fu Od rcetnei do velike nedelje i Steznikov Jože je tega dne klical do- mače h kosilu iz Kopitnikovega z vriska- njem, pa ne more ve č vriskati. — Kdor hoče odgnati čarovnice od hiše, poka na veliki četrtek z bičem okoli hiše, čarovnice pa beže na veliki petek tako daleč od hi- še, kakor daleč se sliši pokanje bičev. V Zllji pa odženeš zle duhove le tedaj, če je na biču »šmis« (pokovnik, na Vipavskem mii pravijo »švrcinc) iz konopljevih vla- ken. — V Zgornji Savinjski dolini pa spro- žijo možnarje tudi tedaj, ko zagleadjo, da hiti domače dekle z blagoslovom proti do- mu; že povsod pa streljajo fantje s topiči na veliko noč, v mnogih krajih tudi že v mraku na veliko soboto. Ponekod je tudi še pravilo, da mora go- spodar na veliko noč bedeti, v Zilji pa vstanejo na veliko noč že po polnoči in jedo »žegen«. Ce bi kmet spal na velike praznike, bi bila pšenica snetljiva. Uvod v velikonočne praznike Je cvetna nedelja. Povsod nesejo tega dne butare k blagoslovu. V Rožu pripravi »večji« hla- pec« že na cvetni petek pred sončnim vzhodom za vse «prantel« (butaro). Ko je vse nasekal, ima »nediv« (delopust) in gre k maši, potem pa doma zravna in lepo z veže, posebno one z mačicami v nekak sveženj s tremi ali več obročev, ki pa jih ne sme biti na pare. V soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj pa butaro olepša in zatakne med veje vejice srernse, tišja in pušpana pa še fige. pomaranče, rožice in jabolka. Butaro nese v cerkev domači sin, če ga ni pa pastir. Tudi v Zilji odsekajo »prajtel« že na cvetni petek; je to mlado, do tri me- tre visoka mačica (Salix caprea) z več mladikami, ki se prevežejo z vršičkom in morajo biti zato prav tako dolge. Mladi- kam oluščijo skorjo in nataknejo nanje ja- bolka in fige. Butara je torej iz celega, le v notranjosti povezka dene jo brinje; de- blo »prajtla* ima v premeru okoli tri do pet centimetrov. Na mladikah pa tiči od štirideset dc osemdeset najlepših rdečih jabolk. Vrh butare, kjer se stikajo mladice z vršičkom dc:>i.i. je povezan z rdečim tra- kom. Kjer jo najti, pa vzamejo brinovo drevesce in šibe od mačic ter jih povežejo v krono. V Gaberkah pri Šoštanju, tako pravi Začjeva Angela, nesejo na cvetno nedeljo v cerkev butaro, ki ji pravijo »vej- nik«, to je povezek leskovih in drugih šib. »Vejnik- j? olepšan s pisanimi trako- vi, s cvetjem mačicami in tudi s kakšnim jabolkom. Vcjirk« fWoining) imenujejo že dandar. s ponemčeni Slovenci v koro- ški Metnlški do'ini mlaje, ki jih okrase tudi s pisanimi trakovi. V Beli Krajini je bila v butari enoletna leskova šiba, lesen krčel 'klin pri plugu), šest drenovih šib. bršljan. oljka, brinje in mačice. V Motni- ku in Dcbrepcljab so bile v njej tri lesko- ve šibe drenov in božji les; v črnem vrhu pri Idriji pa med drugim tudi bezgova palica. V Veliki Nedelji je butara »pres- rnec«. kakor ji pravijo tudi v Podjuni, ki se poveže iz vejic crem.se, metrike in ibe; i bo vino so bili prinesli že prej na topel kraj, da je ez^lenela. »Premsce« olepšajo tudi z drugim zelenjem in pomlsdnim cvetjem. V današnjih dneh imajo na Vinici v butari »mačkovice« (Salix caprea«), olj- ko. brinje, bršljan. božje drevce in tri eno- letne šibe, ki morajo biti vse iz skupnega grma. V Ljubnem pravijo butari »potica« in se kar kosajo, katera hiša bo imela lep- ijo in pristnejšo. Naredijo jih iz leskovih šib. bršljaua, ve>c tise in božjega drevca. Potico-? narede v obliki kolovrata, koša, trobente, dežnika, socda in še kot razne priprave za vezanje splavov. Leto za letom •je tekma, kdo bo kaj novega izumil. Te »potice« nesejo v cerkev odrasli fantje in možje, le navadne butare, ki so last trža- :aov, nesejo otroci v cerkev. Butara ima veliko moc V Zilji in v Rožu je po blagoslovu butar procesija butar okoli cerkve. Ko dospe če- lo procesije spet pred cerkvena vrata, BO ta zaprta in duhovnik trikrat potrka na- nje, na kar jih od znotraj odpro. Butaro nesejo v cerkev in iz nje domov preko ra- mena; če bi jo držali pokonci, bi jim bez- ljala živina na paši, v Beli krajini pa bi živima v takem primeru »strčala«. V Drav- ski dolini tečejo, ko pridejo z butaro do- mov, trikrat okoli hiše in narede pri tret- jem kroženju križ, da bo sreča pri hiši; v Rožu, v Strugi, tudi nesejo »prantl« tri- krat okoli hiše, nato pa ga postavijo na prag, kjer ostane do velikega petka. Ko prinesejo šentjurci butaro od blagoslova, jo polože za nekaj časa na srednjo stop- nico, na prag ali na trato pred hišo in še- le čez nekaj časa jo odneso v hišo .Kjer narede tako, tam ne bodo silile mravlje v hišo. Sadje iz butare pojedo. V Rožu so ta jabolka zdravilo proti boleznim grla. Nekaj tega sadja dobe tudi kure za boljšo nesnost. Na veliko noč olupijo zjutraj skorjo blagoslovljenega lesa in ga pokla- dajo živi. da bo vse leto dobro uspevala. Iii butare oberejo mačice na veliki petek - - in jih dajo živini na V Beli Krajini ln drugod obe- vse zelenje z butar, ki ga dobi da bo varna pred gadom. Šentjurci Maksim Gaspari; Pri blagoslovu pa denejo v butaro tudi krompirjeve krh- le, ki jih ob sajenju krompirja posade. Blagoslovljene vejice butare pomešajo v kašči med žito. Tišje, ki je bilo v butari pa ne sme priti nikoli na njivo; sedem let bi njiva žalovala in bila toliko let nerodo- vitna. Blagoslovljene vejice butare potikajo na veliko noč po njivah. Pri žetvi denejo v tretji snop »dišečo travo«, ki je bila pri vrhu butare. Mačice od butare denejo ta- koj v okno, ko so prinesli butaro iz cer- kve, da bi strela ne udarila v hišo. Nekaj od butare obesijo na češnjo in na jablano, da bo bolj obrodila. Kdor si naredi venec iz bršljana, ki je bil v butari, ga namoči na veliko noč v vodi in si ga ovije okoli glave, bo vse leto zdrav in vesel. Zdrav in srečen bo tudi, kdor pije na veliko noč pred sončnim vzho- dom zajeto vodo z fcršljanovim bokalom. Jezavega otroka ozdravijo tako, da ga udarijo trikrat po hrbtu s »presmecevo« šibo in mu dajo jesti iz mačkine posode, šest drenovih šib, ki so jih Belokrajinci dejali v butaro, zataknejo za hlevski tram. Ko gredo šentjurci prvič orat, vzamejo s seboj šibe iz butare, da laže in rajši vleče- jo voli in krave, ko jih poganjajo. Leta 1035. se je tega držalo v št. Juriju pet- najst gospodarjev. oK ženejo živino prvič na pašo, vzamejo s seboj šibo iz butare in vsaj tistega dne je nes raejo izgubiti; če jo pastir zgubi, se mu tudi živina zgu- bi. Ko se vtem kraju vrne tega dne pastir s paše, zaplete to šibo v živalske jasli in živina se dobro redi. Kdor je prinesel te- ga dne šibo s paše nazaj, se mu ni "treba bati da bi mu krave pred časom povrgle. V "eli krajini pa vzame pastir na prvo paiu vse tri leskove šibe, ki so bile v bu- tari, in če izg-ubi katero izmed njih, bo izgubljal vse leto živino na paši, če pa im apastir šibe pri sebi, bo krava, ki se je izgubila, takoj zamukala in pastir jo bo zlahka našel. Na Tolm'oskem pa vza- mejo s seboj na pašo »drjavitno šibo«, ki ji pravijo v šmiheiu pri Novem mestu »dobrota«, v Bučah pri Podčetrtku pa j »dobrovina« (Viburum lantp.na); to potem uporabljajo za pašo vse leto. Ovce bi se i pastirjem izgubile, če bi ne bile vse šibe butare odrezane na enem grmu. S sukan- u,pri- lez,-ko. h cš.vzv.ld tiDgu HW CW eem, s katerim so bile povezane v vrhu bu- tare sšmarnice«, ki jih imenujejo tudi »di- šeča trava« in »virh«, prišijejo pastirjem gumbe na hlačah. Tak pastir bo našel v letu mnogo ptičjih gnezd. Svetniki se na cvetno nedeljo tresejo od strahu, ker ima vsaka ženska šibe. šentjurci vtaknejo dele butare za streho, da ne trešči strela v hišo. Da strela ne udari dom . • • Na veliki petek narede iz lesa butare križce, da strela ne udari v hišo. Take križce zasade v Rožu na »krstenco« (pe- tek) v njive, d ajih obvaruje pred hudo uro: take križce pribije jo tudi na durni- ce. to je podboje vrat. V Rožu narede isto tudi še na binkoštno »krstenco«. V tem kraju dajo tudi tri take križce mrličem v krsto. V Rožu in v Zilji narede na veliko soboto, do odvežejo zvonove, iz lesa bu- tare križce in jih zasade v njive. Z želez- nim drogom narede tri jamice, velike ka- kor pri vsajanju fižolovih prekelj, in spu- ste v vsako po en križec. V Beli krajini pa denejo tak križec na spomlad pri pr- vem oranju v prvo brazdo. V šentjuriju pa je bil križec že prej narejen vrh butare in ovit s »šmarnicami«; ta križ in »šmarni- ce« zataknejo za streho, da ne trešči v hišo. Le iz oljke narede križce še posebej in jih zataknejo v vsak steber kozolca, da ga veter ne podere. Drugod zataknejo za streho, da ne bi treščilo v hišo in da bi ne pogorela, brinje, ki je bilo v butari: brinje pa ima že samo na sebi v sadu križ. Na veliki četrtek, v Beli krajini pa vse dni velikega tedna, pokade z ostankom butare po sobah in hlevu. V Rožu ostane obrana butara pod streho ln jo vržejo na ogenj ob blisku in gromu, tako tudi dru- god. S cvetom butare pa kade v Rožu na božič, Silvestrovo in na Tri kralje; od cveta butare pa vržejo nekaj tudi na prvi ogenj, ki g anarede ob teritvi v terični ja- mi. šentjurci denejo v ogenj, ki ga narede na veliki teden v peči za peko potic, bu- taro prejšnjega leta, da bo kolač lep in da se bo tudi kruh vse leto dobro pekel. Kogar v tem kraju boli glava, ga pokade z žerjavico, na katero so potrosili »šmar- nice« iz butare. Na večer pred veliko nočjo poškrope vse prostore v blagoslovljeno vo- do, da ne bi pred polnočjo čarovnice ple- sale po njivah, še pred nedavnim so šli na veliko noč ob zvonenju jutinice na po- lje prepevat in škropit, v okolici Laškega pa gredo še zdaj molit in škropit na nji- ve, pri tem pa zatikajo vejice iz butare na njive. Tako delajo tudi v šaleški dolini ob streljanju in zvonenjo jutrnice. Blagoslovljeni ogenj Ogenj so svoj čas sluaujevali vsaj od velike noči pa do binkošti; v Mežiški do- lini je pazila dekla na to, da ta ogenj ni ugasnil, in je zato dobila od gospodarja v dar »rokavce«, to je bila srajca s kratki- mi rokavi iz »hodnega« prta in je segala le do pasu. Na velikonočno »krstenco« bla- goslovi še povsod ogenj duhovnik. Ta ogenj narede tako, da zažgo na pokopališču ali pa pred cerkvijo stare lesene križe: ko ga duhovnik blagoslovi, ga odnese v vsako domačijo z gobo. Ta ogenj je tako visoko »žegnan«, da bi v fari nikoli toča ne po- bila, če bi vsaj tri gospodinje skozi vse leto obdržale ogenj na ognjišču. Tega so se strogo držali v Zilji, v Rožu in v Me- žiški dolini vse dotlej, dokler so imeli na odprtih ognjiščih v kuhinji podzide z vdol- beno votlino v sredini, kamor so spravljali žerjavico, ki je tlela do drugega jutra; votlino v podzi lu za shrambo žerjavice so imenovali v Mežiški dolini »žerjak« in je vtem času porabil mežiški kmet v letu dni do štirideset klafter (160 kubičnih me- trov) drv. V Beli krajini vržejo na veliko soboto v peč blagoslovljenega oglja rekoč: »Bog nas varju časnega in večnega og- nja!« V Poljanski dolini očisti gospodinja na veliko soboto piav skrbno peč in pri- žge ogenj v njej z gobo, s katero so pri- nesli blagoslovljeni ogenj od cerkve. Ta ogenj zdrže do svetega Florijana; tako narede in vzdrže do tega časa ogenj tudi v št. Juriju pod Kumom. V Poljanski do- lini tli navadno v peči »razglavnik«. Ko- šček blagoslovljene gobe vržejo tudi na njivo. Na Spodnjem Koroškem in štajer- skem zažigajo na veliko soboto zvečer ali pa na veliko noč pred zoro kresove, ki ji mpravijo »vuzemnice«. Fantie hodijo z gorečimi baklami od kresa do kresa, go- spodarji pa rnoiijo pred hišo, obrnjeni pro- ti sončnemu vzhodu, za dobro letino. Kres kurijo še v okolici Lendave. V Pokrčah na Koroškem (ob Krki) so kurili na veliko soboto kres in fantje so nosili plamenice na polja, kres so kurili tudi na štajerskem in so bili prepričani, da povsod tam, ka- mor je prodrl dim od kresa, ne bo kuge in mraz ajde ne bo pokončal. Dravci in gorjanci v Rožu gredo v mraku na veli- ko soboto s prižganimi baklami v proce- siji po polju, sučejo bakle in molijo. To sukanje bakel je bilo v Rožu še v navadi 1920 leta in je morda še dandanes. V Me- žiški dolini pa postavijo po pobočju hriba rudarske jamšarice v obliki križa; na ve- liko soboto, ko zapade mrak, postavijo tu- di velik lesen križ in obesijo vodoravno in napvično goreče jamšarice nanj. Do kamor je segel aleluje glas .. • Na velikonočno jutro so peli alelujo; ka- kor daleč je segal glas, tako daleč je be- žala hudoba od hiše, njive in travnike, za- radi tega gre procesija tudi po polju po stezah in na nekaterih krajih tudi preko polja, kjer steze zmanjka. Kakor daleč je segal glas aleluje, tako daleč pa mora ob smrtni uri bežati tudi hudoba od človeka. Ko je prišel v Ribnico nov župnik iz go- rate Dolenjske, in je bil majhne rasti, so Ribničani nevoljno in preplašeno zmaje- vali z glavami: ko pa je pred oltarjem za- pel z močnim in donečim glasom, pa so jim zažarele oči in so kar glasno dejali drug drugemu: »Ta pa ja, ta pa bo zapel alelujo, da bo glas dones preko vseh na- ših polj!« Na veliki petek je vriskanje strogo prepovedano; kdor bi v tem času vriskal, bi vse življenje ne zmogel več vri- Svetost studenca Na štajerskem je dobila voda svoj čas na veliko noč dar: vrgli so v studenec ne- kaj blagoslovljenega kruha. Drobtinice blagoslovljenih jedil posejejo v okolici Len- dave okoli studenca. Dekle, ki je prišlo prvo z blagoslovom iz cerkve, hiti k stu- dencu po vodo, in če jo prinese prva v hišo, je prinesla blagoslovljeno vodo. V Beli Krajini hite tega dne ženske zelo zgo- daj po vodo; ona ženska, ki jo zajame prva, bo imela vse leto največ masla. V primeru, da prinesejo na veliki petek vodo še pred sončnim vzhodom v hišo in jo zlijejo na zelje, ne bo osmrdelo in bo prvovrstno. Tega dne pa nikar ne pij vode, žejalo bi te vse leto. Da je pa voda zdravilna, če jo piješ iz bršljanovega bokala, sem omenil že prej. Kdor ima razpokane roke. gre na veliki petek pred sončnim vzhodom k mirno tekoči vodi po podo, med potjo molči, in če ga kdo pozdravi, niti ne odzdravi: ko vodo zajame, moli k sveti Tereziji in prinese vodo še pred senčnim vzhodom domov, kjer se potem v njej umije. To ponavlja vsak veliki petek pred sončnim vzhodom Ce se na »krstnico«, ko odvežejo zvonove, umiješ v vodi ali v snegu, izgubiš brada- vice ali drugo telesno hibo in boš zdrav, če narediš tako. izgubiš kraste z lica, pa tudi pege. »špinte« in tudi oči te ne bodo bolele. Drugod pa izgube pege le tedaj, če se umijejo po trikrat, ko so zavezali zvo- nove na veliki četrtek in ko jih spet od- vežejo. V Beli Krajini pa se pegasto dekle obriše v cerkvi z blagoslovljeno vodo na veliko soboto, ko se vrnejo zvonovi iz Ri- ma. Kdor tedaj, ko zavezujejo zvonove, tri- krat poljubi tla, se iznebi zobobola za leto dni. Na veliki četrtek se tudi iznebijo zobo- bola; kdor potegne tedaj, ko zavezujejo zvonove, z britvijo trikrat po zobeh v zgor- nji čeljusti, ne bo več čutil bolečin. Poleg železa ima tega dne tudi še kolomaz s te- čajev zvonov in slanina svojo čarovno moč. V Dravski dolini ukrade fant na veliko- nočno soboto, ko prvič zazvoni, iz tečajev zvonov nekaj mazila in potegne z njim ne- opaženo po vratu dekleta, ki si ga želi; tako zaznamovano dekle ne more vzljubiti nobenega drugega fanta več. Na Koroškem gre tisti, ki ga tare »trot« (kolika), na veliki petek pred sončnim vzhodom na po- Ije, potegne tam trikrat kos slanine okoli popka nasproti kroženje sonca in govori: »Ti grdi trot. na veliki petek pred sončnim vzhodom že špeh ješ!« Krčan, ki naredi tako, je leto dni varen pred »trotom«. Brž- kone preganjajo tega dne tudi lišaj, ker se zarotitev glasi: »Ližej, lišaj, fuj te bodi, ki si na veliki petek meso jedu! Lišej, lišaj, pojdi nazaj!« Kdor pometa na veliki petek pred sonč- nim vzhodom pajčevino iz vseh kotov sobe v smeri proti vratom, pomete za leto dni vso golazen iz hiše, na veliko noč pa sob ne pometajo. Kdor gre o veliki noči poslušat na tretjo . prekljo« kozolca, sliši vse, kar se bo v letu zgodilo. V št. Juriju pod Kumom pošljejo na ve- liki petek, ko pečejo kolač, nevedneža k sosedu po sveder za vrtanje kolača. V tem kraju velikonočni kolač petkrat zabodejo z nožem in ga šele nato načnejo. Kdor je prvi od blagoslova Ko je butara blgoslovljena, hite z njo oroti domu, kajti kdor je prinesel butaro domov, si je zaslužil klobaso. Kdor je v vasi prvj prišel z butaro na dom, je do- snge\ da bodo pri tej hiši prvi pokosili. Z butaro teče;o domov tudi v Zilji. T e k od blagoslova jedil pa je še povsod v navadi. V Poljanski dolini, kjer v večini primerov bržkone blagoslavlja duhovnik na domo- vih, se bo dekle, ki je stopila z blagoslo- vom prva iz hiše, prva omožila. Poljanci v spodnji Savinjski dolini vozijo blagoslov do- mov v diru. Pri hiši, kjer so dobili prvi blagoslov domov, bo vse najboljše obrodilo. Dekle, ki prva pride z blagoslovom domov, se bo prva omožila. V ljutomerski okolici bo dekle, ki je prva prinesla velikonočni blagoslov domov, prva žanjica, ali pa se bo tudi prva poročila. V Beli Krajini bo tisti, ki je prišla prva z blagoslovom domov, žito najbolje obrodilo in bo tudi najhitrejša pri delu. Zaradi tega teka si je že marsikatero dekle nakopalo bolezen. V prejšnjih časih so nosili poleg jedil k blagoslovu še semena, rešeto in več drugih predmetov. Nekateri trdijo, da so vse to dejali v jerbase in košare, da bi se poba- hali, koliko premorejo in koliko bodo po- užili v praznikih. V št. Juriju pod Kumom nesejo k blagoslovu tudi krompirjeve krti- le, nekaj so jih vtaknili že tudi v butaro, drugod pa tudi koruzno seme in koruzo, ki jo dajejo kuram, da jih lisica ne od- nese, dalje proso in pšenične otrobe. V oko- lici Ljutomera nesejo k blagoslovu tudi levkovje« (Mathiola), da se jim izpolnijo vsi cveti; v tem kraju presajajo v svetnem tednu tudi lončnice, da bodo potem bogato cvetele. V Beli Krajini polože v jerbas, ko gredo k blagoslovu tudi svileno nit. Kdor potem položi to nit preko poti, je »zašran- Tal« vole in konje; žival megla iti preko te zapenja lnice le v primeru, da svileno nit nrerežeio ali pa konje na novo podkujejo. Kdor želi, da ga ne bodo noge bolele, naj teče na veliko soboto pred sončnim vzhodom trikrat okoli hiše. Ko prinesejo ženske na veKko soboto blagoslov v hišo. postavijo košaro na tla, '••koli košare z blagoslovom pa posedejo vsi otroci in vse ženske, vstajajo in se spet prav krepko vsedajo, da udarjajo s »eda- lom ob tla; pravijo, da se bodo piščanci bolje valili. V času, ko nesejo na veliko soboto k blagoslovu, je treba potresati sadno drevje, da bo bolje obrodilo. V tem kraju pa ovijejo deblo nerodovitnega dre- vesa na veliko soboto, ko zvoni k maši, trikrat a srebotom. Ko odvezujejo na veli- ko soboto zvonove, tresejo drevesa, od ka- terih bi želeli imeti v letu obilo sadežev. V Zgornji Savinjski dolini tresejo pred« sem koščičasto sadje, češplje in slive, če delaš tega dne z drevjem tako, bo obrodilo, da se bodo veje šibile. V okolici Lendave pa udari gospodinja, ko je prinesla blagoslov domov, z jerbasom. v katerem je še blago- slov. ob vsako drevo, zlasti pa ob jablane, da bo sadni pridelek boljši. Greh je, delati na svete dni Dnevi velikega tedna so zelo pomembni Na Koroškem se izpolnijo vse želje ki jih je kdo izrekel na veliki petek pred sončnim vzhodom. Na veliki četrtek in petek nihče ne sme orati. Kdor bi delal zadnje dni veli- kega tedna na polju, bi žalovale njive in bile nerodovitne, v £>ravski dolini pa bi tistemu, ki bi na veliko soboto oral. umrl družinski član. Tudi živi^g ima v velikem tednu delopust, vsaj v čas«*', ko so zavezani zvonovi; kdor bi jo v tem času vpregal, bd imel nesrečo pri živini in na domu sploh. Gospodinja nažene na veliki petek še pred sončnim vzhodom svinje na trato in jim nasuje v obroč konopljevega semena, da se v teku leta ne bodo izgubljale. Na veli- ko soboto morajo biti tudi ovce site; če niso, jih molze jo čarovnice. Na veliki petek moramo hoditi bosi, da nas v letu ne bo pičila kača. Rojstvo tega dne pa je re- srečno. Kdor se tega dne rodi. trešči vanj. Seme, ki je bilo vsejano tega dne, ne skali. Ce ima krava ali ovca tega dne mladiže, bo nesreča. Kdor se tega dne ureže, bo vse leto bolan in rana se mu ne celi. Na veliki petek udarjajo v Beli Krajini pred sončnim vzhodom nerodovitno sadno drevje z ušesom sekire in mu zagToze: »Ce ne boš rodilo, boš posekano!« Nikoli ni prav, če ti zajec preteče pot, nevarno pa je to prav posebno na veliko 9oboto. Komur bi tega dne zajec prekrižal pot, naj se vrne domov in naj ne nadaljuje poti v cerkev, zajec bi mu odnesel vso srečo. Kdor pije na veliki petek pred sončnim vzhodom sve- žo zajčjo kri, bo naletel na divjačino, ka- dar bo želel. Na Koroškem pa je na veliki petek treba pojesti pred sončnim vzhodom na tešče srce divjačine, ki je bila ustrelje- na na minuli veliki petek, še psa težko pri- praviš, da bi požrl tako meso, če ga pa požre, bo to najboljši pes in bo lovcu vsak čas prignal divjačino pred puško. Na veliko noč ostanejo vsi doma; tega dne ne delajo obiskov in še celo v gostilno gredo šele na ponedeljek, ko opravijo ob- iske pri sosedih in sorodnikih. V Malenr skem vrhu dobi tisti, ki bi prišel na veliko noč v tujo hišo, pečni pokrov v hrbet. Po pirhe gredo na velikonočni ponedeljek. V. BL Nas Je V glavnih stvareh — v ljubezni do na- roda in domovine, v poštenosti, v res- nicoljubnosti , v boju i.&per svoje na- sprotnike smo in moramo biti vsi slo- žni ... Narod stoji više nego nevarno prija- teljstvo največjih narodnih nasprotni- kov. Na svetu se zdaj vrši zanimiv, čudo- vit proces, kakršen se je ob stvarjenju vršil med nebesnimi telesi. Posamezsni deli hrepene k velikim jedrom in sicer vsak po rodu svoj k svojemu. Kar svojega jedra ne more dohiteti, to k sebi potegne drugo, tuje veliko jedro, v čigar atmosfero je po naključju vrže- no. Vsi drugi evropski narodi so v taka jedra že zedinjeni, samo Slovani pla- vamo še sem ter tja, kakor nezdruže- na, nezvarjena materija ... Na mladino je uprto naše upinje; to- da mladina mora premisliti, da se po- tem nikoli več ne povrne mnoeo prilik zornih let, v katerih je treba seiaii. da se žito v klasje vreteni v moški dobi, v kateri ni uka, temveč trud in delo. Mladina mora prenvs''*i, da niir.': samo ona pravice do svojih moči. ves narod, vsa domovina, za katero so mo- rajo njeni sinovi truditi, ako si ne mi- slijo vesti grdo ogrešiti. Naša misel je. psmelno se potezati za narodne pravice, in kolikor pa do- kler je mogoče, mirno kazati rojakom pot. po katerem se trdno in gotovo da- lje koreka. toda j ako bi sr motil, kdor bi menil, d? smo pri volji, nasprotni- kom blazino podklndati. France Levstik. Cvetni teden v Ljubljani