in Portorožu. Generalni zastopnik za Jugoslavijo »Merkur«, Zagreb, Martičeva 14, prodaja za Slovenijo: Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas! Pomanjkanje telovadnih prostorov Problemi v šolstvu so si podobni domala v vseh kra- jih. Najbrž pa so povsod križi in težave s telovadnimi prostori. V trboveljski obči- ni imaio ort t rph 'isemletk sodobno telovadnico le na šoli Tončke čečeve, pa če- prav že tudi tu ocenjujejo, da postaja premajhna. Kljub temu, pa se na osta- lih dveh osemletkah ne mo- rejo pohvaliti, še zdaleč ne, vsaj s primernimi telovadni- mi prostori. Na šoli Alojza Hohkra. .a in Ivana Cankar- ja so bili prisiljeni pred leti spremeniti učilnice v »telo- vadnico«. Ena meri 63 in druga 72 m^ površine. Naj- brž je pouk telesne vzgoje v tako tesnih prostorih dokaj skromen, prilagojen danim možnostim in iznajdljivosti učiteljev telesne vzgoje. Prihodrje šolsko leto bodo dobili verjetno primerne te- lovadne prostore tudi učenci osemletke Ivana Canka-ja v Zg. Trbovljah. Delavci so že zasadili prve lopate in več trboveljskih delovnih organi- zacij je zagotovilo pomoč pri gradnji oziroma dozidavi te- lovadnice. (VT) RADIO LJUBLJANA VSAK »AN: poročila ob 5.15, Ш, 7.00 , 8,00 12.00 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo- red od 4.30—8.(X). PETEK, 8. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Narodne v priredbi Tončke Maroltove. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: Vzorce- vanje in analiza zemlje glede na krompirjevo nematodo. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Veliki valčki in uver. trne. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni in- termezzo. 17.06 človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Glasbeni recital. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih. SOBOTA, 9. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Iz aVjuma skladb za mladino. 11.OO Poročila — Turistični rvapotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Zvone Miklifi: Najpogostejše okvare na poljedel- skih strojih. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od melodije do me- lodije. 15.45 Naš podlistek — B Trotzig: Iz dnevnika 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Mar- jano Deržaj, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10. DECEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra aa otroke — Eia Peroci-Mirče ŠuSmel: »Tacek« 9.05 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 10.00 Še pomnite, tovariši . . a) Vid Jerič: Reševali smo ranjenca, 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 11.15 Pogovor s poslušalci. 13.40 Nedeljska repor- taža. 15.05 Nedeljsko športno po- poldne. 17.30 Radijski igra — Ciril Kosmač-Mitja Mejak: Smrt nedol- žnega veUkana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečeir. 22 15 Serenadni večer PONEDEUEK, 11. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslovanskih siudlov. 9.45 Mla- dinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Narodni motivi z raznimi instrumenti 12.30 Kmetij- ski. nas\'eti — inž. Dolfe Cizelj: Stroji za pridelovanje krme in reje živine. 12.40 Kvintet »Niko Stritoi« ob spremljavi »štirih fantov«. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Operni koncert slavnih solistov. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični koncert or- kestra Slovenske filharmonije. TOREK, 12. DECEMBRA: 8.08 2 našimi solisti v slovanskih operah. 9.40 »Cicibanov svet«, 11.00 Poro- čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. France Adamič: Organizacija sadjarjev in posvetovalne službe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 V tričetrtinskem taktu. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.15 Lepe slovenske narodne pesmi. 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Radijska igra — Féli- cien Marceau: Cast ml je. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 13. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevd in ansambli zeljavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Slovenske na- rodne za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Sunčič: Ocenjevanje kakovosti klav- ne živine. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Igramo za razvedrilo. 15.45 Naš podlistek — Stendhal: Prva doživetja — I. 17.05 Mladina sebi in vam . . . 19.00 Lahko noč, otro- ci! 20.00 Vrhovi operne poustvar- ja Inosti. ČETRTEK, 14. DECEMBRA: 8.08 Iz oper italijanskih veristov. 9.25 LKZ poje tri skladbe Vinka Vodo- pivca. 11.00 Poročila — Turisučnl napotki za tuje goste. 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glas- ne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Andrej Hočea^ar: Agrome- teološka ocena vremena letošnje sezone 13.30 Priporočajo vam . . . 14.50 Mali recitali. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 17.15 Turistič- na oddaja. 18.45 Jezikovni pogovo- ri 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni intermezzo DOLENJSKI UST * TEDNIK^* VESTNIK: mkčetm 60.000Ižvnlov! 13 NA KRATKO PODROČNI CENTER KLUBOV OZN? v Trbovljah so se zbrali predstavniki klubov OZN iz zasavskih občin Litija, Za- gorje ob Savi in Trbovlje ter skupaj s predsednikom repu- bliškega centra klubov OZN Ignacem Cemičem govorili o dosedanjem delu, načrtih in potrebi po tesnejšem po- vezovanju klubov OZN na tem področju. Domenili so se, da je treba čimprej pre- učiti možnosti za ustanovi- tev področnega centra klu- bov OZN, nosilci te akcije pa naj bi bila občinska mla- dinska vodstva. SEJA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI Zbor delovnih skupnosti ob- činske skupščine Trbovlje je skupaj s člani sveta za in- dustrijo in obrt ter sveta za delo in s predsedniki de- lavskih svetov ter direktorji delovnih organizacij razprav- ljal o problematiki zaposlo- vanja, o gibanju nekaterih osnovnih kazalcev delitve do- hodka v delovnih organiza- cijah v prvih devetih mese- cih letos ter o gibanju pov- prečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodar- stvu. Sicer je bilo pričakova- ti, da bodo na seji zbora delovnih skupnosti podrob- neje nakazali možnosti za konkretnejše reševanje pro- blemov v zvezi z nezaposle- nostjo in še z nekaterimi drup'imi vprašanji RAZSTAVA V DELAVSKEM DOMU ciani likovne sekcije RE- LIK Svobode-Center Trbov- lje so pripravili v delavskem domu na čast 29. novembru m ob 50-letnici Oktobrske re- volucije razstavo del. Občin- stvu so se predstavili Janez Dobelšek, Janez Kalšek, An- drej in Jernej Kreže, Milan Kuhar, Alojz Lesar, Janez Plahuta, inž. Ivo Pintarič in Miloš Vastič. UGODEN NAKUP Industrijsko podjetje »Me- so« Trbovlje se je odločilo za poseben popust pri naku- pu prašičev. Prašiče pasme »pfeifer« prodaja po 7,50 no- vih din za kilogram pod po- gojem, da vzame kupec naj- manj polovico prašiča. Ob nakupu je treba plačati po- lovico zneska, ostanek jja v dveh mesecih. Poseben po- pust za nakup prašičev bodo odobravali pri industrijskem p>odjetju »Meso« Trbovlje do konca decembra tega leta. PROSLAVA JUBILEJA Osrednja prireditev ob 15- letnici delavsko prosvetnega društva Svoboda II Trbovlje je bila 25. novembra, ko se je s celovečernim koncertom predstavil društveni mešani pevski zbor, ki ga je vodil prof. Stane Ponikvar. Prire- ditev je bila združena s pro- slavo našega praznika — 29. novembra, zato je na njej govoril predsednik ob- činske konference SZDL, inž. Niko Pinterič, o prazniku re- publike, predsednik Svobode II Stane Šuštar pa o delu, uspehih in načrtih društva. —nk— IZREDNA RAZŠIRJENA SEJA TRBOVFTJSKE ORČTNSKF SKUPS^iTNE Gospoaarstvu revirjev omogočiti dostop na tržišče Na izredni razširjeni seji občinske skupščine Trbov- lje, ki so se je udeležili tudi predsedniki delavskih svetov in direktorji delovnih organizacij, so obravna- vali predlog finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za teto 1968. V Trbovljah je namreč previa, dalo mnenje, da predlog finančnega načrta premalo upošteva vsa dosedanja prizadevanja v revirjih za modernizacijo oziroma ureditev cestnega omrežja v tem predelu Slovenije. S seje so poslali posebno pismo skupščini SR Slove- nije, v katerem opozarjajo na nujnost nadaljnjega ure- janja cestnega omrežja v revirjih. Odborniki v pismu podpirajo napore za moder- nizacijo cestnega omrežja v Sloveniji, v tej zvezi tudi nadaljnjo izgradnjo Zasavske ceste. Ker pa ni mogoče pri- čakovati, da bi bila ta cesta zgrajena pred letom 1972, so mnenja, da je treba rekon- struirati oz. modernizirati obstoječe cestno omrežje, da se odpre temu področju »okno v svet« in omogoči gospodarstvu nadaljnji raz- voj. Omeniti je treba, da so občinske skupščine iz revir- jev dokaj dolgo opozarjale pristojne republiške organe na neznosnost prometnih raz- mer v revirjih Potreba po nadaljnjem razvoju gospodarstva je ter- jala čimprejšnji začetek re- konstrukcije ceste Trojane— Zagorje—Trbovlje —Hrastnik —Dol, za kar so revirji do- slej prispevali še okrog 10 milijonov novih din, in sicer je šel ta denar za moderni- zacijo cest II. in III. reda. Ker neurejeno stanje cest oz. slaba cestna povezava re- virjev z ostalimi področji že ogroža normalno gospodarje- nje v posameznih delovnih organizacijah, je predlagala občinska skupščina Trbovlje v pismu tudi nekatere re- šitve. Predvsem se je zavzela za to, da se naj bi konkret- neje določil program nadalj- njih del na novi Zasavski ce- sti in določil tudi nosilec akcije, predlagala pa je tudi spremembo finančnega načr- ta cestnega sklada SR Slove- nije za leto 1968. in sicer ta- ko, da se v program vključi rekonstrukcija in asfaltiranje trojanskega klanca, odcepa ceste skozi Kisovec ter ce- ste od Dola pri Hrastniku do Smarjete pri Rimskih To- plicah, položitev zaporne pla- sti asfalta na cesti Trbovlje in Zagorje ter ureditev plazu pod vrhom Slačnika in po stavitev ograje na cesti Tr- bovlje—Hrastnik za Savo. V pismu je zlasti poudarjena zahteva, da se pri programi- ranju modernizacij in rekon- strukcij cest upoštevajo eko- nomski kriteriji kot osnova za racionalno trošenje sred- stev, istočasno pa je treba omogočiti gospodarskemu po- tencialu revirjev enakopraven položaj na tržišču oziroma sploh dostop na tržišče. -nk— Mešani pevski zbor Svoboda II Trbovlje — zborovodja profesor Stane Ponikvar Petnajst let dela in uspehov Ob jubileju delavsko prosvetnega društva Svoboda II Trbovlje Zadnje dni novembra je proslavilo 15-letnico nadvse uspešnega delovanja delavsko prosvetno društvo Svoboda II v zgornjih Trbovljah. Prve društvene sekcije so bile amaterski filmski krožek, dramska skupina, mešani pevski zbor in tamburaški orkester. Pozneje so ustanav- ljali še nove sekcije, nekate- re pa so prenehale r delom. Zdaj združuje Svoboda II me- šani pevski zbor, kino sekci- jo, klub, narodno zabavni an- sambel »Veseli rudarji«, pred kratkim ustanovljeni »Trbo- veljski oktet« itd. v zadnjih letih društvo tesno sodeluje z osnovno šolo Ivana Can- karja in je v povezavi s šo lo ustanovilo pevski zbor. folklorno skupino, pionirski klub in lutkovno sekcijo. Do- kaj pa se je razmahnila tudi dejavnost kluba, ki postaja vse bolj družbeni center za območje krajevne skupnosti Franca Pakina Društvena dejavnost je bila od leta 1952 naprej dokaj razgibana. Mešani pevski zbor in narodno zabavni an- sambel »Veseli rudarji« sta nastopila vsak po več kot 100-krat in gostovala v za- mejstvu, kino je predvajal skoraj 1.200 filmov, v okviru družbenega centra pa se je zvrstilo na leto okrog 100 prireditev itd. Svoboda II Trbovlje uspeš- no sodeluje s Svobodo »Fran- ce Mencinger« s Slovenskega Javornika ter s prosvetnim društvom Križ pri Trstu; te- snejše stike pa želi vzposta- viti tudi z nekaterimi društvi naših izseljencev — rojakov v Severni Franciji, tako s slovenskim društvom iz Au- metza ter s pevskim društ- vom »Triglav« iz Freyminga. - nk - OBCNl ZBOR OBCINKEGA SINDIKALNEGA SVET* TRBOVLJE Brez razprave Ob koncu novembra jc bil v Trbovljah občuj zbor občinskega sindikai. nega sveta. Delegatom jg bilo pred zborom posre. dovano dokaj obširno gra. divo o dejavnosti, prav tako pa tudi teze za raa. pravo in predlog zakljuA kov. Predsednik OSS TrJ bovlje, Cveto Plevnik, je v referatu nanizal vn sto izredno aktualnih vprašanj sedanjega raz- dobja. Mogoče je trditi, da občni zbor ni povserti uspel? Zakaj ne? Predvsem za. radi razprave! Bila je do- kaj enostranska, pred- vsem pa je v razpravi sodelovalo premalo dele- gatov oziroma članov osrednjega trboveljskega sind, vodstva. Kljub te- mu, da so bua v organi- zacijskem poročilu in v referatu nanizana števil- na vprašanja, na katera naj bi odgovoru občni zbor oz. sprejel ustrezna stališča, temu ni büo tako. ui, iu naj Ol LUX yi) !ćiXr uugovoi-, na амахши. oi ijo lasoiSJ. гшрхаух ü.uu- ^>^oumjü isouiiowovau ¡M- /^шјјј v ¿ivezd '¿ ití^is^cvar xijean nagoülj-- акшаиш! prooiemov, ru uspei! лпк- Reorganizacija strokovnih sindikalnih odborov V revirjih se pripravljajo na reorganizacijo strokovnih odborov sindikatov. Posamez- ni strokovni odbori naj bi v prihodnje delovali za po- dročje vseh treh občin. Ta- ko naj bi bil v Trbovljah se- dež revirskega odbora sin- dikata industrije in rudar- stva ter revirskega odbora sindikata gradbenih delavcev, v Hrastniku naj bi bil sedež revirskega odbora sindikata družbenih služb, v Zagorju ob Savi pa sedež revirskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti. Na ta način bo- do prav gotovo tudi v revir- jih pospešili sodelovanje med sindikalnimi organizacijami ter omogočili vsklajenejše in hitrejše razreševanje vrste problemov, ki so skupni za celotno področje. Skupno načrtovanje razvoja Predstavniki gradbenih pod- jetij in delovnih organizacij,* ki proizvajajo gradbeni ma- terial, iz vseh treh revirskih občin so pred dnevi obrav- navali možnosti nadaljnjega razvoja. Ugotovili so, da je v interesu vseh, da bi se ta- ko gradbena operativa kot industrija gradbenega mate- riala na tem področju še bolj razmahnila, saj so za to dani vsi pogoji, vendar želj enega napredka ne bo mo- goče doseči zgolj ob podjet- niškem načinu planiranja. Zato so se dogovorili, da naj bi izdelali dolgoročnejši program razvoja; o tem bo- do v decembru razpravljali samoupravni organi delovnih organizacij. Nosilec pobude za izdelavo dolgoročnejšega programa razvoja industrije gradbenega materiala in grad- bene operative naj bi bil po- seben organ, ki bi ga sestav- ljali predstavniki vseh zain- teresiranih delovnih organiza- cij. SPREJETA STALIŠČA O NALOGAH REVIRSKIH KOMUNISTOV PRI Probleme že skušajo v Trbovljah je bila prejšnji ponedeljek, 27. novembra druga seja revirslie konference ZKS, ki so se ]e ude- ležili tudi člani Centralnega komiteja ZK Slovenije Tine Remškar, Jože Laznik in Stane Truppi. Na seji so govorili o nalogah komunistov pri nadaljnjem izva- janju gospodarske reforme in razvijanju samouprav, nih odnosov, potrdili so poročilo o delu revirskega komiteja ZKS in komisij revirske konference med sejama ter sprejeli poslovnik za delo revirske konfe- rence ZKS in njenih organov. Predsednik komisije za družbeno ekonomska vpraša- nja pri revirski konferenci ZKS, Bogdan Anžur, je v uvodnem referatu govoril predvsem o nalogah komu- nistov, zlasti se je pri tem zadržal pri obravnavi nekate- rih dilem oziroma teženj, ki kažejo ali na nerazumevanje vloge Zveze komimistov ali pa ohranjanje starih metod delovanja. Reformna načela so že za- čela vplivati na določene strukturne spremembe v de- lovnih organizacijah v revir- jih. Pri proizvajalcih se vse bolj utrjuje spoznanje, da so za nadaljnji razvoj potrebni jasnejši programi; v delovnih organizacijah v revirjih je tu- di čedalje manj samozavesti in iskanja pomoči od zimaJ, probleme skušajo pač reše- vati z lastnimi močmi. Ta prizadevanja predstavljajo kvalitetno spremembo v miš- ljenju in delu revirskih pro- izvajalcev, hkrati pa dvigajo osnovo za razvijanje samo-1 upravljanja. Poudarjeno je med drugim bilo, da postavlja družbeno- ekonomska reforma proizva- jalce iz revirjev v povsem nove odnose, v katerih posta- jajo integracijski procesi eko- nomska nujnost, vendar se še vse prepočasi razvijajo, še vedno so prisotni elementi, ki te procese zavirajo, in to predvsem lokalistične težnje treh občin in zaprtost neka- terih delovnih organizacij. Razveseljivo ob tem pa je, da sta dve največji delovni organizaciji v revirjih, to je rudnika rjavega premoga Tr- bovlje-Hrastnik in Zagorje, spoznali nujnost tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Izhodišče in oblika politične- ga delovanja komunistov mo- ra biti zlasti spoznanje, daje integracija zakonitost razvo- 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU Z NAŠTUDIRANIMI EPIZODAMI OD 8. DO 18. FEBRUARJA 196'ì SAMO V SEJEMSKI DVORANI V CELOVCU (KLAGENFURTU) DUNAJSKI ŠARM — DUNAJSKA GLASBA! 14 TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 Џ sliki prizor ob razvitju prapora 1922 1. v hrastniški steklarni. Pomemben jubilej delavskega gibanja PRIREDITVE OB 60-LETNICI DELOVANJA SINDIKATOV V HRAST- NIŠKI STEKLARNI Hrastniški steklarji so obeležili šest desetletij delo- vanja svoje sindikalne organizacije z zborovanjem kolektiva, slavnostno sejo tovarniškega sindikalnega odbora, športnimi manifestacijami in podelit\äjo spominskih priznanj. Te dni je poteklo natanko 5 desetletij, ko so v Steklar- ni ustanovili prvo sindikalno strokovno organizacijo. Iz ohranjenih spominov prežive- lih steklarjev pa tudi neka- terih dokumentov je razvid- no, da je imela sindikalna organizacija veliko vlogo v tedanjem naprednem delav- skem gibanju hrastniške do- line pa tudi na širšem za- savskem območju. V tedanjem prvem sindikal- Wi odboru so bili najzaved- lejši steklarji, trdno odlo- ieni prispevati svoj delež k poglabljanju in razširjanju naprednega duha med zapo- slenimi v podjetju. Kasneje so bili v odboru komunisti pa tudi skojevci, ki so s svo- jo znano upornostjo pa vztrajnostjo širili borbenega duha med steklarji, številne manifestacije steklarjev in njihovih svojcev so bile de- lo članov KP, zato so jih nenehno preganjali in zapi- rali.- Kolektiv hrastniške Ste- klarne je ta jubilej počastil z vrsto prireditev. Za uvod v praznovanje je bilo v dvo- rani podjetja veliko zborova- nje, na katerem so obenem počastili 50-letnico Velikega Oktobra in 24-letnico usta- novitve Nove Jugoslavije. O vlogi, pomenu in aktivnosti sindikalne organizacije je go- voril predsednik sindikalne- ga odbora Steklarne Mile Počič. Z zborovanja so po- slali pozdravno brzojavko to- varišu Titu s čestitkami ob 30-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in za praznik Republike. Tovarniški sindikalni ' od- bor je imel tudi slavnostno sejo, v dvorani DPD Svobo- da II. v Spodnjem Hrastniku pa proslavo te obletnice, združeno s praznovanjem praznika Republike. Ob tej priložnosti so 12 predvojnim sindikalnim funkcionarjem in 26 povojnim sindikalnim de- lavcem podelili spominske diplome. V počastitev 60-let- nice sindikalne organizacije so se v Hrastniku zvrstila nekatera športna tekmovanja steklarjev s sosednjimi ekipa- mi, in sicer v kegljanju, stre- ljanju z zračno puško in ša- hu. Najboljšim posamezni- kom so podelili pismena pri- znanja, najboljšim ekipam pa pokale. Na prireditvi v dvorani DPD »Svobode II« so nastopili recitator ji, godba na pihala in pevski zbor. Podelitev pokalov in priznanj Pred kratkim so v Hrast- niku zaključili letošnje druge delavske športne igre. Na posebni slovesnosti v domu TVD »Partizan« so najbolj- šim ekipam in posameznikom podelili prehodne pokale in pismena priznanja. Ob tej priložnosti je vodstvo komi- sije za te igre pri občin- skem sindikalnem' svetu raz- glasilo rezultate in opozori- lo na pomen nadaljne rekre- acije delovnih ljudi. V obči- ni Hrastnik so imeli letos spomladanske in jesenske de- lavske športne igre. V obeh delih je tekmovalo ali se udeleževalo igre nad 800 ne- posrednih proizvajalcev, kar je nedvomno spodbuden uspeh, ki kaže, da so se te oblike rekreacije delovnih lju- di znatno razmahnile. Ce v Hrastniku še niso povsem zadovoljni z doseženimi re- zultati, potem ni dvoma, da stremijo za tem, da bi v pri- hodnje postale te igre bolj ali manj stalne oblike utrje- vanja zdravja delovnm ljudi. Niso toliko važni doseženi rezultati, kot množičnost. Množičnost pa bo seveda mo- goče doseči z nadaljnjim upornim delom, pri čemer bo velikega pomena aktivnost sindikalnih organizacij vseh hrastniških podjetij. Sindi- kalna vodstva se bodo na- mreč morala zavzeti za to, da bi delavske športne igre uvrstile v svoje programe de- la. Ne kot postransko, mar- več prav tako važno dejav- nost, kot so, denimo, vpra- šanja in problemi gospodar- jenja, samoupravljanja in po- dobno. Sicer pa v Hrastniku me- nijo, da so šele na začetku poti za razširitev delavskih športnih iger. Prihodnje leto bodo sestavili načrt, kamor bodo vključili še več šport- nih disciplin in se zavzeli za to, da bi pri izvajanju programa sodelovalo še več delovnih ljudi. an Razumevanje hrastniške mladine Pred kratkim se je v trans- fuzijski postaji trboveljske bolnišnice zglasilo 20 nepo- srednih proizvajalcev iz vrst hrastniške mladine k odvze- mu krvi. Pobudo za to ak- cijo je dal občinski komite ZMS. V akciji bi sodelovalo znatno več mladih ljudi, ven- dar niso uspeli zamenjati de- lovnega časa. Prihodnje le- to bo hrastniške občinsko mladinsko vodstvo poskrbelo za to, da bo še več mladin- cev darovalo svojo kri svo- jim bližnjim. Letos je daro- valo kri tudi precej hrastni- ških rudarjev, in sicer za potrebe trboveljske transfu- zijske postaje. Akcija je po- tekala v okviru trboveljsko- hrastniškega rudnika, kjer so pokazali veliko razumevanje za potrebe trboveljske bolniš- nice. Priprave na Novoletno jelko Za hrastniško mladež bo- do tudi ob letošnji novolet- ni jelki pripravili vrsto pri- reditev in nastopov. Na zad- nji seji občinske zveze dru- štev ZPM so že sklenili tu- di letos obdarovati vse pred- šolske otroke v starosti od 2 do sedem let. Kot vsako leto doslej, tudi tokrat raču- najo na podporo hrastniških delovnih organizacij. Podjet- ja so namreč vselej doslej pokazala veliko razumevanje za organizacijo novoletnih prireditev za hrastniško mla- dino. Seveda bo najprisrčne- je pred novoletnimi prazniki v hrastniških v2!gojno-varstve- nih ustanovah. Tu so se že začeli pripravljati na prihod dedka Mraza in njegovo spremstvo. Cicibani bodo le- po okrasili svoje prostore, uredili novoletne jelke in se naučili več igric in pesmic. Prireditve obetajo tudi hrast- niško lutkovno gledališče, v kinematografih bodo vrteli otroške in pravljične filme za šolsko mladino, in kot vselej, bo tudi letos dedek Mraz obiskal vse hrastniške šole. NA KRATKO NOVA BENCINSKA ČRPALKA V HRASTNIKU Pred kratkim so v Hrast- niku izročili svojemu namenu novo bencinsko črpalko. No- vo napravo so zgradili tik pred križiščem cest proti Zi- danemu mostu oziroma Tr- bovljam. S tem so tudi v tej. revirski občini uredili pere- če vprašanje preskrbe z go- rivi, saj so morali lastniki motornih vozil po goriva v Trbovlje ali v Radeče. Novo črpalko je investiralo Splo- šno trgovsko podjetje Hrast- nik v višini nad 25 milijonov starih din. Razen za doma- čine, bo nova naprava po- membna tudi za razvoj tu- rizma, ki postaja sestavni del komunalnega gospodarje- nj^ TUDI NOVEMBRA POVEČAN IZVOZ Hrastniško Steklarno so te dni obiskali nekateri kupci iz Vel. Britanije. Med prvi- mi se je oglasil v tovarni predstavnik podjetja »Segal« iz Londona, ki je doslej ku- pilo v Steklarni velike koli- čine razsvetl javnega stekla. Ob tej priložnosti so se po- govarjali o posledicah raz- vrednotenja funta. Predstav- nik podjetja »Segal« je pri- volil v nekaj nad 16 odst. povišanje cen hrastniškega stekla. Novembra so hrast- niški steklarji spet nekoliko povečali mesečni plan izvo- za, čeprav še nimamo na vo- ljo uradnih podatkov, priča- kujejo, da je izvoz novembra dosegel blizu 180.000 dolar- jev. To je znatno več, kot so predvidevali, kljub temu pa letos verjetno ne bodo dosegli 100 odst. realizacije plana izvoza, zaradi nekate- rih težav v prvem polletju. Vendar bo izpad malenko- sten, v kolikor bodo tudi ta mesec dosegli tako ugodne izvozne rezultate, kot okto- bra in novembra. HRASTNIK NADALJNJEM IZVAJANJU GOSPODARSKE IN DRUŽBENE REFORME reševati kolektivi sami ja proizvajalnih sil; neupo- števanje te zakonitosti pa po- meni — ne videti dolgoročnih interesov delovnih ljudi. Ko- munisti pa ne smejo dopu- ščati, da bi zaradi stališč po- sameznikov ali skupin zašli kolektivi v težak ekonomski položaj ali pa, da bi zaosta- jali v razvoju. Vse delovne in družbeno- politične organizacije, pa tu- di širše družbene skupnosti, v revirjih morajo iskati per- spektivo. To je razumljivo, saj v pogojih gospodarske re- forme razdrobljeno gospo- darstvo in razdrobljene druž- beno-politične skupnosti ne bodo kos reformnim nalogam. Odločilno bo predvsem, kako Se bo gospodarstvo samoor- ganiziralo. V sedanjem raz- dobju je treba v revirjih pred- vsem spodbuditi ustvarjalne Sile v gradbeništvu, lesni in- dustriji, elektro-strojni indu- striji in v kmetijstvu, da v največji meri izkoristijo možnosti ustvarjalnega pove- zovanja proizvajalnih sil v re- virjih, pa tudi izven njih. Komunisti iz teh delovnih or- ianizacij se morajo zavzeti ^ pospešitev priprav ustrez- 'Üh analiz in programov, ki ^j bodo osnova za konkret- '^ејбе dogovore in akcije. Skratka: integracija postaja •nujnost sedanjosti in dobiva v pogojih blagovno - tržnega gospodarjenja izredne mož- '^osti za razvoj. To pa je po- ^bej v revirjih način, da bi premagali vrsto predsodkov in pomislekov, ki se javljajo v procesu popolnejše integra- cije tega področja, kar mo- ra biti spričo ekonomskih, demografskih in socioloških značilnosti revirjev — idejna osnova in oblika delovanja komimistov. Revirska konferenca ZKS je na drugi seji po razpravi, v kateri so sodelovali Karel Forte, Mirko Govejšek, Alojz Kočar, Jože Greben, Tone Po- znič. Marko Cibej, Sanda Pe- ric, Ivo Miglič, Stane Truppi in Marijan Orožen, sprejela v zvezi z zaključki IX. seje CK ZK Slovenije stališča o nalogah komunistov pri na- daljnjem izvajanju gospodar- ske in družbene reforme, v katerih so še posebej podčr- tane naloge v zvezi z mestom delovnega človeka v samo- upravljanju, integracijskimi procesi ter kadrovsko politi- ko. Na osnovi sprejetih sta- lišč morajo pripraviti orgaiii- zacije ZKS konkretne progra- me dejavnosti, revirski komi- te ZK pa mora spremljati, kako člani ZK uveljavljajo na delovnem mestu in v samo- upravnih organih stališča CK ZK Jugoslavije, CK ZK Slo- venije in zadnje seje revir- ske konference- ZKS. Sindi- kalnim organizacijam pa je bilo predlagano, da naj bi preučili vprašanje organizi- ranja konference revirskih samoupravljavcev v letu 1968, na kateri naj bi še posebej opredelili in ocenili rezultate. ki so bili doseženi pri razvi- janju samoupravnih odnosov. Druga seja revirske konfe- rence ZKS, na kateri so bile obravnavane naloge komuni- stov pri nadaljnjem izvajanju gospodarske reforme in raz- vijanju samoupravnih odno- sov, bo dokajšnjega pomena za razvijanje nadaljnje aktiv- nosti Zveze komunistov v re- virjih. Ustvarjeno je vzdušje, da začnejo iskati dolgoroč- nejše rešitve za intenzifika- cijo gospodarskega, družbe- nega in političnega .življenja ter za okrepitev samouprav- ljanja in samoupravnih od- nosov. Po besedah člana CK ZK Slovenije, Tineta Rem- škar j a, je druga seja revir- ske konference ZK dokaz več za to, da so se začele orga- nizacije ZK po obširnih na- čelnih razpravah lotevati tudi obravnave konkretnih proble- mov; v Trbovljah so tako že obravnavali nekatera najvaž- nejša vprašanja, pri čemer je bilo opaziti, da se komunisti čutijo odgovorne za razreše- vanje teh problemov in da se zavedajo, da je mogoče poiskati rešitve predvsem v okviru delovnih organizacij. Po besedah Tineta Remškar- ja mora biti interes članov ZK iz občin Trbovlje, Hrast- nik in Zagorje ob Savi, da celotno področje hitreje na- preduje in da je Zveza ko- munistov v središču akcije za ekonomski, družbeni in samoupravni napredek revir- jev, -nk- TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 15 NA KRATKO INTERNIRANCI V GRADCU Komisija za vprašanje biv- ših internirancev občinske zveze združenj borcev NOV v Zagorju je za minule praz- nike organizirala potovanje svojih članov in njihovih svoj- cev v Gradec v Avstrijo. Nek- danji zagorski taboriščniki so se na graškem pokopališču poklonili žrtvam nacističnega terorja, med katerimi so bili tudi nekateri Zagorjani. Ude- leženca so šM na pot na sam praznik republike, 29. novem- beir zjutraj, z njimi pa sta po- tovala tudi j>olitični sekretar občinskega vodstva ZKS Bra- ne Vipotnik in sekretar Iz- vršnega odbora občinske kon- ference SZDL Vinko Kramar- Krištof. Na pokopališču v Gradcu so pred centralni spomenik položili venec ob- činske zveze združenj borcev NOV. ŠE ENA LIKOVNA RAZSTAVA V počastitev praznika re- pubUke so v zagorskem de- lavskem domu odprli samo- stojno razstavo del akadem- skega slikarja Franca Kopi- tarja, učitelja likovnega pou- ka na osnovni šoli v Zagorju. Franci Kopitar je prikazal plodove svojega dela v zad- njih dveh letih, v glavnem motive iz Zagorja in nepo- sredne okolice. Notranjske in Istre. Na otvoritvi se je zbra- lo precej občanov, predstav- nikov družbenopoUtičnega živ- ljenja, razstavo pa so si ogle- dali tudi gostje iz Aleksinca. Franci Kopitar je tokrat že tretjič samostojno razstavljal svoja likovna dela. REFERENDUM 14. DECEMBRA Pred kratkim je centralni delavski svet rudnika Zagor- je na rednem zasedanju ob- ravnaval spremembe in do- polnitve nekaterih samouprav- nih aktov, nato pa sklepal o razpisu referenduma za zdru- žitev zasavskih premogovni- kov na referendumu 14. de- cembra. Predlog sklepa o tem sta sprejela nekaj dni prej tu- di oba upravna odbora zagor- skega in trboveLjsko-hrastni- škega rudnika, in sicer na skupni seji, ki je bila v Tr- bovljah. V času do referendu- ma bodo v obeh rudnikih imeli še vrsto sestankov in posvetovanj z rudarji. PODELITEV NAGRAD ŠOLARJEM Odbor za proslavo 50-oblet- nice velike oktobrske revolu- cije je pred kratkim pode- lil desetim učencem zagorskih osnovnih šol knjižne nagrade za najboljše spise na temo Velikega Oktobra. Vse nagra- jene naloge So bile skrbno se- stavljene in glede na vsebino zelo zanimive. Literarno gla- silo učencev osnovne šole je nekaj spisov priobčilo na straneh tega lista. Razen te- ga so zagorski šolarji svojo novembersko številko doma- la v celoti posvetili 50-letnioi Oktobrske revolucije in 24- letnici ustanovitve nove Ju- goslavije. Učenci so prispeva- li tudi nekaj zanimivih pesmi. NEDELJSKO DELO ZAGORSKIH RUDARJEV Delavski svet rudnika Za- gorje je sklenil predlagati ko- lektivu obratovati tudi nekaj nedelj v novembiru in de- cembra, čeprav so v zagor- skem rudniku nedeljsko delo opustili že pred nekaj leti. so se za ponovno uvedbo ob- časnega nedeljskega dela od- ločili zaradi pomanjkanja premoga za široko potrošnjo, kot za slovensko industrijo oziroma na železnicah. No- vembra so delali dve nedelji zapored in nakopali nad 3000 ton premoga. S tem so tudi delno nadoknadili izpad v le- tošnji proizvodnji. Po vsej verjetnosti bodo obratovali tudi nekaj nedelj decembra. PRED REORGANIZACIJO OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V RE VIRJIH PREDLOG NOVE ORGANIZACIJSKE STRUKTUR v zadnji številki ct smo podrobneje obravnavali vzroke, ki so privedli do reorganizacije osnovne zdrav- stvene službe v revirjih, prav tako pa tudi naloge zdravstvene službe v prihodnje. Ker bo po novem letu deloval v revirjih en sam zdravstveni dom, zavarovance še posebej zanima, kakš- na bo nova organizacijska struktura združenega zdrav- stvenega doma. Po strokovnih enotah bo or- ganizacijslca struktura novega zdravstvenega doma za revir- je naslednja: SLU2BA SPLOŠNE MEDI- CINE, ki bo izvajala zdrav- stveno varstvo odraslih od 18. leta starosti naprej, bo ime- la tri splošne ambulante, in sicer v Hrastniku s 4 ordina- cijami splošnih zdravnikov, v Trbovljah s 5 ordina- cijami in v Zagorju s 4 ordi- nacijami; v okviru splošnih ambulant bodo še fizioterapi- je in laboratoriji. ZOBOZDRAVSTVENA SLU2. BA, ki bi morala preiti na di- spanzerski način dela, bo skrbela za zobozdravstveno varstvo otrok, šolarjev in od- rasMh. Zobne ambulante bo- do v vseh treh občinah s tem, da bodo v Hrastniku 3 ambu- lante za odrasle, v Trbovljah jih bo 5, v Zagorju pa 4, zra- ven tega pa bo delovala še zobna ambulanta za otroke in šolsko mladino z 2 ordina- cijama v Hrastniku, v Trbov- ljah bodo štiri ordinacije, od katerih bo ena ortodontska, v Zagorju pa 2. DISPANZER ZA 2ENE bo skrbel za zdravstveno varstvo žena in bo imel enote v Hrastniku, Trbovljah in Za- gorju. DISPANZER ZA OTROKE IN ŠOLSKO MLADINO bo iz- vajal zdravstveno varstvo ot- rok in šolske ter druge mla- dine v starosti do 18 let; or- ganiziral in opravljal pa bO tudi športno medicinsko de- javnost. V Hrastniku in Za- gorju bo imel dispanzer eno- ti s po 1 ordinacijo, v Trbov- ljah pa bodo 4. DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULO- ZO bo izvajal ftizeopulmolo- ško dejavnost; sedež bo v Tr- laovljah, del dejavnosti pa bo lahko opravljal tudi v Hrast- niku oziroma Zagorju, če bo to strokovno utemeljeno ali potrebno. SLUŽBA MEDICINE DELA bo opravljala specifične obli- ke zdravstvenega varstva de- lavcev, organizirala pa bo tu- di zdravstveno varstvo odras- lih športnikov. Za službo me- dicine dela bodo potrebni tri- je zdravniki, ker pa je ta služba vezana na laboratorij- sko službo in konzilirano de- javnost drugih specialističnih panog, bo treba še preučiti, kje naj bi bil sedež te službe. PATRONAŽA izvaja poseb- no obiliko zdravstvenega var- stva in bo organizirana v Tr- bovljah, Hrastniku in Za- gorju. HIGIENSKA POSTAJA bo delovala v Zagorju, kjer bo tudi sedež uprave združi ¡i^..^ zdravstvenega doma; opj-jj;' Ijala pa bo delo za celoij^^ področje po strokovnih nav dilih regionalnega zavoda ¡_ zdravstveno varstvo. Po zakonu ima zdravstve, dom še nekatere druge naj' ge, za katere pa sam ne b' organiziral potrebnih &lu¿. niti ne bo ustanavljal pos^-^ nih delovnih enot, pač pa ^ uveljavil načelo delitve d^ in strokovnega sodelovanja . drugimi zavodi in službainj In še podatki o precivi^^ nem številu zaposlenih v n,^ vem združenem zdravstvenen domu za revirje; v upravi jj sistematiziranih 10 delovni^ mest, v tehničnih službah ^ vse tri občine pa 25; novj zdravstveni dom za revirja bo predvidoma zaposlova 205 oseb, od tega 170 zdra: stvenih delavcev. -nk. MLADI KOVINARSKI VAJENCI V ZAGORJU USPEŠNO GOSPODARIJO NJIHOVE IZDELKE POZNAJO VSEPOVSOD v Strokovno-iaobraževalnem centru v Zagorju vzgajajo okoli 250 mladih fantov iz vseh treh zasav- skih revirjev — SIC ima svoje delaviiice, kjer bodoči kovinarji in električarji praktično preizkušajo pridob- ljeno teoretično znanje — Vendar ima ta praksa velik pomen, saj prevzemajo naročila za zahtevna dela do- ma in od drugod. V delavnicah imajo fantje sivoj plan. Nekaj podobnega, kot vse druge delovne organi- zacije. Za letos so planirala okoli 190 milijonov Sdin, do- segli pa bodo blizu 250 mili- jonov Sdin vrednosti proiz- vodnje. V teh delavnicah pre- vzemajo dela, kot v pravih podjetjih. Samo doslej, kon- kretneje v letošnjem letu, so izdelali strešno konstrukci- jo za novo tovarniško poslop- je elektroporcelana na Izla- kah. Za to podjetje so izde- lali še sušilno komoro. Za podjetje Svit v Kamniku so opravili montažo tunelske pe- či z vso pripadajočo kovin- sko opremo. Lotili so se izde- lave obešalnih naprav za kombinat Trepčo, za rudnik magnezita Goleš, za kombinat Bor pa so izdelali opremo za garderobe. Zelo uspešno so izdelali do- slej več tako imenovanih re- gulatorjev za odrsko razsvet- ljavo. Take naprave imajo v gledališčih Novi Sad, Som- bor, pravkar pa izdelujejo še dva regulatorja za gledališče v Beogradu in drugod. Skrat- ka: zdi se, da se ne ustrašijo niti najzahtevnejših del, pa čeprav nimajo na voljo naj- boljših strojev in potrebnega orodja. Letos so kupili bivši hlev, ki ga bodo polagoma preuredili v delavtiice. S tem bodo pridobili na prostoru, s čimer so zmeraj na tesnem. Prigospodarjen denar za leto 1966 so letos preudarno na- menili za nakup novega orod- ja, prepleskanje prostorov, za nakup hleva, preostalo pa so namenili za nakup novega stroja. Zanimivo je to, da v to strokovno-izobiraževalno ustanovo pošiljajo svoje va- jence domala vse večje delov- ne organizacije iz Zasavja. Svojih vajencev Strokovnoizo- braževanli center nima več kot polovico, če strnemo: s praktičnim delom si pravza- prav mladi kovinarji in elek- tričarji izboljšujejo svoje šo- lanje, a obenem že kar dan za dnem preizkušajo svoje znanje. Noben izdelek ne gre v izgubo, nič se ne odvrže, s tem pa se mladi fantje uči- jo tudi gospodariti. -m- S PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ZAGORJU OB SAVI Okrepiti vlogo sindikatom Minuli delovni dogovor na občnem zboru sindi- kalnega sveta je nakazal najpomembnejše naloge sin- dikalnih organizacij: skrb za razvoj samoupravljanja, hitrejše izvajanje gospodarske in družbene reforme, boljše povezovarije s članstvom in pospešeno strokov- no in družbeno-ekonomsko izobraževanje vseh za- poslenih. čeprav je znabiti v razpra- vi siodelovalo nekoliko pre- malo udeležencev, so vsi ti- sti, ki so se oglasili k bese- di, zelo odkrito podprli os- novno izhodišče referata predsednika sindikalnega sve- ta: okrepiti, poglobiti seda- njo vlogo sindikalnih aktivov v delovnih organizacijah. Po- ziv k taki usmeritvi ni bil brez osnove. V nekaterih pod- jetjih nimajo sindikalne or- ganizacije nobenega vpliva. Vodstva se sicer shajajo, pre- tresajo ta ali ona vprašanja, članstvo pa ostaja več аИ manj neinformirano o tem, kaj pravzaprav dela sindikat. Drugod pa je stanje obratno: vodstvi vztrajno iščejo obli- ke in metode skupnega reše- vanja konkretnih zadev s član- stvom, žal, največkrat brez pravega odziva. Sploh so ne- kateri udeleženci v razpravi opozorili, da kaže vsestran- sko razširiti in poglobiti so- delovanje sindikalnega član- stva za razreševanje izrazito gospodarskih problemov ko- lektivov. Vpliv sindikata pa bo nrišel do oolneišesa izra- za le s kontinuirano aktiv nostjo njenega članstva vs€-| povsod tam, kjer je to po- trebno. • Kolikšnega ркјтепа bo po živitev delavnosti sindikalnili organizacij kažejo tudi podat- ki o letošnjem gibanju gospo- darstva v občini. Rezultati so ponekod slabši kot lani. Re- forma je, kot se je nekdo iz- razil, »zadrla v kožo« kolekti- vov, zato brez vsestranskega poznavanja prilik in pogojev gospodarjenja pa brez pred- logov o tem, kako zmanjšafi ali popraviti nekatere probJe- me, ni mogoče pričakovali otipljivejših rezultatov v pri- hodnjem letu. V razpravi so nakazali nujnost večje vloge sindikatov pri razvijanju sa- moupravljanja, strokovnega in družbenoekonomskega izo- braževanja in na nekaterih drugih področjih. Na občnem zboru so izvolili nov, 23-član- ski plenum in 3-članski nad- zorni odbor ter sprejeli pro gram dela sindikatov. Za predsednika so ponovno izvo lUi Rudija Prašnikarja. ar ■>.5S.'.* PRIJATELJSKI OBISK MLADIH ' KULTURNIKOV IZ ALEKSINCA V ZAGORJU MEDSEBOJNI OBISKI PRISPEVAJO K SPOZNANJU Na povabilo občinskega odbora Rdečega križa, občinskega sveta kulturno prosvetnih organizacij, mia. dinskega pevskega zbora »Vesna« pa tudi občinske skupščine so imeli Zagorjani v gosteh kulturni an- sambel učiteljišča iz Aleksinca — Dijaki so nastopili v počastitev dneva republike — Prihodnje poletje bo »Vesna« gost Aleksinca. Z mladimi kulturnimi am- basadorji so dopotovali tudi predsednik skupščine Aleksi- nac, nadalje podpredsednik te občine, predsednik in se- kretar mestne organizacije RK in drugi. Dijaki so bili gostje zagorskih rudarskih družin in staršev članov mla- dinskega pevskega zbora Ves- na. V času dvodne\tiega biva- nja v Zagorju ob Savi so si gostje ogledali zdravstveni dom, spomenik Revolucije, prostore delavskega doma, sosednje Trbovlje, obiskali pa so tudi planinsko posto- janko na Zasavski gori. Na sedežu občinske skupščine Zagorje so bili razgovori o uveljavljanju komunalnega si- stema v Aleksincu in Zagor- ju ob Savi. Ob tej priložno- sti so izmenjali tudi izkuš- nje o tem kako v obeh ko- munah rešujejo gospodarske in druge probleme. Nakazala so nekatere možnosti nadalj-' nega sodelovanja med obema občinskima skupnostima. Zagorjani so malone do zadnjega kotička napolnili ve- liko dvorano delavskega do- ma, na čigar odru so pokaza- li svoje znanje mladi kultur- niki iz Aleksinca. Udeleženca tega zanimivega večera so spoznali nekaj najlei>ših srb- skih folklomiii plesov in pe- smi. Prireditev, ki je bila v počastitev dneva republike je dejansko izzvenela kot lep prispevek k utrjevanju brat- stva in enotnosti obeh naro- dov. Nobenega dvoma ni, da so take in podobne oblike med- sebojnega sodelovanja lepo napotilo za utrjevanje spozna- vanja med bratskimi narodi. Zagorjani so z navezavo sti- kov z Aleksincem pomnožih in razširili vezi, ki jih imajo celo z nekaterimi tujimi me- sti. Prihodnje poletje bo mla- dinski pevski zbor Vesna gost Aleksinca. Občani tega velikega mesta bodo imeli priliko spoznati slovensko na- rodno pesem in pesmi drugih narodov. NADALJNJE PRIPRAVE NA REFERENDUM v Zagorju nadaljujejo in- tenzvine priprave na referen- dum, 17. decembra, na kate- rem se bodo občani odločaM za uvajanje krajevnega samo- prispevka za obnovo oziroma novogradnjo nekaterih šol. V dneh od 3. do 5. decembra so bili v občini zbori volivcev, na katerih so ljudem pojas- nili velik pomen njihove od- ločitve za uvedbo krajevnega samoprispevka. Razen tega so bila širša posvetovanja tudd v vseh krajevnih skupnostih ob- čine Zagorje. V teh razgovo- rih je sodeloval tudi predsed- nik skupščine občine Zagorje, ki je pristojnim pojasnjeval odločitev za razpis referendu- ma. Doslej so se pozitivno iz- rekli za odvajanje 0,5% bru- to osebnih dohodkov v te na- mene nekateri samoupravni organi zagorskih delovnih or- ganizacij. MILAN VIDIC, Zagorje ZAGORJi TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO CELJE" CEUE SPOROČA cenjenim kupcem, da je prejelo nova vozila RE- NAULT 8, letnik 1968 in vozila RENAULT 4 furgon, 4 brzine. Sprejema naročila za tovorna in avtobusna vozila M. A. N. Vozila M. A. N se bodo prodajala za dinarska sredstva Vse informacije: Celje, Ljubljanska cesta 11, telefon 23-00 . . Za obisk se priporoča „AVTO CELJE" CELJE 16 tednik, 7. decembra 1967 ^то VAS J SILVESTROVANJE V: eARDO ob Gardskem jezeru. Silvestrovanje Џ v hotelu »Sole«, prijave do 20. 12. 1967. pUDIMPEŠTO. — SUve- jtrovali boste v najbolj luksuznem hotelu »Ro- yal«. Prijave do 16. 12. 1967. jED VSAKIM POTOVA- 0Л SE POSVETUJTE [ pOSLOVALNCI KOM- f, — CELJE, Tomšičev 1, telefon 23-50. ŽIVINO- ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA (M 9. do 16. decembra 1967 Crii Umek, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersni- kove in Dečkove ceste) Dopoldne tel. št. 24-52 V1ÎKMK VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 7. DO 17. XII. Nekako do 10. decembra su- ào, nato nestalno s pogostimi loianjšimi padavinami. Sredi [decembra sprva otoplitev, na- to okoli 17. decembra moč- nejše padavine z ohladitvijo, sneg do nižin in po 17. de- cembru razdobje mraza. Dr. V. M. IZLET z IZLET^ NIKOM CELJE NOVE IZREDNO NIZKE CENE IZLETOV V TUJINO Programi v poslo- valnicah GARAŽNE BOKSE ob Adamičevi ulici v Celju Prodamo na obročno odplačevanje! Informacije vam nudi Uprava podjetja „OBNOVA" CELJE Gregorčičeva ulica 6 STG CELJE Sobota, У. decembra ob 16. uri: Saša Škufca: »TR- NULJČICA«. Premiera. Izven abonmaja. Mladin- ska predstava. Vstopni- ce bodo v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 in na dan pred- stave dve uri pred začet- kom. Nedelja, 10. decembra ob 15. uri: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Gostovanje v Ormožu. Torek, 12. decembra ob 16. in 19.30: Bertolt Brecht: iŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Gostovanje v Novem mestu. Sreda, 13. decembra — ob 15.30: Bertolt Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. II. mladinski abonma in izven. Četrtek, 14. decembra ob 15. in 19.30: — Bertolt Brecht: šVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Go- stovanje v Brežicah. Petek, 15. decembra — ob 15.30: Bertolt Brecht: — ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. I. mladinski abonma in izven. Sobota, 16. decembra ob 15.30: Saša škufca: »TR- NULJČICA«. I. šolski a- bonma in izven. ЗШаН afflasi PRODAM SKORAJ novo peč za cen- tralno kurjavo in štedilnik na trda goriva prodam ugodno. Dane Melavo, Ce- lje, Groharjeva nova hiša , (Aljažev hrib). OREHOVO kombinirano oma- ro 2,20 m prodam za 60.000 din in kopalno kad — manj- šo za 15.000 S din. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure pri Mcarol, Tkalska 5 Celje. DOBRO ohranjen štedilnik na trdo gorivo prodam. Tru- barjeva 20, pritličje desno. PRALNI stroj MARIS RON- DO in centrifugo HIMO prodam zelo poceni. Ogled popoldan v Čopovi 12 — stanovanje 6. HIŠO z gospodarskim po- slopjem in 1 ha zemlje na lepi sončni legi 30 minut oddaljeno od postaje pro- dam zaradi bolezni. Naslov v upravi lista. DVOSEDEŽNI moped pro- dam. Miha Verdev, Bukov- žlak 51, Teharje. STAVBNO parcelo prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kosilnico »Rapid« dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno italijan- sko žensko in otroško kolo prodam Jazbinšek, Celje, Vrunčeva 28. KOMPLETNO spalnico, šte- dilnik, mrežasto omaro za suho meso prodam ugodno. Ogled vsak dan dopoldne — Teharje 22. BREJO kravo (3. tele) dobro mlekarico prodam. Petrov- ce, TDrešinja vas 22. VEČ komadov pohištva, tri- delno zimnico in nekaj zlat- nine prodam ugodno. Vpra- šajte v 2alcu, Celjska ce- sta 4. 16 ha zaraščenega gozda v Savinjski dolini v bližini Vranskega prodam. Ivanka Lebar, Zaloka 31 — čem- šenik p. Izlake. MAGNETOFON znamke »NI- VICO« proda po ugodni ceni: Albert Roje, Cesta na grad 50. KOMPLETNO opremo za spalnico proda Albina Kel- her, Trubarjeva 46 — Celje. NA ZALOGI imam borova garažna vrata, polna in z zasteklitvijo, kombinirana s črnim ultrapasom. Anton Strnad, mizarstvo. Tabor 28 v Sav. dolini. SENO in otavo prodam. Na- slov v upravi lista. _ DVA PRAŠIČA težka od 120 do 150 kg prodam. Infor- macije pri Murko — Arlič, Tmovlje (pri bifeju). MLADO kravo simentalko, 2 meseca brejo (6 1 mleka dnevno) prodam. Martin Gajšek, Vrbno 37, šenjur. DOBRO ohranjen krojaški stroj z motorjem prodam. Antonija Rozman, Mirna pot 4 — Celje. PLETILNI stroj »Passap« enojni s kovinsko kon- strukcijo prodam. Marica Ogorevc, Čopova 9 — Celje. KOMBINIRANO omaro, kavč, 170 1 hladilnik brez kom- presorja, mikroskop, račun- ski stroj, avtomatsko tele- fonsko centralo z desetimi priključki prodam. Ogled od 15 ure dalje. Celje, T. če- čeve 8. NOVO štiridelno omaro pro- dam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista. TAKOJ vseljivo hišo z gara- žo, vrtom prodam. Vpra- šajte za čaterjevo vas! Ma- rica Skale, Sp. šmarjeta 70 p. Skofja vas pri Celju. KROJAŠKI šivalni stroj z okroglim čolničkom pro- dam. Celje, Trubarjeva 22/1. TAKOJ vseljivo enosobno stanovanje v centru mesta Celja prodam nujno. Naslov v upravi lista. KMETIJSKI traktor letnik 1966 z dvobrazdnim plugom in priključno kosilnico (lahko se soži tudi za hmelj) prodam. Naslov v upravi lista. ZA POSLOVNE namene pri- merni stanovanjski prostor v I. nadstropju — najstrož- je trgovsko središče — 200 m^ — vse vseljivo napro- daj. Naslov v upravi lista. FIAT 600, puhahiik za seno, sekular, gumi kolesa (16 col) za gumi voz prodam. Naslov v upravi lista. STAR zidan mlin, primeren za prezidavo v vekend hi- šico prodam. Mlin se na- haja ob manjšem potoku v bližini Vranskega. Vsa pojasnila nudi M. Rozman, Ljubljana, Strossmayerjeva ul. 8/TII. KUPIM: GOZDNA gospodarstva in kmetijski kombinati! Večje število smrek za prazno- vanje kupi: Josip Trupče- vič, Novačka 73 a, Zagreb. ZAPOSLITEV IŠČEM gospodinjsko pomoč- nico k štiričlanski družini za 8 ur ali ves dan. Zgla- site se od 16.—18. ure pri inž. Bregar, Celje, Tkalska 3. KAKRŠNOKOLI zaposlitev iščem. Najraje v gostinstvu v Celju ali bližnji okolici. Imam popolno osemletko. Naslov v upravi lista. MLAJŠO upokojenko, sam- sko ali vdovo sprejmemo za snažilko. Informacije pri društvu upokojencev Celje, Muzejski trg 7. STANOVANJA DEKLETA sprejmem na sta- novanje. Naslov v upravi Usta. STAREJŠA upokojenka z manjšim posestvom želi sprejeti v skupno gospodinj- stvo samsko upokojenko z dežele v starosti od 4&—55 let. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Miren dom«. ENOSOBNO stanovanje od- dam za 20.000 ND starej- šim osebam brez otrok. Stanovanje do smrti. Bliži- na Celja. Pismene ponudbe pod »Nedograjena hiša«. STANOVANJE in hrano nu- dim mlajši upokojenki za varstvo 5 let starega otro- ka. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo v centru mesta oddam. Naslov v upravi lista. SOBO s posebnim vhodom potrebujem za 5 mesecev. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista. SKROMNO sobo oddam brez- plačno sostanovalki. Pogoj! čiščenje stanovanja. Naslov v upravi lista. * RAZNO PRIDEN kmečki fant star 24 let, čedne zunanjosti in čiste preteklosti, s službo, hišo in nekaj zemlje v bli- žini Celja, želi spoznati za skupno bodočnost skrom- no, pošteno kmečko dekle do enake starosti. Resne in cenjene ponudbe po možnosti s sliko proti vr- nitvi, pošljite na upravo lista pod šifro »Da bova srečna«. POŠTENO žensko za 4 urno varstvo otroka iščem. Na- slov v upravi lista. GRADITELJI! Strešne kon- strukcije naročite po zelo ugodni ceni pri Izidorju Urlepu, Andraž, p. Polzela. LOKAL v Celju za mirno obrt iščem. Naslov v upra- vi lista. KK DREVESNICA Mirosan Petrovce prodaja sadne sa- dike, namizna jabolka in cvetlični med vsak dan od 7. do 14. ure. MIZARJI — SODARJI! Vse stroje za vašo obrt vam iz- delam moderno in poceni. Med drugim izdelujem tudi mizarske univerzalne kom- binirane stroje, poravnalne kombinirane stroje, skobel- ne gredi, sodarske kombi- nirane stroje za obdelavo dog, ročne rezkalne stroje (Gargl). Zahtevajte ponud- be! Inž. Ledinek Pavel, izde- lava lesnih strojev, Mari- bor, Pajkova 6. GALERIJA »JAKI NAZARJE« ODPRTA DNEVNO RAZEN OB SOBOTAH IN PRAZ- NIKIH od 10.—12. in od 17.—19. ure! GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE, Vrunčeva 14 — tel. 30-51. »POLZELA, TOVARNA NOGAVIC«, POLZELA razpisuje prosto delovno mesto Strokovnega sodelavca v tehničnem sektorju Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. mora biti diplomiran inženir strojništva; 2. imeti mora najmanj 3-letno prakso na po- dročju vodenja energetike in remontne de- javnosti; 3. obvladati mora angleški, nemški ali itali- janski jezik. Kandidat mora vlogo za zaposlitev na prostem de- lovnem mestu nasloviti na splošno kadrovski sektor podjetja najkasneje do 15. decembra 1967. K vlogi mora priložiti dokazila o uspešnem dosedanjem delu na podobnem delovnem mestu. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Osebni dohodek je določen v pravilniku o delitvi osebnega dohodka podjetja. iCandidati bodo o odločitvi pismeno obveščeni naj- kasneje 10 dni po preteku razpisnega roka. Inštalaterska radnja za vodovod, kanalizaciju i ^asna postrojenja vsa dela na izgradnji novih greznic s kakovostnim specialnim materialom Nudi z garancijo vsa popravila že obstoječih greznic po solidnih in konkurenčnih cenah Izvršuje strokovno napeljavo z nahajahšča in dotok zdrave in industrijske vode s solidno garancijo za količino vode, z vrtanjem s pomočjo mehaničnih arteških in drugih vodnjakov. S svojimi uslugami, ki so 30 odstotkov cenejše od klasičnih gradenj, se toplo priporoča! 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE, MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL- NO REVIJO OD 12.—26. DECEMBRA. VSTOPNI- CA IN PREVOZ 27. ALI 32 ND 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: NIZKE CENE — CELOVEC — (30SPA SVETA 38 Ndin; — TRST preko Sežane 43 Ndin; — TRST preko Gorice 48 Ndin; — VIŠARJE 52 Ndin; — VIŠARJE — TRST 66 Ndin; — MARIA SALL 53 Ndin. Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VIŠAR- JE — TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVALNI- CAH: NABAVA POTNIH LI- STOV, REZERVACIJE SOB — ODDIH, SPAL- NIKI — MENJALNA SLUŽBA CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest tako v hotelih in pri privatnikih. Rezervacije so potrebne le za hotele Ev- ropo in Celeio v Celju in Pako v Velenju, ob sobo- tab, nedeljah in praznikih. PRIREDITVE Velenje: v hotelu Paka imajo vsak dan razen po- nedeljka ples in barski program. Celje: v hotelu Celeia ima- jo vsak dan barski pro- gram razen nedelje. Rogaška Slatina: ples vsak torek v Novi terapiji, vsa- ko sredo in soboto pa v restavraciji Pošta. Dobrna: v hotelu Triglav imajo ples ob sredah, ob sobotah pa v zdraviliški dvorani. V Nazarjih je odprta re- trospektivna razstava Jo- žeta Horvata Jakija v nje- govi privatni galerijL V Celju je v muzeju revo- lucije odprta posmrtna razstava Alberta Sirka, v likovnem salonu pa razsta- va del pokojne Eide Pir ščančeve. SILVESTROVANJA Sporočamo, da bodo imeli silvestrovanje: v hotelu Pa- ka v Velenju, v hotelu Ce- leia v Celju, v planinskem domu v Logarski dolini, Kajuhovem domu v Šošta- nju, v zdravilišču Rogaška Slatina, zdraviliško gostin- sko podjetje Rogaška Sla- tina pa bo imelo silvestro- vanje Slovenskem domu. Park hotelu, Soči in Pošti Povsod je še nekaj prostih mest in priporočamo čim- prejšnje rezervacije. TEDNIK, 7. DECEMBRA 1967 17 ZADOVOLJEN POGLED NA DOLGO OZAROJ VLAK JE PRIPISKAL DO KOPRíQ Ko smo se zadnjič pogovarjali o rojstvu in rasti Icoprske luke, smo že omenili tudi velike napore in priiadevanja za povezavo Kopra z jugoslovanskim in s tem evropskim železniškim omrežjem. 2e spo- četka je bilo namreč jasno, da se bo moglo pristani- šče ob kamionskem odvozu blaga po cesti do želez- nice v Kozini razviti le do določene meje, ki je bila sprva postavljena nekje okrog pol milijona ton blaga letno. Delovni kolektiv luke pa je posekal vse re- korde in letos dosegel številko 800 tisoč ton, česar še pred nekaj leti ne bi mogli verjeti tudi največji opti- misti. Hkrati pa je kolektiv dosegel takšen rezultat samo na osnovi prepričanja, da bo letos speljal vlak, s čimer bo pri koncu leta odpravljena skrb o dosled- ni izpopolnitvi prevzetih obveznosti, škoda bi bilo namreč zavrniti ponujane ugodne možnosti, med ka- terimi je luka lahko izbirala in si že vnaprej zago- tavljala najbolje p>oslovne partnerje. Do te razvojne stopnje in doseženih rezultatov pa je bila dolga in trnova pot, po kateri smo se deloma sprehodili že zadnjič. Poglejmo zdaj samo še, kako je bilo z železnico. Misel o gradnji železniške proge dvi Kopra se je v obliki prvih študij pojavila že leta 1950, vendar pa je postala oprijemljiva šele z rojstvom in rastjo koprske luke kot njen industrijski tir. Misel so pestovali in delali različne na- črte za njeno uresničenje do- kaj dolgo in v tem času pre- rešetali vrsto inačic — toda medtem ko so po Jugoslaviji gradili proge in luke z zvezni- mi sredstvi tudi na manj pri- mernih lokacijah, je bilo tre- ba za končno odločitev o grad- nji koprske železnice malone pričakati gospodarsko in druž- beno reformo, da smo ob te- meljiti oceni in t9htnem preu- darku končno z združenimi sredstvi vsega slovenskega go- spodarstva kreditirali izgrad- njo proge in tako uspešno iz- peljali zastavljeni načrt. Delovni kolektiv »Luke Ko- per« je smelo vzel na svoja pleča hudo breme velikanske investicije, zavedajoč se, da je le v tem rešitev iz vedno hujše prometne zadrege v bo- dočnosti. Hkrati pa je tnvesti- torske posle in nadzorstvo nad gradnjo zaupal Združe- nemu železniškemu transport- nemu podjetju Ljubljana. Treba je seveda reči, da je bila »Luka Koper« kljub iz- redno ostrim kreditnim pogo- jem spričo razmeroma viso- kih obresti in kratkih vračil- nih rokov deležna velikega ra- zumevanja in pomoči — tako družbeno političnih skupnosti od občine in bivšega okraja do republike s skupščino in njenim izvršnim svetom ter gospodarsko zbornico, kot tu- di gospodarstva in posebej in- dustrije ter bančnih zavodov Slovenije. Brez takšnega razu- mevanja, pomoči in skupnega dogovarjanja ne bi bilo mo- goče uresničiti načrtov o zgra- ditvi železniške povezave Ko- pra z zaledjem. Seveda pa je k temu bistveno pripomoglo prepričanje, zasnovano na do- seženem razvoju in stvarnih analizah perspektivne rasti, izdelanih v »Luki Koper« in v Združenem ŽTP Ljubljana ob sodelovanju uglednih jugo- slovanskih institutov in stro- kovnjakov, da bo železnica skupaj z luko kmalu lahko povrnila vložena sredstva. V razmerah in pogojih reform- nih gospodarskih posegov je seveda takšna odločitev še to- liko tehtne j ša in pomeni ustrezno večje priznanje delovnemu kolektivu »Luke Koper« za trmasto vztrajanje pri uresničevanju zastavljenih nalog in načrtov. Za to ugotovitvijo pa leži še veliko več. Le s težavo bi lahko danes namreč ocenili in stehtali vse žrtve, ki jih je ko- lektiv doprinesel za čimhitrej- šo rast luke in zgraditev že- leznice. Moral se je odreči marsikateri ugoinosti ter za dolgo časa pcxirediti svoje že- lje in načrte o graditvi in raz- voju družbenega in osebnega standarda zaposlenih uresni- čevanju gospodarskih razvoj- nih načrtov — se pravi, gra ditvi, razširjanju in opremlja- nju luke ter graditvi železni- ške proge. Za takšno odloči- tev je bila potrebna trdna vo- lja in jasno hotenje, ki so ga vodstvo in samoupravni orga- ni luke zagrizeno branili na vsakem koraku in proti vsem poskusom oviranja ali spremi- njanja zasnovane poti. Pri tem so se morali spopadati z vrsto primerov nerazume- vanja in odbijati napade — javne in prikrite — tudi s stiraná, od koder jih ne bi ni- koli pričakovali. No, pa to je zdaj mimo — kdo bi ob velikem, dvojnem prazniku še pestoval zamero. V desetih letih obstoja je lu- ka Koper iz neznatnega pri- stanišča za potniški promet prerasla v znano ime na oce- anskih atlasih. In prav za de- seti rojstni dan je Slovenija po železnici segla v roke Kop- ru in svoji morski obali. Ures- ničen je dolgoletni sen obal- nega prebivalstva in še pose- bej luških delavcev, izpolnile so se želje in dolgotrajno ho- tenje vsega obalnega prebival- stva ter številnih ljudi, ki so se po svojih močeh v zaledju priključili boju za uresničitev načrtov o progi do Kopra. Ti načrti pa so nastali na obsežnih geoloških, ekonom- skih in eksploatacijskih razi- skovanjih. Izdelal jih je Za- vod za investicije Združenega ŽTP Ljubljana, pri tem pa se je oprl na sodelovanje in po- moč posameznih profesorjev ljubljanske univerze, Zavoda za raziskavo materiala in kon- strukcij SRS, Instituta za ma- tematiko, fiziko in mehaniko pri ljubljanski univerzi ter raznih železniških organizacij in posameznih strokovnjakov iz sektorjev in podjetij Zdru- ženega ŽTP Ljubljana. Pro jekte za progo je prav tako izdelalo železniško projektiv- no podjetje v sklopu Združe- nega ŽTP Ljubljana, ki je hkrati projektiralo tudi veči- no objektov ob progi. Pri tem so sodelovali še Projekt niz- ke gradnje Ljubljana, projek- tivni biroji Metalne Maribor, Gradisa Ljubljana in Vodne skupnosti Primorske Koper ter Biro za študij in raziskavo tehničnih sredstev pri Zdru- ženem ŽTP Ljubljana. Med številnimi inačicami je bila končno izbrana najugod- nejša smer iz Prešnice mimo črnotičev, Zanigrada, Dola Hrastovelj in Rižane v Koper. Enotirna proga je dolga 31,4 kilometra z višinsko razliko 493 m. Projektirana je za hit- rost 70 km/h in ima vse ele- mente glavne proge drugega reda z dovoljenim osnim pri- tiskom 20 ton. Najmanjši pol- mer v ovinku je 250 m, naj- strmejši nagib pa 25 tisočirik. Na progi sta dva predora, dol- ga 602 in 621 metrov, tri izogi- bališča — v Rižani, Hrastov- Ijah in Cmotičih — šest mo- stov in kar 21 izven nivojskih križanj. Ob progi so telefon- Poslej nič več kamionskih odvozov blaga z ladij v koprski luki - raze ~ lahko pokvarljivih tovorov .,. ske govorilnice in je položen kabel za vpljučitev signalno varnostnih in telekomunika- cijskih naprav. Odcep Prešni- ca je opremljen s svetlobnimi signali in relejno napravo. Tri kilometre pred luko je tovorna postaja Koper, name- njena sprejemu, odpravi in ranžiranju vlakov. Tu je tudi upravno poslopje za opravlja- nje prometne, komercialne in vozovno tehnične službe. Tovorna postaja je opremlje- na s svetlobnim uvoznim sig- nalom ter povezana z najnuj^ ne j šimi telekomunikacijski- mi zvezami v luki in z želez- niškim omrežjem. V podaljšku tovorne posta- je je glavna luška postaja, kjer opravljajo komercialno in tehnično primopredajo voz med železnico in luko. Od tod naprej opravlja vse manipula- tivne posle luka sama. V po- daljšku luške postaje je ra- jonska skupina tirov za raz- vrščanje voz po grupah nakla- dalnih luških tirov. Med glav- no luško in rajonsko postajo leži remiza za dizel premikal- ne lokomotive z opremiščem. Od rajonske postaje se preko zveznega tira odcepijo obalni in skladiščni manipulativni ti- ri. Gradnja proge je razdeljena na dve etapi, katerih prva za- jema graditev in osposobitev proge za prevoz do poldruge- ga milijona ton blaga letno, zgraditev tovorne postaje Ko- per do polovične končne zmogljivosti ter postavitev najnujnejših varnostnih in ko- munikacijskih zvez, v luki pa vgraditev pvotrebnih tir .v ; skladu z razvojnimi načrt; oziroma predvideni dinamu; v razvoju prometa v letoj njem in prihodnjem letu. Rs zen tega bodo v letu 1968 do končana še gradbena dela ц izogibališču Hrastovlje, ure jena pobočja in odvodnjavi nje, proga pa opremljena ! relejnimi signalno varnostni mi napravami. V drugi etapi bo proga do- grajena, elektrificirana in bo tako zmogla prepeljati letne dva in pol milijona ton blaga V kolikor bodo potrebe zahte vale tudi uvedbo potniškegj prometa, bo seveda treba î skladu z urbanističnim načr- tom v Kcpru zgraditi tudi p«- niško železniško postajo. Od 16. novembra letos j« železnica že vpeljala poskus no obratovanje na novi prc^ v soboto, 2. decembra pa ji bila proga Koper—Prešnia tudi uradno predana svojemi namenu. RASTKO BRADAŠKJi, PRAZNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Slavnostna otvoritev v soboto dopoldne, 2. decembra, je množica nekaj tisoč ljudi pozdravila v koprski luki prvi vlak, ki je pripeljal iz Ljubljane in Divače številne goste iz Slovenije, Jugoslavije in tujine. Slavje v Kopru je bilo prav na mestu, kjer se je pred desetimi leti bila začela izgradnja koprskega tovornega pristanišča in kjer je pred devetimi leti po zgraditvi prvega naveza pristala prvič velika čez- oceanska ladja »Gorica«. Slavje je začel in pozdravil vse udeležence slavnostnega zboro- vanja predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Med njimi je posebej navedel predsednika predsedstva CK ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira, podpredsednika zvezne skupščine dr. Marijana Breclja, podpredsednika skupščine SR Slovenije Janka Rudolfa in dr. Jožeta Brileja, podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Franceta Hočevarja, predsednika zvezne in republiške gospo- darske zbornice Toneta Boleta in Leopolda Kreseta, hkrati pa je sporočil zborovalcem pozdrave in graditeljem luke ter železnice iskrene čestitke predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča, ki zaradi nujne zadržanosti pri drugem delu ni mogel pri- ti na slavje v Koper. Po kratkem uvodu je o pomenu nove železnice in o mestu luke v slovenskem gospodarstvu in Jugoslaviji govoril Albert Jakopič, ki je nato tudi prerezal trak in simbolično predal novo železniško progo svojemu namenu. Ko je prvi vlak odpeljal iz luke, so si gost- je ogledali območje luke in njene naprave, nato pa jih je luški ko- lektiv povabil na kosilo. Popoldne je luko obiskal tu(?¿ predsednik republike tovari? Tito. V Koper se je pripeljal po novi železnici v spremstvu tovari- šev Edvarda Kardelja, Mihe Marinka, Sergeja Kraigherja in dru- gih. Po ogledu luke, kjer je visoke goste sprejel koprski predsed- nik občine Kocjan, luko in njene naprave pa razkazal glavni direk- tor Danilo Petrinja, se je predsednik Tito s spremstvom na poti na Brione dalj časa zadržal v pogovoru z domačini in gosti »Luke Koper« v restavraciji hotela žusterna pri Kopru. (RB) Zdaj je pogled na koprsko luko popoln - Ob ladjah in skladiščih železniški tiri in tovorni vlaki ... 18 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodovi .líN PFLIN: Qásnoi. Zima j tekajo otro-, , ženo hrup in vpijejo, i ^ živi in veseli otroški živ-^ L sili skoz odprto okno v' ^jteljsko sobo hkrati z než-^ in utrujeno svetlobo je- ^g[iskega sonca in jo dela^ ijvahno. i iliadi učitelji in učiteljice ; na raznih koncih sobe,'^ ^jalc pri svojem delu. uprar ; ^telj se sprehaja in kadi, í ^globljen v globoke misli. \ Uova učiteljica Pena Sto- mjjova, ki je prišla pred ka- ^ desetimi dnevi, niti Še jg ve, kaj bi počela. Zdaj ' ^de za mizo, zdaj zopet- jstane in odpre omarico, ; j(jaj se zopet ustavi pred ; j^prtim oknom in gleda va- jeo, ki se od tam skoraj ' ^ vidi. Po ulicah leno hodijo lju- \ Џ, postarani, neobriti, do- ; Ijodušni, zagorelih obrazov i jn z rokami v žepih in uibo- ] p kakor sužnji, potem pa ■ je izgubljajo nekam za po- ' drte ograje umazanih dvo- fisč. Iz dimnikov se mimo ■ fcadi in beli dim se dviguje i 7 tankih oblačkih proti ne- ; bu. Po dvorišču hodijo žen- \ ske s prezgodaj ostarelimi obrazi. Peoko Stojanovo zanima vse. Pred podobo te tuje va- sice stoji kakor pred nečim neznanim in si vse pozorno ogleduje. »V kakšnem kraju delam prve korake v samostojno življenje,« si misli in se smehlja sama sebi. Zado- voljno se smehlja, zato ker je sedaj zares brez skrbi, ker se je postavila na last- ne noge po tolikem trplje- nju, po tolikem učenju, po tolikih težavah, ki so sedaj v kraju. Prvič je v službi. Ko je končala učiteljišče, se je od- ločno zavzela in, hvala Bo- gu, tudi dobila službo. V vasi sicer, toda nič ne de, tudi v vasi žive ljudje. Pre- prosti, in čeprav so prepro- sti, ljudje so. Penka Stoj anova se je zopet nasmehnila, nasmeh- nila se je, potem pa se je namrščila. Njen le- pi mladi obraz se je zvijač- no namrdil. Stegnila je ro- ko, vzela z mize ročno tor- bico, jo odprla m začela šteti denar. Dvesto levov, to je bilo vse, kar ji je ostalo. In bogve kdaj bo dobila plačo. Včeraj je dala pred- sedniku šolskega odbora, svojemu zagovorniku, dve- sto levov, da jih zapije s svojimi tovariši. Toliko je hotel človek, ona pa. je bila obljubila. Samo teh dvesto levov ji je še ostalo. Var- čevala bo, pa bo že videla, do- klej ji bo zadostovalo. Njen lepi obraz se je z )- va svijačno namrdnil in se namrščil. ^ Tisti trenutek je nekdo potrkal na vraita. Vstopil je otrok, zasopel in potan, ki ga ni poznala. »Pismo za upravitelja.« Upravitelj, ki je pisal za mizo, je vstal in vzel pis- mo. џЈ>Оа.- kod,, je?« »Öd upravitelja iz " Coper- kova.« Upravitelj je urno razre- za kuverto-, odprl, prebral in poskočil. »Gospoda, nadzornik pri- haja,« se je ozrl po učite- ljih. Učitelji so se nagloma zbrali okrog listka, ki ga je upravitelj držal v rokah. »V Coperkovu Je.. bil in se odpravil k nam. Bodite pripravljeni, vsak trMiutek nas lahko preseneti.« »Slutil sem,« je dejal eden izmed starejših učite- ljev. »Pred tremi, štirimi dnevi sem prejel zadnjo številko njegovega mladinskega lista. Iz tega sem sklepal, da bo šel pregledovat šole.« »V resnici gre p>oblrat na- ročnino,« je spregovorila ena izmed učiteljic. »Moj bog, stežka se mi je posre- srečilo diva otroka naročiti na list. Kdaj bom dobila de- nar, pa sama ne vem.« »Kaj pa vi, gospodična Stoj anova, ste nabrali kaj naročnikov?« »Na kaj?« vpraša Penka Stojanova. »Na mladinski list ,2iv- žav", ki ga urejuje in izdaja šolski nadzornik.« »Nisem . - . Saj nisem vedela!« je mimo odgovori- la Penka. »Prav bi bilo, če bi prido- bili kakega otroka. Veste,, ljudje gledajo na to. Nad- zornik se prav posebno za- nima. Na piko vas lahko vzeme. Potem se boste mo- rali pa opravičevati.« »Saj sem tako rekoč vče- raj prišla sem. Novega li- sta še nisem imela v ro- kah . . -« Zvmaj se je oglasil šolski zvonec in naznanil začetek pouka. Četrta ura Upravi- telj je stopil na hodnik in začel vpiti na otroke, naj bodo tiho. Vpitje je kmalu ponehalo, učitelji so odšli vsak v svoj razred In začeli s poukom. Penka Stojanova je, bila raztresena. Razmišljala je o nadzorniku in njegovem li- stu. Razlagala je novo beri- lo iz bolgarščine. Pa ni šlo. Stopila je izza katedra, se začela sprehajati med klop- mi, potem je obs.tala pred tablo in vzela v roko kredo. Takrat so se vrata široko 'xiprla In upravitelj je pri- peljal v sobo majhnega, za- valjenega gospoda z okro- glim, rdečim obrazom in z malce na stran potisnjenim ovratnikom in ovratnico. »Gospod nadzornik, dovo- lite, da vam predstavim go- spodično Stojanovo Novin- ka je, prvič je učiteljica.« »Zelo me veseli,« je dejal nadzornik in spoštljivo steg- nil roko. Upravitelj je odšel. Penka Stojanova je vsa ^begana, zardela in prepla- šena rekla otrokom, naj se- dejo, ponudila nadzorniku stol in poučevala naprej. Rada bi bila mirna, pa ni mogla najti moči v sebi. čutila je, da se ji vse izmi- ka in da ne more obvladati tvar ine, o kateri govori, in da ne more zbuditi zanima- nja niti pri otrocih, ki so se jim zaradi prisotnosti tu- jega človeka stiskala srca. Od časa do časa se je uči- teljica obrnila proti nadzor- niku in takrat je opazila na njegovem obrazu nekaj po- smehljivega. Vstal je, se,ji približal in ji šepetaje dejal: »Gospodična, vi ste zme- deni ali pa se niste dobro pripravili. Ko ste pisali . . .« Učiteljica se je še bolj zmedla. Nič ni slišala, v ušesih ji je brnelo. Zadnje besede pa je razumela po- polnoma narobe. Zdelo se ji je, da nadzornik dejal nekaj o naročnini na list. Kakor stroj je hitro odgovorila: ^ »зсл, sem ., . Nekaj sem jih dobila . . .« »Kaj?« je spregovaril nad- zornik nekam začudeno. »Neka.j naročnikov sem nabirala,« je šepetaje in vsa zasopla spregovorila učitelji- ca .. - »Tudi naročnino sem pobrala.« In s katedra je vzela svojo torbico, obrnila otrokom hrbet, stopila pred nadzornika in mu pk>nudila svojih zadnjih dvesto levov. Ko je opazil denar, ga je nagloma vzel in ga potisnil v žep hkrati s svojo roko. »Hvala! . . . čeprav je vse nekam, pa vendar . . .Hva- la!« je dejal nadzornik in obraz mu je zasijal. »Vidim, da ste sposobna učitelji- ca . . Mladi ste še, neiz- kušeni, toda sijajno pri- pravljeni. Pozdravljam vas.« Nadzornik je segel učite- ljici v roko in odšel v drugi razred. Penka Stojanova je zopet položila na kateder svojo sedaj čisto prazno torbico, sedla na stol in retkla: »Otroci, odprite zvezke in prepišite prvih pet stavikov \z čitanke.« Otroci so se vznemirili, potem so zašumeli listi, za- škripala peresa. Penka Stojanova si je z ro- ko podprla glavo in se za- mislila. ^ Prevedel TONE pÓtOKAR) LJUDSKA i MODROST Zaradi ene muhe si pa- jek ne prede mreže. Rahla beseda srd uto- laži. Rajši dobrim služim, ka- kor slabim zapovedujem. Rajši grem z mladim praprot šet, kakor s sta- rim cekine štet. Rana ura — zlata ura. Razvaline — življenja novine. Reci, kar hočeš, resnica se preklicati ne dá. Redka sreča brez ne- vreče. Redko ume gospodariti, kdor se ni učil služiti. Lišpana deklica — uma- tana ženica. Ljudstvo se po svoji mladini vedno ponavlja. Lonec lončarja hvali. Lovec mastan — dom razdejan. Luč tako gori, kakor bi upanje pili. Luknja v strehi krovca orosi. filmili o l|ubeziii BATAILLE: O lakota po drugih, čudna lakota, ki preži na nas kot volk na križpotj'u hrepenenja! Usodna lakota, lov ginje- nega ali divjega ljudožerca, ki pase pogled po divjačini, srep in sestra- dan pogled, ki ga zapiči v žrtev, kate- ro je izbral ... O hrepenje po spoznanju, ti si na dnu vse ljubezni - mračen obraz lakote! BALZAC: Ljubezen ni morda nič drugega kakor spoznanje ugodja. TINAYRE: Ljubezen je sladkost življenja. CHAMPFORT: Ljubezen, kakor jo zapažaš v družbi, ni drugega kot izmena dveh domišljij in Stik dveh kož-povrhnic. »Počakajte, počakajte!« — je vpil Krjavelj nadenj. »Jaz vam bom eno latvico takega kislega mleka posnel kot kraški sir. Kozje je res, pa če se ena skorja pro- senega kruha vanj zdrobi, naredi se taka jed, da ni- kdar tega. In ko boste vi to jedli, se bova nekaj pogovorila.« Kvasa ni bilo volja ukvarjati se s šemo, zato ni od- govoril ničesar in šel. »Ti bleda voda ti!« — godrnja Krjavelj — »ti sro- bot iz grmovja ti, dolgohlača ti! — Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti sukneni repec doli visi! Le molči, Bog ti bo eno priložil okoli ušes in še rad boš žrl kozje mleko. Pa tačas ti ga ne bom dal, ne! Naj bom pet let v vicah zato gorel, če ti ga bom dal!« Lovre Kvas tega rohnenja ni slišal, nekoliko ker je bil že predaleč, nekoliko ker je Krjavelj govoril bolj za svoja ušesa kot za katera druga. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko je Lovre kora- čil domov, Vedel je, da so ga med tem na Slemenicah pogrešili. Vprašanju, kje se je tako dolgo mudil, ni se bilo nikakor mogoče ogniti, če naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako dolgo, se jim bo pač čudno zdelo — si je mislil. Vsega povedati ni smel. Izmisliti si kaj verjetnega, je bilo težavno in sitno. Ko bi bil pisma, katera mu je Martinek izročil, pre- cej nesel gospodu Piškavu, katerega je zdaj poznal, za- mudil bi se bil še dalje. Zato je sklenil najprej iti na Siemenice in pozneje dobiti priliko, da se Martinko- vega naročila iznebi Pustimo svojega junaka, naj premišlja, kar Je da- nes slišal in videl, ter poglejmo drugam, kako se zbi- rajo oblačice nad reveževo glavo, ki v zadnjem tre- nutku manj misli kakor kdaj, da ga kaka nevarnost čaka. Kaki dve uri popred se je bila na Slemenicah zbra- la druščina k zajtrku. Razen domačih so bili gostje prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in njegova hči. čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer in ugi- bali so tako in tako, kam bi bil šel. Kmalu pak so mo- ški zašli na drugo govorico o včerajšnjem lovu, o faj- moštrovem značaju in raznih malo imenitnih rečeh. Manica je bila nekaj tiha ter je na več vprašanj svoje prijateljice tako odgovarjala, da je poslednja vi- dela, da so njene misli drugod kakor pri pogovoru, in je naposled obmolknila, premagavši skušnjavo naga- jati ji, da se boji za nekoga, ki gg ni tukaj. Zajtrk je bil že dokončan, ko stopi ces. sodnik iz okraja, gospod Mežon, v sobo. Spremljal ga je dolg, suhoten in na eno nogo malo šepast duh, ki mu ljud- stvo pravi b i r i č. »Tako! Sele danes prihajate na moje povabilo? To Ш lepo, gospod sodnik. Ko bi bil vedel, da ste bili vče- raj doma, maščeval bi se že kako, da mi niste časti skazali,--« »Sero venienti bus ossa, — kosti so dobre zame« — prestriže hišnemu gospodarju besedo gospod sodnik Mežon, debeluhast, rdeč mož velikega nosu in kratko ostriženih las. — »Pa nekaj drugega vam moram nazna- niti, zdi se mi, da še ne veste, da se je v v£iši okolici strašno hudodelstvo zgodilo?« Vsi so se začudili in prestrašili. »Ali je kak poboj?« vpraša Vencelj. »Skoro bi bil, ali pa morda se bo še naredil. Mo- goče je, da bo umrl,« pravi sodnik. »Kdo?« je vprašalo več glasov. »Bližnji sosedje ste in ne veste nič! Jaz pa pridem danes prav po nevedoma sem in na potu zvem, da je neki hudobnež sina tega starega gospoda s Poleska sko- ro dò smrti potolkel.« »Marijana, pravim! Danes ponoči se je to zgodilo. Sinoči je bil pri nas!« — pravi Vencelj. »Marijana, pravim! Danes ponoči se je to zgodilo. Da se ne motim, priča vam dovolj ta protokol. Bil sem zdaj na Polesku. Ne govori nič in stari, ki je nekaj zdravnika, kakor sodim, trdi, da tri dni ne sme izpra- ševan biti. Vendar sem jaz namenjen preiskavo koj začeti. Gospoda pak bom prosil, da mi bodo pomagali.« Po tem naznanilu je Manica vstala. Strašna slutnja se je je polotila. Komaj je šla od mize proti vratom. Mati je to opazila in je hitela za njo ven. »Z mojim učenikom, gospodom Kvasom sta snoči ostala v hosti. On Je kesno prišel domu, vedel bo, v kateri kraj se je Marijan obrnil, in če je bil še kdo pri njima,« je dejal gospod Slemeniški. »To denem v protokol. Dobro! Gospod Kvas je prva priča. Kje je, prosim, dajte ga poklicati,« reče sodnik. Gospodar je odgovoril, da ga danes že celo jutro ni. Vsi so obmolknili. Zdravnik Vencelj je rekel svoji hčeri, naj gre ven. Ravno tako gospodar svojemu mlademu sinu. »Gospodje! Ne zamerite,« — je dejal sodnik Mežon — »ali ne veste, morda sta bila ta gospod Kvas in Po- leščanov sin kaj navzkriž, postavim kakor je to med mladimi ljudmi navada zaradi kake deklice ali kaj? Jaz ne dolžim In ne mislim nič. Ali da je ta prigodek velike imenitnosti in da je moja dolžnost reč natanko pre- iskati, to ml boste pritrdili. Zato samo vprašam in me- nim, da je govorjeno samo med nami.« »Ravno nasproti vaši misli, gospod sodnik! — bila sta vedno prijatelja in jaz svojega učenika dobro po- znam in vem, da kaj enakega ne more storiti. Vi ste se prenaglili,« je dejal gospodar. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60000 izmdpvl 19 GOSPODINJE! VAŠ CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eoo ùj drugo si boste prihranili, če boste uporablj^ij sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstvsi^ ki vam jih v največji izbiri In po konkurenčni]]' cenah nudi poslovahiica »MAVRICA«, Stanetova 19 Nova mešalna postaja v železarni v železarni štore je pričela poskusno obratovati nova mešalna postaja za pridobi- vanje mešanega plina iz te- kočega. Gre za pridobivanje kurilnega plina z določenimi fizikalnimi in kemičnimi last- nostmi. Postopek pa teče ta- ko, da propan in butan pre- ko ustreznih naprav avtomat- sko vplinjajo in mešajo z zrakom v omenjeni kurilni plin. To je prva tovrstna več- ja naprava pri nas. S postopno uvedbo tega pli- na bodo v železarni ukinili proizvodnjo dražjega in kva- litetno slabšega klasičnega generatorskega plina ter pre- šli na cenejši in kvalitetnejši kurilni plin. Hkrati bodo re- šili težak problem fenolnih vod. Z uvedbo tega plina bo tu- di delo z njim varnejše; zbolj- šal pa se bo tudi toplotni uči- nek. Skupni stroški za me- šalno postajo so znašali okoli 170 milijonov starih dinarjev, pri čemer so vštete kapacitete za štore I in II, nadalje ko- mandni prostor za dispečer- sko plinsko postajo kakor tudi prostor za redukcijsko postajo za morebitni alžirski zemeljski plin. Ta investicija je za štorsko železarno velikega pomena, saj gre v tem primeru poleg izboljšanja tehničnega in teh- nološkega postopka tudi za pomemben prihranek pri oskrbi s plinsko energijo. L. P. MILAN SELIC UBIL ZAROČENKO MOJCO IN NJENEGA OČETA JAKA KLADNIKA storilec je zajoka) v Strenskem nad Rimskimi Toplicami je tridesetletni Milan Selič, ki se je tjakaj preselil šele letos aprila, ubil svojo 23-letno zaročenko Mojco in njenega 64.1et- nega očeta Jaka Kladnika, ki jima je prišel popravljat peč. Po uboju je odpotoval v Celje k materi, kjer je prespal, nato pa se je zjutraj vrnil, spotoma napil, so- sedom pokazal kaj je storil in ob žrtvah zaspal. Ta gnusni zločin, ki močno spominja na zločin v Se- dražu nad Laškim, kjer je pred leti mož ubil ženo, po- skušal ubiti soseda, zažgal hišo z gospodarskim poslop- jem, v katerem je bila mrt- va žena in nato z električ- nim tokom ubil še sebe, saj je v obeh primerih bolestna ljubosumnost. Toda pri Mi- lanu Seliču, ki je doma iz Javorja pri Slivnici, gre za še nekaj drugega. Kljub so- razmerni inteligenci, to je znal v pravem trenutku iz- koristiti, mu za delo ni bilo preveč, v Slivnici si je ustvaril dom, vendar se je razvezal, hišo pa zažgal. Kot nam je povedal Slavko Nje- manič, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju, je bil Selič dobro znan so- dišču. Po prihodu iz zapora, ko je bij. kaznovan ^ zaradi požiga, je preko časopisnega oglasa zvedel za prodajo posestva z dvema hišama v Strenskem. Aprila letos se je preselil. I>va meseca zatem je na no- vo domačijo pripeljal zaro- čenko Mojco z dojenčkom. Kljub temu, da si je ustva- ril drugi dom, so bili prepiri zaradi njegove grobosti pri Seličevih na dnevnem redu. Okoliški sosedje vedo pove- dati, da so se ti prepiri po- gosto končali s pretepanjem zaročenke. Vsled tega je več- krat pobegnila. Nazadnje je iz previdnosti pred nenehni- mi grožnjami s sabo odnesla tudi 13 mesečnega otroka in ga pustila pri svojih starših. Vrnila se je šele s svojimi starši in njegovo materjo, ki živi v Celju, cesta na Ostrož- no št. 2. To je bilo pred prazniki. Z njim je ostal tu- di njen oče, ki jima je po- magal popraviti peč. Kako je Selič štoru zločin, ni no, saj je bil v teh dneh j njih mir. Selič pa v preisij valnem zaporu molči. Zlo^ je bil odkrit šele nasledj^ ga dne, ko se je Selič vi čal iz Celja in s sabo po, bil soseda, da bi mu dal \ mesa od poginule krave. 1 sta prišla do domačije, sosedu pokazal, kaj je s| ril. Ta je od strahu ро1з( nü. Morilec je nato odšel nekdanji gospodinji, ki | najbližja soseda in še nj povedal. V skupnem gosp dinjstvu z gospodinjo živi t di upokojenec, ki je v stral le šel pogledat in ugotov da so izpovedi pijanega s liča resnične. V kuhinji ležal mrtev Jaka Kladnik, sobi pa njegova hči Mojc oba v mlaki krvi. Sosed pobegnil, z gospodinjo sta zaklenila v stanovanje. Sei je poskušal priti k njira nato se je ob drevesu ra jokal in kmalu potolažU ugotovitvijo, da bo za i gnusni umor dobil kakšt dve leti zapora. Kmalu nat je odšel, soseda pa sta se strahu pred morilcem sJd la na podstrešje, kjer st prebila ves dan. Od tu so j rešili na večer šele miličnil ki so aretirali Seliča. Ta ¡ je namreč pred prihoda miličnikov vlegel na postel, ob žrtvah in jih počakal. J. SEVI Čestitka ansamblu Slavka Štajnerja v organizaciji RTV Ljub- ljana je bilo v nedeljo tek- movanje slovenskih domačih ansamblov. V skupini, ki je nastopila ta dan, so bili tudi člani ansambla Slavka štaj- nerja iz šem.petra v Savinj- ski dolini. Od 25 možnih je ta ansambel dobil 22 točk. Vsi člani komisije, razen Ja- neza Martinca, so prisodili ansamblu SI. štajnerja naj- višjo oceno. Tako si je ta skupina Slavka štajnerja, ki je posredovala tri skladbe svojega vodje, uvrstila sku- paj z Beneškimi fanti v na- daljnje tekmovanje, čestita- mo! -mb RADIO CELJE O REFERENDUMU Občani žalske občine bodo v nedeljo, 10. decembra na referendumu odločali o sa- moprispevku za šolstvo. O tej pomembni akciji bo ta dan sproti poročal tudi celj- ski radio. Prva poročila iz Žalca bodo že ob 6.05, zatem pa si bodo sledila ob 7.10, 7.50, 8.50 in 9.30. Razen tega bo celjski radio o pKDteku re- ferenduma poročal še ob 11.05 ter ob 12.45 uri. Celfe za praznik republike Celje in prebivalci celjske občine so lepo počastili praznik republike. K slavnost nemu razpoloženju so v mnogočem pripomogli nekateri uspehi, ki so jih delovni ljudje mesta in občine dosegU prav ob zaključku novembra. To velja tako za novi most čez Ložnico, za topilnico v EMO, za novo mešalno postajo v štorski železarni, za elektrifikacijo nekaterih vasi na Paškem Kozjaku in ne nazadnje za šolo v Fran- kolovem, četudi je bila njena otvoritev šele v nedeljo, 3. decembra. In končno je treba k vsemu temu dodati še proslave v šolah in delovnih organizacijah ter osrednjo, s katero so člani železničarskega prosvetnega društva France Prešeren počastili dvajsetletnico svojega delovanja. NOVA TOPILNICA V EMO Ko je na svečanosti ob otvoritvi nove topilnice v okviru kemičnih obratov go- voril vršilec dolžnosti direk- torja, inž. Ernest Vršeč, je poudaril, da je nova topilnica pomembna predvsem zaradi uresničitve razvojnega progra- ma podjetja in da pomeni po lanski otvoritvi obrata za proizvodnjo emajliranih kadi v Kruševcu drugo stopnico tega procesa. Nova topilnica pa je pomembna tudi zavoljo tega, ker jo je kolektiv iz- ročil namenu in zgradil z last- nimi sredstvi v času, ki po- meni težko preizkušnjo za naše gospodarstvo. Nova topilnica je kolektiv EMO veljala 175 milijonov starih dinarjev. Vtem ko je bila stara topilnica ozko grlo v proizvodnji tako zaradi de- lovnega postopka, neurejene- ga transporta pa tudi loka- cije, so z novo odpadle vse te nevšečnosti, razen tega pa pomeni novi obrat tudi korak naprej v zboljšanju kvalitëîe izdelkov. MOST ČEZ LOŽNICO ODPRT Od 24. novembra dalje ni več na Ljubljanski cesti dol- gih kolon motornih vozil. Tu- di slabe volje, ki jo je po- vzročil enosmerni promet, ni več. Vse se je končalo naj- lepše in najbolje. Tokrat celo pred rokom. V ponedeljek pred praznikom republike je v Zidani most iz Ljubljane pripeljal električni vlak. V tej prvi kompoziciji potniki niso bili vsak- danji, temveč številni gostje, iti so s svojo navzočnostjo počastili dogo- dek, zelo pomemben za naše gospodarstvo, za izboljšanje prometnih razmer pri nas. V Zidanem mostu je bila lepa svečanost. Med govorniki, ki so čestitali graditeljem in investitorjem k velikem uspehu, je bil tudi republiški poslanec HINKO VIMER iz Laškega (na sliki). Precej več kot sto let je preteklo, odkar je železni konj pripeljal v Zidani most z Dunaja in naprej proti Ljubljani ter Trstu. Modernizacija in napredek prihajata zdaj iz obratne smeri. (Foto: J. Kr.) Med kolektivi, ki so z delovnimi uspehi počastili praznik republiJi' je bila tudi »LIBELA« v Celju. Dan pred praznikom so proslavili lud> dogodek, ko je bila velika skladiščna hala za gotove izdelke pokrita Zdaj bodo čez zimo urejevali skladiščno halo še naprej, tako da njihovi izdelki ne bodo več vskladiščeni v neprimernih prostorih — nekalef velike tehtnice so doslej morali do odpreme kupcem držati kar po^ vedrim nebom. Ta uspeh je bil ob uspelem referendumu za združite« LIBELE in IFE dober razlog za še večje svečano počutje ob največjeo prazniku naših narodov. Na sliki pogled na veliko skladiščno hal< v Gaberju. (Foto: J. Kr.) TEDNIK — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK ' časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pota, »Na delo«, »Naše deloa (1945) kot »Celjski tednike (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlka (igSO' 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. Januarjem 1966 so ga ustanovile občine (3elje. Laško. Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pn CJelju. Šmarje pri Jelšah in 2al^- TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje Tisk üi klišeji: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne števil*' 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2 000 starih) din, polletna 10 novih (1000 starih) din, tujina 40 (4000) TekočI račun: 507-1-1280 - TELEFONI: UredBištV 23-69, mali oglasi In naročnine 31-05. ekonomska propaganda 30-85, Radio (Jelje 20-09